OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). JULY 31, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 149
Mirovna konferenca se razvija v znamenju harmonije
_______________________________________I	———
13 let star deček ustavil deklico in jo nevarno obstrelil
Snoqi se je v Clevelandu pri-Kieril slučaj, ki nudi skoro nepo-jasljivo sliko neodgovornosti in pokvarjenosti med mladino. Neki komaj 13 let star deček je brez vsake provokacije obstrelil in nevarno ranil 15-letno Ir-mo Kovach, stanujočo na 8724 Capitol Ave.
Težko ranjena deklica je bila odpeljana v Polyclinic bolnico na e. 66 St. in Carnegie Ave., kjer so zdravniki ugotovili, da Je bila zadeta v spodnji del trebuha, nakar je krogla prišla ven na hrbtu.
Napad je bil vprizorjen, ko se kulturnih vrednot.
Miha Marinko, novi predsednik republike Slovenije
"Slovenski poročevalec" pri-1 mo vedno med organizatorji de-naša v svoji izdaji z dne 15. ju- lavskih, kulturnih in političnih
nija kratek življenjepis Mihe Marinka, predsednika nove vlade Ljudske republike Slovenije, ki se glasi:
Tovariš Miha Marinko, kateremu je Prezidij SNOS-a poveril mandat za sestavo nove via-
društev, štrajkov ter odpora proti "ORJUNI". Zaradi.preganjanja in odpuščanja % dela je emigriral v Francijo, kjer se je mučil po raznih rudnikih. Ves čas svojega bivanja v Franciji je aktivno deloval pri vseh de-
de, izhaja iz delavskega razre- lavskih organizacijah kot član
da. Najizrazitejše lastnosti delavskega razreda, ki je najnaprednejši razred sodobne družbe, so doslednost in prekalje-nost v borbi s sovražniki ljudstva, velika organizacijska sposobnost ter visoko spoštovanje
je deklica po obisku pri svoji teti vračala domov in korakala preko mostu, ki drži nad progami Nickel Plate železnice na E. 89 St. med Woodland in Frederick Ave.
Detektivi so dečka aretirali danes zgodaj zjutraj na domu njegovih staršev. Ko so ga vprašali, zakaj je streljal na deklico, je odvrnil, da je to storil "kar tako, ker je mogel." Kaj je napravil s samokresom, pa ni policiji hotel povedati.
Aretirana sta bila tudi dva po 17 let stara fanta, ki sta bila z dečkom, ko je streljal na deklico.
Britski teror v Palestini raste
JERUZALEM, 30. julija — I^anes je britska vojaška oblast v Tel-Avivu, kjer bivajo izključno židovski naseljenci, odredila strogo policijsko uro, potem pa poslala na ulice 1,500 mož vojaštva, z ukazom, da strelja brez svarila vsakogar, ki bi bil ob prepovedani uri najden na ulici.
Tekom dneva je bilo v hišnih preiskavah, ki so bile odrejene, da se pride na sled skupini, ki je bombardirala hotel King Da-aretiranih na tisoče Židov. V Tel-Avivu biva 200,000 židovskih naseljencev.
Vse te tri lastnosti so v najvišji meri razvite tudi pri tov. Mihi Marinku.
Tovariš Miha Marinko se je rodil 8. septembra 1900 v Trbovljah kot sin revnih staršev. Dovršil je šest razredov osnovne šole. Že v najnežnejši mladosti je okusil vso trdoto tedanjega življenja. Prilike so ga prisilile,, da je že s trinajstim letom stopil v tovarno stekla v Zagorju. S štirinajstim letom je ostal brez staršev, že s petnajstim letom pa je pričel trdo in nevarno življenje v zagorskem rudniku. Leta 1918 se je pridružil delavskemu gibanju, kateremu je ostal zvest tudi v najtežjih prilikah vse svoje življenje.
Leta 1920 je pričel delovati kot organizator SKOJ-a v revirjih. Od tedaj naprej ga vidi-
komunistične stranke Francije Sodeloval je tudi v tisku. Leta 1931 je odšel v Sovjetsko zvezo, od koder pa se je vrnil že leta 1933, ker so tako zahtevale potrebe delavskega razreda v Jugoslaviji. Po svojem povratku je prevzel posle inštruktorja Centralnega komiteja Komunistične stranke Jugoslavije ter je v najtesnejšem sodelovanju s tovarišema Kardeljem in Kidričem delal za utrjevanje in konsolidacijo strankine organizacije, ki se je zaradi terorja Živko-vičevega in raznih drilgih režimov nahajala tedaj v težkem položaju. Leta 1934 je bil izvoljen za člana Centralnega komiteja komunistične stranke Jugoslavije. Leta 1937 je sodeloval na ustanovnem kongresu komunistične stranke Slovenije in je bil izvoljen za člana Centralnega komiteja komunistične stranke Slovenije. Bil je tudi vidni funk-cijonar Centralnega iniciativnega odbora enotne delavske stranke Jugoslavije ter delavsko - kmečkega gibanja v Slo-(Dalje na 2. strani)
ZED. DRŽAVE DAJO VELIKO POSOJILO ANGLIJI
Ko je predsednik Truman nedavno podpisal zakon, glasom katerega bodo Zed. države dale Veliki Britaniji posojilo v znesku treh milijard in 750 milijonov dolarjev, je rabil 26 različnih peres. Slika ga kaže, ko izroča enega izmed peres novemu britskemu poslaniku v Washingtonu lordu Iverchapel-u.
OSUMLJENEC PRIZNAL tMOR MLADE ŽENSKE
Newark; o., so. julija —
Ralph David Hoffer, star 22 let, ki je bil nečastno odpuščen iz armade, je danes priznal, da je ubil 17-letno Mrs. Thelmo Anderson. Rekel je, da sta skupaj oropala nekega moškega, kate-'"ega sta srečala v gostilni, za $40, nakar je med njima nastal prepir, koliko dobi kateri, nakar jo je začel tepsti. Razbito truplo nilade ženske je bilo najdeno na praznem zemljišču blizu železniške proge.
i MRTVI V HOTELSKEM POŽARU V SAN FRANCISCU
SAN FRANCISCO, 30. julija. — V hotelu Herbert je nastal danes ogenj, v katerem so najmanj 4 osebe izgubile življenje in 22 je ranjenih. Škoda se ceni na $100,000. Ognja, ki je nastal ob 2:30 zjutraj v pritličju poslopja, se ni takoj opazilo. Poslopje je bilo sedem nadstropno.
Iz BOLNIŠNICE
Mrs. Mary Walter, ki je srečno prestala osmo operacijo v ^t. Sinai bolnišnici, se je vrnila na svoj dom na 18100 Waterloo Rd. Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske, kartice in darila, ter se priporoča za obiske sedaj na domu.
OHIJSki SLOVANSKI KONGRES V TWINSBURGU
V nedeljo 11. avgusta se bo na češki sokolski farmi v Twins-' burgu. O., vršil velik shod ohij-skih Slovanov, pričetek ob 9. uri zjutraj. Namen kongresa je, da se podpre in zagovarja cilje Zedinjenih narodov in da se slovansko mladino združi v unijo Ipjalnih Amerikancev, ki služijo principom trajnega miru in socialnemu nap redku dežele. Društva so iskreno vabljena, da odpošljejo pravočasno svoje zastopnike na ta kongres, ki se prične ob 9. uri zjutraj.
