Dopisi. Iz Veličan. (Naše gorice.) Ker je občina Veličan tako rekoč sredina nekdaj slovečih Ljutomerskih goric, zato mislim, da bi marsikoga zanimalo, zvedeti sedanje stanje teh nekdaj preimenitnih vinskih krajev. O letošnji letini se more v obče reči, da bode pridelek lanskemu blizu enak, ako nam neugodno vreme do konca prizanese. Da so se vinski pridelki pri nas tako močno skrčili, je v prvi vrsti tega uzrok slabo obdelovanje goric. Resnično je, da imajo gorice v novejšem času premnogo boleznij in raznih sovražnikov, o katerih najstarejši ljudje ničesar niso znali; toda umno in pravočasno trsek obdelovati, imelo je vselej dober uspeh. Tisti vinogradniki, ki so gorice gnojili, pravočasno in lepo kopali, ter rezali tako, kakor je trs za rodovitost sposoben, imeli so tudi v najslabših letinah, ne le stroške, marveč tudi trud dobro plačan. Kdor ima potrebna sredstva, pa v svoji mali goričici le malo ali celo nič ne stori, on ne sme tožiti o slabih lelinah in tako žaliti Boga; seveda je tudi veliko takih, ki umejo in bi radi svoje gorice gnojili in dobro obdelovali, ko bi imeli polrebnega cvenka. Popolnoma opravičena pa je pritožba listih nesrečnih vinogradnikov, ki so svoje gorice vselej dobro obdelovali, imeli skoro vsako leto bogato trgatev in sedaj pa oh groza, ugonobila jim je trsna uš najlepši del gorice, od koder od dne do dne vidoma razšiija svojo zalego. Pri letošnji komisijonelni preiskavi se je dokazalo, da so najlepše gorice na novo okužene; sicer pa se ta grozni mrčes v občini Veličan nahaja že kakih šesl let. Najprvo se je zasledila trsna uš v g. K. Furstovih goricah pri Jeruzalemu in je uničila že več kakor eden oral popolnoma, in letos zasledila se je že maio ne po vseh tislih goricah. Nič manj škode naredila je v goricah grajščine Branek in tudi v g. Brandlovih hudo razsaja, čista na novo pa smo jo letos zasledili malo da ne po vseh dobro obdelanih goricah, da celo izabela v g. Vrzelovih goricah je že močno poškodovana. Da se ta škodljivka prikaže vselej v dobro obdelanih goricah, je celo lahko umeti, zakaj tudi metulji polagajo tam svoja jajca, kjer imajo potem mlade gosenice dovolj živeža. Z amerikancem še se pri nas v obče jako malo pečajo, samo g. Stajnko in pa grajščina Branek sta ga že kakih par tisoč zasadila; velika večina pa jih je, ki niti verjeti ne morejo, da bi kje bila trtna uš, ali še manj, da bi tako mali mrč :s moral trsu škodovati. Kdor ima še v svojih goricah zdravo trsje, naj ga, kolikor le mogoče, izkoristi, ker gotovo bodo tudi pri nas kakor drugod za nekaj let gorice popolnoma uničene. Ako moraš potem sejati žilo ali koruzo namesto trsa, dokler se ta z novim nasadom ne nadomeati, golovo ti bode zrnja v dobri zemlji obilnejše prirasllo, kakor če pustiš gorico po sami nemarnosti in slabosti izumreti; davek plačamo od vsakega kosčeka zemlje, zakaj bi ga pa tudi ne izkoristili? (Konec prih.) Iz Kozjega. (Nekaj zaobč. predstojništvo.) Ko je bilo dne 22. septembra sklicalo »Slovensko društvo« ljudski shod le-sem, omenili so predsednik društva, dr. Lav. Gregorec, med drugimi tudi to, da se naše občine premalo brigajo za svoje koristi in sploh za to, kar spada v njihovo področje. To velja posebno v političnem in gospodarstvenem oziru. Kar našo občino zadeva, so pa še drugi »oziri«, za katere bi se morala menda tudi brigati. Tukaj v našem trgu je c. kr. sodnija, davkarija in