Še en linčarski umor na jugu
LEXINGTON, Miss., 30. julija—Danes je prišlo na dan, da je bil prošli ponedeljek tukaj smrtno pretepen 35-letni zamorec Leon McTatie. Linčarski umor je izvršila skupina šestih belih moških, ki so ga dolžili, da je ukradel neko sedlo.
To pomeni, da je bilo v teku enega tedna na jugu pet črncev linčanih. Tri dni pozneje so bili v Monroe, Georgia, linčani štirje črnci, dva moška in njuni ženi.
IZGLEDA. DA JE PRO-GRESIVEC ZMAGAL ZA SENATORJA V ALABAMI
V	državi Alabami so se včeraj vršile primarne volitve, pri katerih je očividno z veliko večino prodrl v tekmi za demokratsko senatorsko kandidaturo progresivni kongresnik John J. Sparkman. Njego\|, štirje protikandidati so daleč zadaj.
Sparkman je kandidat za mesto, ki je bilo izpraznjeno s smrtjo senatorja Bankheada. V kampanji so stale za njin; unije CIO, ampak kot razvidno, je dobil močno podporo med volilci na deželi.
V	Alabami je nominacija na demokratskem tiketu istovetna z izvolitvijo. Izključeno ni, da je Sparkman dobil absolutno večino, v katerem slučaju mu ne bo treba iti v ponovne volitve.
IŠČE SORODNIKA
Mr. J. Orehovec, 8406 Rosewood Ave., ima pismo za Franc Trček, kateremu je sorodnica Anica Trček iz Boštanja ob Savi št. 71 že večkrat pisala, pa so prišla njena pisma nazaj. Sedaj prosi Mr. Orehovca, da bi poizvedel za njegov naslov, če sam to čita, naj se zglasi na zgornjem naslovu, ali pa če kdo ve kje se nahaja, je prošen, da sporoči naslov.
Radi izgube v igri se je zastrupil
Milton E. Klein, star 47 let, 1778 Coventry Rd., Cleveland Heights, je radi potrtosti, ko je izgubil v hazardni igri $2,000 v zloglasnem Pettibone* klubu, v Hollenden hotelu izpil strup. Bil je najden in odpeljan v St. Vincent bolnišnico. Predno je izpil strup, je napisal pismo svoji ženi Hildi, v katerem ji sporoča, kako si je izposajal denar tekom dveh mesecev, katerega je zapravil na "dice" mizah. V bolnišnici so Kleinu izprali želodec in ga izpustili.
PRIPRAVE ZA IZSTRELITEV RAKETE NA MESEC
WASHINGTON, 30. julija. -Army Air Force dela priprave za I izstrelitev rakete na mesec, kar se bo zgodilo v 18 mesecih. Major P. C. Calhoun je dejal, da bo v teku 30 let mogoče potovati na mesec in nazaj. Raketa bo oddajala radarske signale Zemljanom o stanju med poletom.
Otroška paraliza razsaja po Ameriki
Izza leta 1934 je letos največ slučajev obolenja mlačene na otroški paralizi. Do sedaj je bilo po celi Ameriki prijavljenih 3264 slučajev, kot poroča Public Health Service v Washingtonu. Od vsakih 11 slučajev je bil do sedaj eden smrtni.
V najmanj 10 državah je letos več slučajev .obolenja na tej bolezni, kot lansko leto. Samo država Minnesota je imela od Novega leta že 377 slučajev, največ v mestih St. Paul in Min-neapolisu; od teh jih je 34 "umrlo. Zdravstveni urad v Min-neapolisu priporoča, naj se prepove vsa javna zbirališča ljudi, na starše pa se apelira, da držijo svoje otroke proč od cestnih železnic, avtobusov, cerkev in igrišč.
Molotov podprl Byrnesa v zadevi svobodnega tiska
Zed. države obljubile podpirati načelo dvetretjinske večine; Kardelj izvoljen za podpredsednika važnega parlamentarnega odseka konference
PARIZ, 30. julija—Drugi dan mirovne konference 21 narodov se je razvijal v znamenju presenetljive harmonije. Sovjetski zunanji minister Molotov je nepričakovano podprl državnega tajnika Byrnesa, ki je predlagal, da se časnikarjem dovoli vstop na vse seje konference in njenih odsekov.
Potem je Byrnes podal zagotovilo, da bodo Zed. države pri sestavi mirovnih pogodb na celi črti stale za načelom, da se upošteva vse sklepe, katere bo konferenca sprejela z dvetretjinsko večino.
Molotova akcija v zadevi svo-*	'
hodnega tiska pomeni, da bo konferenca brez dvoma osvojila Byrnesov predlog z a najširšo publiciteto vsega konferenčnega dela, dočim izjava Byrnesa glede dvetretjinske večine znači, da se bo pri sestavljanju mirovnih pogodb upošteval glas malih narodov.
Byrnes zagotavlja sodelovanje Amerike s svetom
Zbrani delegatje so navdušeno aplavdirali, ko je tajnik Byrnes izjavil, da se Zed. države ne bodo nikdar več vrnile k politiki izolacije ter potem dodal;
"Mi ne maramo maščevalnega miru, ki bi vsejal semena novih vojen v bodočnosti."
"Zed. države bodo stale za sklepi štirih velesil," je dejal Byrnes. "Toda v slučaju, da bi konferenca z dvetretjinsko večino glasov tukaj zastopanih vlad podala nasprotno priporočilo, bodo Zed. države zastavile
he popolnoma razorožene, plačati imajo skupno milijardo dolarjev vojne odškodnine, in zahtevalo se bo od njih, da jamčijo temeljne človeške pravice.
Iz objavljenih besedil je razvidno, na katerih točkah so se štiri velesile zedinile, na katerih točkah pa je med njimi ostalo nesoglasje.
Ameriški predlogi glede Trsta objavljeni
Kot razvidno, so Zed. države predlagale, da v vprašanje Trsta poseže varnostni svet Združenih narodov, in da omenjeni gvet imenuje tretjega člana razmejitvene komisije, v nadi, da bi se našla rešitev, ki bi bila sprejemljiva za Italijo in Jugoslavijo.
Zed. države so tudi predlagale določitev nove meje po načrtu, ki so ga predložili ameriški geografi.
Poštena najditelja J denarja nagrajena
ZAROKA
Zaročila sta se Miss Joseph-Peršič, hčerka Mr. in Mrs. Kansas City, Mo. — Tukaj je Andrew Peršič, 5604 Prosser j umrl Matija Primožič, ki je bo-Ave., in Mr. Frank Grossd, sin lehal šest mesecev. Zapušča že-^r. in Mrs. Grosso iz East'no, sestro Mary Usnik in več ^ievelanda. Bilo srečno!	'sorodnikov.
ZAROKA
Mr. in Mrs. Leo Ladiha, 1336 E. 55 St., naznanjata, da sta se zaročila njih hčerka Mary in Mr. Frank Keseling iz Forest Knolls, Calif. Miss Ladiha je graduirala kot bolničarka i z Glenville Hospital School o f Nursing in je služila kot bolničarka v armadi tekom vojne sedaj pa je uposlena kot bolničarka v St. Francis bolnišnici v San Franciscof Bilo srečno!
POROKA
Prošlo nedeljo večer ob 7:30 uri sta se v cerkvi Marije Vne-bovzete poročila Josephine Les-kovec, 835 E. 154 St., in 1/Sgt. Michael Rovanšek. Kot častna družica je bila Mrs. Cyril Rovanšek, družici pa Mrs. Frank Eržen in Mrs. Alex Yarina iz Conemaugha, Pa. Tovariši so pa bili Mr. Cyril Rovanšek, brat ženina, Mr. Frank Eržen in Mr. Alex Yarina.
Kot gostje pri poroki so tudi bili starši ženina, Mr. in Mrs. Michael Rovanšek iz Conemaugha, Pa., Mr. in Mrs. Alex Yarina, sestra in svak ter Mr. in Mrs. Victor Rovanšek, brat in svakinja iz Hooverville, Pa.
Po poroki se je vršila slavnost na domu nevestine sestre, nakar se je novoporočeni par podal na ženitovanjsko potovanje v Ca-nado in spotoma domov se usttf-vita v Conemaughu, Pa., ki je rojstni dom ženina.
Ženin služi že nad 19 let v armadi Zedinjenih držav in prihodnjega aprila namerava iti v pokoj po 20-letni službi.
Gradnja podzemeljske železnice odložena
Walter J. McCarter, glavni poslovodja clevelandskega prometnega sistema, je včeraj sporočil, da radi naraščajoče inflacije, se je načrte za podzemeljsko železnico in hitri cestni promet' položilo na polico. Glasom The De Leuw izvedencev, ki so ta načrt predložili, je bilo predvideno trošiti za podzemeljsko železnico 22 in pol milijonov dolarjev. Od tedaj so cene materi-jalu in delavske plače toliko poskočile, da ni gotovo, da bi isto delo napravili za 35 milijonov.
Medtem pa vodstvo nadome-stuje izrabljene vozove cestne železnice in avtobuse z novimi, kakor hitro jih prejema od izdelovalcev. Iz nekaterih cest se je že odpravilo cestne železnice in v celoti nadomestilo z avtobusi, na drugih se bo istotako naredilo, kakor hitro se bo dobilo dovolj novih avtobusov.
Odbor je zadnji teden odobril naročilo za 175 avtobusov na gasolinski pogon in 150 bu-sov na električni pogon.
svoj vpliv v svrho zasigurira-nja, da bo tako priporočilo spre- Carl Gundling, lastnik gaso-jeto v svetu štirih velesil. I""=ke postaje na 3501 W. 41 "Zed. države verujejo, da naj St. je pripravil denar za vloži-oni, ki so se borili v vojni, tudi tev na banko v vsoti $2,400, ka-sklepajo mir."	je v neki škatli hipno po-
Belgijec izvoljen predsednikom parlamentarnega odseka
Paul Henri S^aak, premier Belgije, je bil po daljši razpravi, tekom katere je Sovjetska zveza podpirala jugoslovanskega podpredsednika Edvarda kardelja, izvoljen s 13 glasovi proti 7 za predsednika važnega parlamentarnega odseka.
Potem pa sta Britanija in Amerika brez odlašanja podpr
Iložil na desko ob strani avtomobila in pozabil, skočil na avtomobil in se odpeljal. Spotoma mu je prišlo na misel, kje je pustil denar. Pogleda na desko in škatle ni bilo več, jo je že izgubil med vožnjo. Po isti poti za njim pa sta pri vozil a dva upo-slenca Jacob Laub Baking Co., ki sta opazila na tleh ležečo škatlo in jo pobrala.
Medtem je Gundling iskal svoj denar in srečal ta dva pe-
li Kardeljevo nominacijo za pod- ka, ki ju je povprašal, če sta
predsednika tega odseka, nakar "asla škatlo. Ta dva sta jo mu
FINE SUKNJE
Benno B. Leustig, 1034 Addison Rd., priporoča ženam in dekletom, da si že sedaj naročijo zimske suknje iz blaga ali kožuhovine, ker je mogoče iste dobiti po nižjih cenah. Mr. Leustig vas pelje direktno v tovarno, kjer imate obširno zalogo v izbero.
je bil Kardelj soglasno izvoljen z vzklikom.
Trenotek kasneje je Molotov podprl Byrnesov predlog, da se časnikarjem dovoli vstop na vse seje konference in vseh njenih odsekov. Ker je vseh 21 narodov zastopanih v parlamentarnem odseku, ni nobenega dvoma, da bo to priporočilo odobreno od konference brez debate.
Vsebina, mirovnih pogodb s sateliti Nemčije objavljena
Nocoj je bilo prvič objavljeno polno besedilo mirovnih pogodb, katere je pripravil svet zunanjih ministrov štirih velesil za petero držav, ki so bile v vojni na strani nacijske Nemčije.
Po teh pogodbah, bodo Italija, Bolgarija, Romunija, Ogrska in Finska za praktične svr-
izročila. Ves srečen jima je Gundling daroval $250 nagrade, ker sta bila tako poštena, da sta mu vrnila najdeni denar. Tako so bili vsi trije srečni, lastnik in najditelja.
DAR ZA BOLNIŠNICO
Mr. Frank Pucel, 17921 De-lavan Rd., je daroval za mladinsko bolnišnico $10 mesto venca za pokojno Frances Bohinc. Odbor se zavednemu in narodno naprednemu Slovencu lepo zahvaljuje.
NA POČITNICAH
Mrs. Mary Peterlin iz 1031 E. 141 St. se je z hčerko in zetom, Mr. in Mrs. Sam in Vida Zamec podala na počitnice na farme svoje hčeife Olge v Neshanic, N. J., odkoder pošilja lepe pozdrave vsem prijateljem.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
31. Julija, 194(|
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 4Z3I ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)----
For Half Year—(Za pol leta) —---
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$7.00 . 4.00 - 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)------
For Half Year—(Za pol leta)----
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----
..$8.00 . 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) --
For Half Year—(Za pol leta)-----
-$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 2fith, 1918 at the Post Office st Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
DELO OBNOVE V SLOVENIJI
(Ponatis iz "Slov. poročevalca")
Gospodarski svet FLR Jugoslavije je določil Ljudski republiki Sloveniji 120 milijonov din. za obnovo porušenega podeželja vasi, okrožnih in okrajnih cest, cestnih objektov, stanovanjskih in gospodarskih poslopij, šol, manjših bolnišnic in poslopij socialnega skrbstva ter podobnih objektov, ki jih najbolj nujno potrebujemo. Vlada Ljudske republike Slovenije je nakazani kredit razdelila med okrožja, ta pa bodo razdelila kredit med najbolj prizadete kraje po obnovitvenih zadrugah teh krajev. Med okrožja je bil razdeljen kredit po stvarnem razmerju, kolikor je bilo kakšno okrožje med vojno porušeno in izropano. Novomeško okrožje je dobilo 35, celjsko 20, ljubljansko 16 in mariborsko 9 milijonov, razen tega sam Maribor še 15 milijonov, ostalih 5 milijonov pa je bilo določenih za gradnjo manjših okrožnih in okrajnih cestnih objektov in za obnovo katastra.