žendarmerija; že radi časti, katera gre tem c. kr. uradom, če ne radi tržanov, bi se moralo bolj skrbeti za ponočni mir in red, kakor se pa skrbi. Večkrat, posebno pa o sobotnih in nedeljskih nočeh, odmeva po trgu gruleče in hripavo kruljenje ponočnih pijancev, ki se gonijo, premetavajo in pode semtertje, kakor mladi kozli na paši. Krulijo in pojejo nemški in slovenski, a menda češče nemški; vsekako njim ni to na čast, nam pa, miru potrebnim, želeti je, da se njim posveti, če treba, s temo v >občinski luknji«. Iz Celja. (Kat. podporno društvo) je za razširjanje dekliške šole šolskih sester v Celju osnovalo efektno loterijo. Rodoljubom in prijateljem šolske mladine se je dosihmal pnmerno še malo srečk razposla!o, a žalibog še od teh se je veliko povrnilo z izgovorom: >Pri nas je ljudstvo revno, imamo visoke občinske doklade, moramo sami žole staviti itd.« Vse to je verjetno. Tudi pri nas je tako. Dobra reč pa potrebuje združene moči. Ge bo pa to dobro in prepotrebno podjelje med slovenskim narodom tako malo požrtvovalnosli našlo, potem se ne bo moglo izvršiti Zatorej se odbor tega društva s presrčno prošnjo obrača do vas, prijatelji šole in šolske mladine, da poslane vam srečke deloma sami rešite, deloma razpečate, kakor so do sedaj storili sledeči p. n. gg.: dr. Ivan Križanič 50 fl.; Lekše Fr. 40 fl.; dr. Muršec Jož., Orožen Ig., Potovšek Jož., Lendovšek Mih., Hajšek Anton, dr. Pajek Jož., Matek M., Mikuš Val., po 20 fl.; Lednik A., Jan Ferd., Jurkovič M., Selič Val., Grobelnik Dom., Rešek Henr., Stranjšak M., Urek A., Fideršek M., Krušič Jak., Šlander Em. P., Prešern Jan., Černko Jož., Gorišek Jan., Zidanšek Jož., Šijanec Al., Žmavc Jurij, Lenart J., Gabere M., Kragl M., Inkret A., dr. Suhač A., Zdolšek A., po 10 fl.; Presečnik Gr., Kunej Jan^ po 6 fl.; Rom Ig., Švarc Fr., Kajtna Andr., Horvat Jož., Frece M., Zadravec Jan., Sigl Jož., Štefan Pet., prof. Gomilšak, Štiitar Fr., Tamše Val. po 5 fl.; Ogrizek Fr., Smrečnik Fr., po 4 fl.; Grušovnik A., 3 11.; Kunce Jan., Čižek Jož., po 2 fl.; dr. Meško AL, Šoštarič Ferd., Caf Jak., Ulčnik Jož., po 1 fl. Bog plati! ' Odbor. Od Sv. Jurija ob Taboru. (Letina.) Spravljanje letnih pridelkov se bliža h koncu. Zimski pridelek }e bil bolj slab, kakor dober. Zato smo pa s poletnimi pridelki nekoliko bolj zadovoljni. Krompir, koruza, proso itd. je dobro obrodilo. Hmelj, ki je vir dobrega stanja našega kmeta, je obrodil dobro, če tudi cena ni posebno velika. Marsikateri je letos dobil zanj že lepe stotake (samo trije so dobili nad 1000 gld.), drugi pa še pričakujejo lepo pisanih papirjev ali prijetno zvonečih kron za ta blagi pridelek. — Sadja nimamo letos skoraj nlč, ali to nam ni vzelo poguma pečaii se z mladimi drevesi. Kar smo enkrat začeli, hočemo tudi dovršiti, in v malih letih bode stalo 10.000 mladih sadnih dreves po našej fari. Veselo je bilo je bilo gledati na šolskem vrtu, kako so šolarji zadnje tedne pridno drevesa okolirali. Vsak v svojej vrsti, kakor bi bili sami odrasli, resni možje. Okolirali smo jih več tisoč. Če bo božji blagoslov prišel nad drevesca, pa ni dvomb^, da bodo v malih letih dajala našim faranom lep dobiček. Vsi večji šolarji so bili pri tem opravilu prav pridni; ali najpridnejši sledeči: Orešnik Jakob, Uranič Jakob, Laznik Jožef, Kuhar Franc, Debelak Janez, Pirnat Anton, Obriskojl Pavel in pa od deklet prostovoljno Blatnik Ivana in Kos Marija. F. Š.