Znesek 120 milijonov je majhen v primeri s škodo nad 40 milijard, ki so jo povzročili na slovenskih tleh nemški, italijanski in maržarski okupatorji in domači izdajalci. Velik pa je v primeri s kratkim rokom v katerem država ponovno prispeva k obnovi. S to zavestjo moramo posamezne zneske tega kredita sprejemati in to je poglavitno, na kar moramo pomisliti, ko delamo načrte in proračune.
Doslej so pokazali naši porušeni in oropani kraji lepe uspehe. Spomnimo se le vasi na Kozjanskem, pa Sv. Bol-fenka na Kogu v ljutomerskem okraju, Solčave v Savinski dolini, pa zasavskih vasi in okolice Novega mesta. Obnovitvena zadruga Golo nad Igom, ki obsega sedem 99 odstotno porušenih vasi, je postavila s 50,000 dinarji žago, ki bi stala 300,000 dinarjev, če ne bi prebivalstvo vseh teh vasi prispevalo v delu in materialu 250,000 dinarjev. Prebivalci, ki danes še nimajo strehe nad glavo, so na ta način prispevali kreditu za žago šestkratni znesek 50,000 dinarjev, ki jim je služilo kot temelj, kot izhodišče za obnovitveno delo. Za denar so nakupili predvsem takšen material, ki ga sami niso mogli prispevati — jermen je, okovje, žični-ke, strešno opeko. Vendar primer te obnovitvene zadruge ni izjema, temveč je le eden izmed mnogih primerov požrtvovalnosti in visoke zavesti našega delovnega človeka, ki ve, da bomo le iz lastnih sil zgradili svojo ljudsko državo, pravo domovino vseh delovnih ljudi.
Pogoji in možnosti obnovitvenega dela so letos boljši, kakor so bili lani. Tovarne proizvajajo več, prometne zveze so boljše, vojna se je odmaknila časovno dalje od nas. Še večji morajo biti uspehi našega obnovitvenega dela v letu 1946, ki naj bo po besedah maršala Tita "-leto največjega poleta in zmage v obnovi naše dežele." Uspeh bo pa tem večji, čim bolj bomo upoštevali, da je kredit le temelj, le izhodišče za obnovitveno delo, da je to prva opora za naše lastne napore in prispevke pri obnovi naših vasi, domoy, cest . . . Podobno kakor v vasi Golo, moramo najti nove vire in načine, da bo vrednost obnovitvenega dela vsaj štirikrat presegala višino kredita, da bomo iz 120 milijonov naredili vsaj 480 milijonov!
Kako bomo to dosegli?
Kredit bomp uporabili za material, ki ga je nujno treba kupiti, za mezde potrebnim strokovnjakom in za prevoze z železnico. Material bomo kupovali tam, kjer se proizvaja in ne pri posrednikih. Z materialom bomo štedili, vodili bomo točno kontrolo nad potrošenim materialom. Za delo bomo napravili načrt, vse potrebno bomo pripravili in potem začeli s poglavitiiim delom, kakor so to storili n. pr. na Golem, kjer so postavili najprej žago in popravili cesto, ali na Zlatem polju, kjer so zgradili najprej peskovod iz cevi, ki so jih kot staro železo po 1.30 din kg kupili v Trbovljah. Opravljeno delo bomo sproti kontrolirali in se bogatili z novimi izkušnjami našega dela.
Vsak član obnovitvene zadruge bo po svojih močeh prispeval v vprežni živini, v orodju in materialu. Vendar to ni dovolj. Organizacije Osvobodilne fronte, naši sindi-
Miha Marinko, novi predsednik republike. Slovenije
(Nadaljevanje s 1. strani) gradila dragocene kadre, ki so veniji. Zaradi svojega delova- pozneje prenesli izkušnje Ijub-nja so ga neprestano preganja- Ijanske* organizacije v druge li. Trikrat je prišel pred sodi- pokrajine Slovenije.
šče za zaščito države, trikrat je Do maja leta 1942,, ko se je bil konfiniran.	. težišče osvobodilnega bo^a že
Po zlomu stare Jugoslavije je začelo prenašati na Dolenjsko, bil med organizatorji Osvobodil- je bil sekretar Poverjeništva ne fronte Slovenije, član izvrše- Osvobodilne fronte za Ijubljan-valnega odbora OF, član glav- sko pokrajino.
nega štaba partizanskih odre-j V maju 1942 leta je pod tu-dov, delegat na prvi konferenci jim imenom padel v internaci-vrhovnega štaba v Stolicah pri jo in bil prepeljan v Gonars. Na Krupnju. Sodeloval je pri orga-'srečo ga okupatorjevi vohuni v niziranju prvih partizanskih od-! internaciji niso sppznali. V krat-redov in vodil začetne akcije kih treh mesecih je v interna-oborožene borbe. 9. decembra ciji v neverjetno težkih okolišči-1941 so ga ujeli v Ljubljani Ita-: nah brez vsake zunanje pomoči lijani in Nemci. Ti so ga preda- pripravil in organiziral beg iz jali drug drugemu, ne da bi internacije. Njegovi železni vo-mogli s pomočjo strašnega mu-jlji, smelosti in neumoriiemu čenja izvleči iz njega kakršno-1 premagovanju težkoc gre za-koli priznanje ali izjavo. Pred hvala, da je takrat uspel beg
italijanskim vojnim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen na trideset let ječe. Po kapitulaciji Italije se je pridružil političnemu in organizacijskemu delu v NOV ter v zaledju. Koncem leta 1944 je bil poklican na politično - organizacijsko delo v Beograd, kjer je bil kooptiran v začasno ljudsko skupščino. Pri volitvah v ustavodajno skupščino je bil izvoljen v okraju Trbovlje za narodnega poslanca.
To je kratek oris dela in bor-
osmih tovarišev iz Gonarsa.
V	enem izmed najvažnejših razdobij graditve Narodno o-svobodilne vojske Slovenije — od junija 1943 leta do septembra 1914 — v času italijanske okupacije, šeste sovražnikove ofenzive in drugih težkih borb z okupatorjem in izdajalsko belo gardo, v času graditve divizij in korpusov je bil Boris Kraigher politkomisar glavnega štaba NOV SloVenije.
V	težkih dneh za ljudstvo Ju-
be tovariša Marinka, ki je vse Hjske krajifte, ko se je jugo-svoje življenje posvetil borbi | slovanska armada morala umak-proti sovražnikom ljudstva. To- j niti iz cone A in ko je združena variš Marinko je v najtežjih reakcija skušala z vsemi sred-1
razmerah dokazal svojo dosled- stvi potvoriti sliko o dejanski j sko spretnostjo gradil ljudsko no borbenost in prekaljenost ter' volji ljudstva Julijske krajine oblast. Po osvoboditvi js po-
boril proti diktatorjem in režimom versajske Jugoslavije.
Rodil se je leta 1914 v Postojni. Po dovršeni srednji šoli se je leta 1932 vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je bil eden izmed najaktivnejših delavcev v krogu tiste študentske mladine, ki se je borila proti reakcijonarnemu nasilju Žiokovičevega in Jevtiče-vega režima. Reakcijonarni policijski režim ga je zato obsodil na dve leti robije, ki jo je prestal v Sremski Mitrovici.
Po povratku iz Mitrovice je organiziral odpor proti režimu Stojadinoviča - Korošca, kot odgovorni funkcionar v ljubljanski organizaciji Partije in kasneje kot inštruktor CKja v premogovnih revi jih.
Po vdoru okupatorja, ob ustanovitvi Osvobodilne fronte je postal sekretar Osvobodilne fronte za revirsko okrožje, kjer je organiziral prve diverzantske skupine in prve sabotažne akcije. V decembru istega leta je odšel Sergej Kraigher na severno štajersko, kjer so bili neprimerno težji pogoji partizanskega delovanja kakor drugod. Kot član pokrajinskega odbora OF za Štajersko je delal od prvih početkov organiziranja partizanskih oddelkov in politične organizacije na terenu pa do prihoda XIV. divizije na Štajersko, ko se je dvignil nov, nezadržen val upora v severnem delu naše domovine.
UREDNIKOVA iz življenja
Sergej Kraigher je potoval po vsej Štajerski in s svojimi izkušnjami., voljo in organizacij-
izredne organizacijske sposob- po priključitvi k FLRJ, • v teh nosti, istočasno pa je ohranil dnevih je Boris Kraigher oprav-vso toplino svoje duše, ki je' Ijal nad vse težko in odgovorno biJa iSto tako vedno odlika nje- • dolžnot sekretarja Slovansko-
stal sekretar OF v mariborskem okrožju, k jar so bili zelo težavni problemi obnove in politične organizacije. Od julija 1945 pa
govega značaja.
italijanske antifašistične unije i je bil sekretar OF mesta Ljub-
DVA NOVA ČLANA VLADE LR SLOVENIJE
Ijane ter podpredsednik MLIO za ljubljano.
Velike organizacijske in politične preizkušnje dolgoletnega aktivista, ki je svoje znanje neprestano preizkušal v ognju prakse, njegove izkušnje pri gradnji ljudske oblasti, zlasti pa na področju gospodarstva usposabljajo Sergeja Kraigherja za mesto predsednika načrtne komisije. Te njegove lastnost' zagotavljajo, da bo delo izvrševal predano, energično in preudarno.
I in je bil hkrati podpredsednik pokrajinskega narodno osvobodilnega od^ffa za Primorsko.
Njegove ostre analize politične-Boris Kraigher se je rodil 14'ga položaja in jasno postavije-februarja 1914 leta pri sv. Tro- ne naloge ljudstva Julijske kra-jici v Slovenskih goricah. Od jine v izrednih in komplicira-zgodnjih študentovskih let pa nih okoliščinah njegove borbe vse do kapitulacije Jugoslavije v zadnjem letu so bile dragoce-1941 leta se je neumorno udej- na orijentacija ljudstva Julij-stvoval v političnem in orga- ske krajine v njegovih zadnjih nizacijskem delu demokratične- in največjih naporih za priklju-mladine Slovenije ter delovne- čitev k FLRJ.
ga ljudstva Ljubljane. Njegovo ^ , . ,	- t i -
delo so od časa do časa pretrga-	oje vprašanj
b števm*	zkaU	kmjmw v	zaWjiwm
smHm nachre m pd bU nAi-
Samski AWkomci, na ku. &	vwduhcdhk m qw-
WrogajeobmdU tab^knpn>
ti-ljudski režim.	i ^on njegovo dosedanje delo, po-
v	, I klican na novo dolžnost mini-
V CMW vddaga razmaha,aukve
je bil sekretar okrožnega od-__
bora OF za Ljubljano. Kot spo-ig ; »ovi član vlade soben organizator in najdosled-!
nejši borec proti fašizmu in re- j
akciji je vodil in gradil ljub-! Sergej Kraigher izhaja iz	go se nedavno odločili, da
Ijansko organizacijo Osvobodil-, vfst starih, prekaljenih borcov; dvignili parnik "Cavtat", ne fronte, v dnevih največjega za demokratične svoboščine de-|]^j pripada k Dubrovački plovit-poleta OF v Ljubljani, ko je lovnega ljudstva, ki se je že Ta parnik se je v decembru ljubljanska organizacija OF iz- pred aprilom 1941 dolga leta ^ 943 leta potopil zaradi bomb-
~	nega zadetka. Po izvršenih pri-
ki so že četrtič odšli na deželo in v Št. Vidu pri Planini po- j pravah so v začetku junija pripravljali orodje, posodo, šivali, čistili ruševine, kopali te- čeli dvigati parnik. Izbrali so si melje itd. Prostovoljno delo mora postati v sedanjem raz- čas, ko je bilo morje zelo mir-
dobju obnove in polaganje temeljev blagostanja naše dr-|"°- Y	j™ ^5.
,	r -1 -11 - UM	■ ■ 1	parnik dvigniti na povrsino.^Pn
zave spl()srio Ijuiislco g;d)aiije, kakor je l]ilo oiihajaiije It pEir-, d^igaiiju ixirnilwi j; ves čas po-
tizanom in pomaganje partizanom v naših najbolj zaved-1 ^^^gala dubrovniška gasilska
nih krajih splošno in vseljudgko. Naloga naših organizacij četa, ki je dala na razpolago
pa je, da pritegnejo k prostovoljnemu delu, k udeležbi pri svcj^ sesalke za črpanje vode
delu z vozmi, v živino ali kakorkoli, vse pripadnike Osvo-, iz parnika. Dvignjeni parnik je
bodilne fronte, še posebno v tistih krajih, ki niso bili tako, ^ lazmeioma dobrem stanju,
močno prizadeti, kakor je bil an. pr. vas Hrastnik pri Mo-1 %kcijl^i^ stl^e^ ^%reCo ravčah, ki nima nobenega moškega nad 15 let in ima le bo temeljito popravilo kot-eno kravo, ali vas Krvava peč, ki ima le en par konj!	lov. Dvignjeni parnik so že od-
Obnovitveno delo mora preseči ozke lokalne okvire po-, peljali v Split, kjer ga bodo ob-sameznih krajev. Obnovitvene zadruge si morajo med seboj "ovili v tamošnji veliki ladje-pomagati, sodelovati morajo s tehničnimi bazami in z
Novice iz stare domovine
v DUBROVNIKU SO DVIGNILI PARNIK CAVTAT
Delavci in nameščenci pomorskega poglavarstva, pomorskega urada in mornarji iz Dubrov-
POŠTA
Družabni izlet na farmo SNPJ
Cleveland, O. — Združeni odbor farme SNPJ je sklenil na svoji seji, da se priredi za vse članstvo in njih prijatelje velik družabni piknik v nedeljo 4. avgusta na farmi SNPJ aa Char-don Rd. Zato ste vsi prav prijazno vabljeni, da se tega piknika udeležite. Kar bo čistega preostanka, gre za novo dvorano. Zato le pridite vsi, mladi in starejši, vsi kateri radi pleše-te. Se bomo peljali ven na prosto v naravo, ker poletje žs gre proti koncu.
Sedaj je že skrajni čas, da se potrudimo za ta' družabni izlet. Kmalu bo spet prišla zima in bomo spet v hiši tičali pri.pečeh. Vsi, kateri imate svoja vozila, vzemite s seboj svoje prijatelje in znance, da nas bo več. Apeliram tudi na delavce, da naj vsak pride na svoje mesto ob času, kateri je kakšno delo prevzel. Se ni treba nič izgovarjati, ker farma je vseh, kateri smo se v tem združili, zato nas vseh je dolžnost stvar podpirati.
Za ples bodo igrali mladi fantje, John Šorc ml. in njegov orkester. Za prigrizek bodo poskrbele naše izvrstne kuharice. Nič nam ne bo manjkalo. Zato le pridite vsi na 4. avgusta na farmo SNPJ.
V nedeljo 25. avgusta pa bo na vrtu Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. odkritje spominske plošče našim vojakom v drugi svetovni vojni. Njih imena bodo vklesana v ta pomenik, ki bo postavljen na vrtu. Tudi na to prireditev ste vsi vabljeni, da se je udeležite, ker to bo nekaj prav lepega.
Istega dneva se bo popoldne ob 2. uri vršila povorka. V s i fantje in starši ste prošeni, da se iste udeležite, ženske in dekleta pa pridite v narodnih nošah. Prošena so vsa društva, da se tozadevno 100 odstotno odzovete vabilu. Prosi se tudi, da se priglasite za delo, kateri je pripravljen kaj pomagati, ker 1 tem v zvezi bo ogromnega dela.
Ker se druge ne oglasijo, moram omeniti, da smo imele Progresivne Slovenke vsi trije krožki skupaj balincarsko tekmo dne 8. julija na vrtu Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave., ko je bilo najbolj vroče. Sonce je pripekalo, me pa Rmo balinčkc metale in se nismo ozirale na vročino. .
Krožek štev. 1. so članice odnesle prvo nagrado; krožek št. 2, (Jrugo in krožek št. 3, tretjo. Ne smem pozabiti tudi Mr. Sto-kla iz Clevelanda, ki je bil za poveljnika.
Louise Čebron.
ameriških Slovencev
Dearborn, Mich.—Dne 16. jul. je umrl Louis Lapanja, rojen leta 1887 v Otaležu, Primorsko, v Ameriki od 1913. V Dearbornu je živel zadnjih 20 let, prej pa v Pcnnsylvaniji. Tukaj zapušča ženo in poročeno hčer, v Milwaukee ju sestrično, nekje v Illi-noisu bratranca, v starem kraju sestro, v Argentini pa brata.
Milwaukee. — V učiteljišču Milwaukee State Teachers College je graduirala z diplomo "Bachelor of Science" Miss Mary Zagožen, hčerka družine Jack Zagožen. Nastopila bo službo učiteljice v Manitowocu, Wis. — Zadnje dni so se poročili: Gregory F. Isermann in Hilda Zvinar, Anthony J. Vodnik in Antonia Lubešek, Joseph Blatnik in Bernice Kastelic, Charles Kukec in Dorothy Švoger, Rudolph Križan in Martha Ivan-čič, Norbert Meyer in Louise Rozman, Frank V. Gorichar in Olga Glavan, Eugene R. Fa-bich in Ruth Schulze, MatheW P. Kalcich in Dorothy Schin-dler. — Vile rojenice so se oglasile pri družinah Michael Per-kovich, Prank Stefanec, Emil Stefanec, Frank B. Lesjak, Raymond B. Cezarc, Frank A. Fer-litsch in Louis Kozak, katerim so pustile sinčke, hčerke pa pri družinah Edward M. Sostarich, Frank Zupanich in Victor Fa-bianich.	^
DREYSTADT NOV POSLOVODJA CHEVROLET ODDELKA
Nicholas Drey^stadt '
Iz urada General Motors Corp. poročajo, da je bil za glavnega poslovodjo Chevrolet divizije imenovan Nicholas Dreystadt, podpredsednik General Motors Corp. Mr. Dreystpdt je bil rojen leta 1889 in v mladih letih mehaniško izšttlan v inženirskih šolah. Je cženjen in oče dveh otrok. Stanuje v Birmingham, to je v predmestju Detroita.
delnici.
ljudskimi odbori in njih odseki, nasloniti se morajo pri muzIKALNA PREDSTAVA delu na organizacije Osvobodilne fronte.	, v CAIN PARKU
Pri razdeljevanju kreditev je treba,upoštevati, da za.| pngenšisSO. julijemsebov
služi in je vreden kredita le kraj, ki je ze pokazal, da hoče ^ain park teatru predstavljalo kredit zares uporabiti kot ternelj, kot prispevek naše dr- skozi pet večerov Kaufnian-kati, žene in mladina morajo organizirati medsebojno po-jžavne skupnosti k njegovim lastnim naporom za obnovo Riskind-Gershwin muzikalno ko-moč v vsakem kraju in med kraji. Za vzgled naj nam bodo, domov, gospodarskih poslopij, cest itd., ki hoče z novimi medijo Of %ee I Sing, ki se delavci iz Kamnika, ki so prišli v Tuhinj popravljat orodje | metodami dela, s tekmovanji, z udarniškim delom, s šted-	V ^sku^^ini" nastoim
in pospravljat ruševine, pa mariborski mladinci, ki so! njo materiala in z lastnimi prispevki ter z organizacijo po-^^^ lokalnih talentov v ps-39,515 ur delali v svojem predkongresnem tekmovanju, pa!moči v kraju samem in med posameznimi kraji dobljeni^plesih^ pod vodstvom, delavci ter nameščenci Roteska, Jugotekstila in Jugosvile, j kredit pomnožiti najmanj štirikrat!	George Gershwina.
Piknik na farmi SNPJ
Cleveland, O. —V nedeljo 4. •ivgusta se vrši piknik farmskega odbora na prijaznih izletniških prostorih SNPJ. Kot, je bilo Ž2 večkrat poročano, se je nameravalo letos postaviti novo dvorano. Ker se pa ne more dobiti potrebnega gradbenega materijala in tudi še ni zadostne finance na rokah, se je stvar odložilo.
Ves preostanek od tega piknika bo Š2I v stavbinski sklad. Zato ste vljudno vabljeni, da po-setite ta piknik v velikem številu. Naša tajnica Cilka je rekla, da bo skušala dobiti kar največ mogoče potrebnega blaga za ta piknik. Kar pa ona obljubi, to tudi drži. Seveda, pomagali ji bomo tudi ostali.
Naš zadnji piknik 2. junija je bil zelo uspešen. Nadejamo se, da bo nedeljski ravno tako, seveda, z vašim sodelovanjem. Pripeljite tudi vaše prijatelje in znance s seboj, da se bodo zabavali v tamkajšnji p^r i j a z n i senci.
Theresa Gorjanc, zapisnikarica.
PAKETI ZA V EVROPO
The Prince Co., .z uradom na 7817 Carnegie Ave., sporoča, da sprejema naročila za odpošilja-nje paketov z živili v Evropo. Zastopnik te družbe je Lee M. Blattner na gornjem naslovu, kjer so na ogled sestave živeža za gotovo vsote denarja za pošiljanje v Evropo. Tekom vojne je ta firma odpremila v imenu Rdečega križa in drugih organizacij nad 10 milijonov paketov vojakom v vse dele sveta.
Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Zakra^sek Funeral Ilome, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
31. Julija. 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
BUDfflN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje )
—	Vzemi avto in se takoj odpelji k Mr. Tony ju Jonesu, glavnemu policijskemu inšpektorju. Priti mora na vsak način s teboj, si razumel? ,
Indijec se je priklonil, a tako začudeno pogledal, da se je Lionel na glas nasmejal.
—	Vprašaš se, kaj ne da, dragi moj Tolliam, zakaj čisto enostavno ne telefoniram Mr. Jonesu, ali pa zakaj se sam k njemu ne odpeljem?
Tolliam je prikimal.
Veš, po vsem tem, kar sem videl, ne zaupam več telefonu, in kar imam povedati, povem najraje tu doma.
Tolliam je točno izpolnil da-no mu nalogo. Vrnil se je' z Mr. Tonyjem Jonesom. A bistro oko Lionelovo je takoj opazilo na policajevem obrazu znake utrujenosti in zdel se mu ni več tako prijazen kot prej.
, Kaj je novega? je vprašal.
~~ Ogromno novic! To pot na pravi sledi! . ~~ Razložite mi stvar, je de-Jones, ne da bi kazal pre-več navdušenja.
Lionel je nato natančno pove-vse, kar se mu je dogodilo v kitajskem mestu.
. Da, to je izredno, je prikimal Mr. Tony Jones, ki je bil poslušal z zanimanjem. Toda kakšni so vaši načrti ? ^ Ravno sem vas mislil vpra-s^ti, kakšni so vaši. Zdi se mi, imate tu izredno priliko, po-astiti se Misterije in njenih glavnih sotrudnikov. Povem da odpotuje jutri zvečer "Morski lastovki". S tem je 2e določen ves načrt za policijo.
. Policija se ne bo ganila, Je za jecljal Jones v zadregi: . Kako to, da ne? je vpra-Lionel silno začudeno. Men-^ Vendar ne podpira tajnega ^druženja Mygalov?
Hočem vam odkrito peve-^ti, kako je ta stvar. Policija ° pustila čisto mirno, da se Mi-®terija ukrca na "Morski lastovki" — kar pravtako dobro kakor vi — ne bo je ovi-^^la pri begu, ravno nasprotno. ^ Lionelu se je zdelo, da ne sliši dobro.
To je naravnost neverjet-je vzkliknil. Torej prizna-^^te, da policija pomaga mo-^"Cem in roparjem?
■^Treba je razumeti. Ta Mi-sterija, ki je v istini od vraga, J® spravila na varen kraj pa-ki v najvišji meri obte-^Ujejo nekatere člane ministr-'viie službe. Zadostuje, da jih stva zunanjih zadev in informa-Pokažs, in nastane pravcata ka-^strofa. Zato na najvišjem me-®tu želijo samo eno, da namreč . 'Sterija izgine čim najhitreje tako daleč, kakor je le mogoče.
Pri moji veri, ta ženska je ^®s mogočna!
Ho!
—	Še mnogo bolj, nego si morete predstavljati. Uredila je vse tako, da je popolnoma onemogočila policijsko akcijo. Povedati vam moram, da je preiskava, ki smo jo izvršili v "Železni hiši" in v vili, v kateri biva Histerija, povzročila velik škandal, a je bila brez uspeha. Malo je manjkalo, da ga s svojo inicijativo v tej stvari nisem popolnoma polomil.
—	Neverjetno! je vzkliknil Lionel, napol divji, napol nejevoljen.
—	Pomislite samo, cenjeni gospod Brady, je dejal policijski šef, kot bi se hotel opravičevati pred njim, da jaz nisem odgovoren za to. Imam samo eno željo, namreč da vam ugodim. Toda ob tej uri imam zvezane roke. Zdaj so mi prepoVe-dali, ukreniti karkoli proti Mi-steriji.
—	Nikoli si ne bi mogel predstavljati kaj takega, je siknil Lionel skozi zobe.
—	Povedati vam hočem še, je nadaljeval Mr. Tony Jones, da je dobil moj predstojnik, Mr. Rickeleby, ukor, ker je začel z ofenzivo proti Misteriji. Malo je manjkalo, da se tej ženski ni posrečilo da bi ga odstavili.
Vznemirjeno je začel Lionel korakati po svojem salonu. Nikoli še ni tako dobro razumel, s kako strašno silo razpolaga njegova smrtna sovražnica.
—	Lepo se vam zahvaljujem za vašo iskrenost, je dejal Jonesu. Po tem, kar ste mi povedali, popolnoma razumem, da ste razoroženi. Kar se tiče mene, ne opustim svojih načrtov. Prisegel sem Misteriji osveto in osvetim se, tudi če bi moral pri tem poginiti; v življenski nevarnosti sem bil itak že neštetokrat.
—	Kaj storite?
—	Zdaj še sam ne vem. To, kar ste mi razkrili, je popolnoma spremenilo moje naziranje. V novem boju, ki ga začnem zoper Misterijo, imam računati samo nase . . .
Lionel Brady in Mr. Tony Jones sta se precej hladno ločila.
Lionel je ostal ves dan v svoji sobi in sestavljal načrt za napad. Toda šele proti večeru je našel sredstvo, s pomočjo katerega je mislil, da mu bo mogoče resno nadaljevati boj.
Ko je nastala noč, si je dal prinesti od Tolliana star mornarski plašč, star širokokrajen klobuk in naočnike. Nato si je še prilepil umetne brke, tako da ga v tej obleki ni bilo mogoče spoznati. Na ta način mas-kiran je pri stranskih vratih odšel iz vile proti pristanišču.
Četrto poglavje Tihotapski zaboj
V sirovi luči električnih ob-ločnic je vladalo pomolih v pristanih mrzlično življenje. Trije veliki prekooceanski parniki
j^OWARD HUGHES'S MAIMOUTII PLANE WRECKED . . . Wreck-tn' Howard Hughes's largest great plane is shown after it had hit ® ®Phone wires, crashed into a home and then into Rosemary De-j^'Wp's garage, finally hitting another home in Beverly Hills, Calif.
Is shown burning in background. Hughes was only one in plane hen U crashed. He was rescued from the fire and rushed to hos-*Where it was first reported that he had little chance to survive.
so bili pristali oni dan in številni irski nosači in kitajski kuli-ji so jih raztovorjali. Lionel si je le s težavo delal pot skozi to množico.
Končno se je le preril do pristaniškega basena, kjer je bilo zasidranih nebroj velikih in malih jadrnic. Nekatere so bile neopremljene in so jih popravljali ali barvali, druge pa so bile pripravljene, da odjadrajo. V tem delu pristanišča ni bilo mnogo ljudi. Lionel se je obrnil do starega mornarja, ki je šel mimo.
—	Ali mi morete povedati, kje je "Morska laštovka"? ga je vprašal.
• — To je ona velika jadrnica s tremi jambori, ki jo vidite tamle na koncu pomola. Jutri zvečer dvigne sidra. Jaz spadam k njenemu moštvu. Glejte, pravkar vozijo zadnje tovore k njej.
—	Ali mi morete povedati, kam odhaja "Morska laštovka" ?
—	V Južno Ameriko.
—	V katero pristanišče.
—	Nimam pojma. Kapetan Bazil, v čegar službi sem že dve leti, ni zgovoren človek, jaz pa tudi nikoli nisem radoveden, v katero luko se zapeljemo.
—	Ali lahko govorim s kape-tanom ?
—	Gotovo; kar pridite z menoj. Večerja v gostilni pri "Kitu" in je sedaj tam.
Lionel Brady je sledil prijaznemu vodniku in vstopil ž njim v angleško gostilno, ki je bila na videz zelo skromna in ob tem času skoraj prazna. Kot je dejal mornar, je sedel kapetan pri večerji, in sicer v posebni sobi, ki je bila malo raz-košneje opremljena kot splošna sobana, in je bila rezervirana za boljše goste.
Ta soba je bila zelo čista, stene so bile opažene s temnim lesom in v kotu je stala kredenca, okrašena s koralami, čudnimi školjkami in velikimi barva-nimi vrči.
Kapetan Bazil je sedel za okroglo mizo. Bil je ravno po-večerjal, kadil pipo ter od časa do časa napravil požirek belega kalifornijskega vina.
(Dalje 'prihodnjič)
V clovečanski namen, za otroško bolniqo v SJovgniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež iudi v uradu "Enakopravnosti."
Slavko Dporšek:
Poslednje ure talca Florijana Gomiščka
Plorijan Gomišček se je rodil dne 30. septembra 1908 v Vitov-Ijah pri Gorici. Že v mladosti je izgubil z bratom in sestro Milko očeta Kristijana, zobnega tehnika. Umrl je kot vojak med prvo svetovno vojno v neki ljubljanski bolnišnici. Skrb za tri mladoletne polsirote je slonela nato zgolj na materi Tereziji. Tudi ona je dala življenje za svobodo. Ubita je bila 17. novembra 1944 v Vitovljah.
Bilo je leta 1942, sončnega popoldne 11. maja, ko so fašisti Florijanu sporočili, da bo drugo jutro ustreljen kot talec.
Poprej samozavesten, odločen, krepak mlad mož je prebledel.
Obstal je negigno. Njegove misli so se vrtile okrog edine besede, kakor bi hotele do podrobnosti, do poslednjih odtenkov izoblikovati in razčleniti črko za črko: umreti.
V	tistem- trenutku zagleda samega sebe pred puškami. Toda naglo — kakor prestrašen, da že zdaj, zdaj vse premine — objamejo njegove misli ženo in otročička, ki še ničesar ne vedo.
Silovit udarec stražnika s škornjem v koleno in pestjo v obraz ga odtrga na mah od njegovih misli.
Krepko stisne roko v slovo jetnikom v celici, jih vzpodbuja in hrabri z besedami, polnimi tolažbe in zaupanja v boljšo, lepšo bodočnost slovenskega naroda, ter odide v celico na smrt obsojenih. Za njim pridejo vanjo z drsajočimi koraki, a s ponosno dvignjenimi glavami, še štirje jetniki. Nato vrata celice zaloputnejo in ključi zarožljajo.
Tedaj se talci spogledajo.
Sežejo si v roke ter se tako trdno in krepko objamejo kakor bi hoteli tesno združeni preživeti zadnje ure. Nenadoma jame vseh pet v celici pretresujo-če klicati:
Vedi, naš trpeči narod, da moramo umreti nedolžni! Preminuli bomo po krivici, ne! — po rimski pravici! Ves svet naj izve in ve!
Bil je to krik obtožbe in klic po maščevanju petih mladih ljudi. Brezobzirni udarci s puškinimi kopiti so jih vrgli na tla.
V	celici je nastal mir.
Sonce je počasi zahajalo.
Njegovi topli žarki so prodirali in prinašali na smrt obsp-jenim edino tolažbo skozi majhno okno, jih božali in objemali ležeče na golem kamnu.
Kmalu so v bližnjem zvoniku ljubljanske cerkve sv. Petra naznanili počasni udarci ure vsem svobodnim, zaprtim, umirajočim in na smrt obsojenim, da je
ura osem Krvaveče ustnice talcev so štele vsak udarec ure.
Sonce se je nagnilo . . .
Na bližnjem drevesu je zapel ob poznem mraku droban ptiček, kakor zapoje fant svojemu dekletu. S sosednjega vrha mu je zadonel v odgovor tih in vabeč glasek siničice.
Florijan je vzpel glavo počasi in kakor bi se bal, da ne preplaši naljubljenih vasovalcev, je jel tiho deklamirati Machov "Maj".
Ura v zvoniku je udarila enajst.
Po hodniku so votlo odmevali koraki stražarja.
"Enajstega maja ob enajstih", je spregovoril najmlajši, "smo še živi. Morda nam je usojeno vendarle še živeti. Jaz hočem, moram, moram živeti! Jaz nočem in nočem še tako mlad umreti."
"Dvanajstega maja ob dvanajstih," mu je govoril najstarejši, "bomo že mrtvi, s čemer bo rimski pravici zadoščeno."
Noč je pritisnila pečat pokoja in počitka vsej naravi. Nastala je tišina, ko se človek najlažje pogovarja sam s seboj.
Tedaj so sklonili glave na negibne roke ter pritisnili vanje blede in izmučene obraze.
Minila je polnoč, ko so bili spet vsi budni in je zapel vsak svojo poslovilno pesem.
Ob njih pa so tačas fašisti kvartali in vadljali za skromne predmete, ki so jih imeli obsojenci pri sebi.
Predrzno so segali po svoji navadi v žepe jetnikov, ki se niso ne mogli, ne smeli braniti, ter jim jemali, kar so še imeli. Snemali so poročencem prstane ter se prerivali in prepirali med seboj, kdo bo prej se-zul močne nove gojzerice sinu gorenjskih planin.
Kratki udarci v zvoniku so naznanjali obsojencem, da se noč poslavlja.
Tačas je stopil v celico italijanski vojni kurat.
Vojaki so se potuhnjeno odstranili in se postavili pred vrata.
Pet mladih ljudi se je zdrznilo.
Kurat je bil znanilec smrti. V rokah je držal razpelo, simbolj ljubezni, miru in pravice.
Stopil je k mizi. Dolgo si ni upal pogledati nesrečnežem v krvave obraze. Nato je le za hip vrgel pogled nanje. Toda sax-mo za hip. Deset vprašujočih oči je nemo zrlo na razpelo, zdaj na njegove prsi.
Na prsih je imel fašistični znak, sestavljen iz ^sekire, palic in vrvi. Vse troje je bilo za dobre, poštene in miroljubne zna-
menje nasilja, surovosti in suženjski sramote. On pa bi moral pridigati o ljubezni, miru in pravici . , .
»
Na dvorišču so zaropotali motorji tovornih avtomobilov. Vojaki, ki so sedali vanje, so se veselo razgovarjali, smejali in krohotali.
Streljali bodo.
Na hodniku so se zaslišali težki koraki, ki so se hitro približevali celicam na smrt obsojenih. Narednik je odprl vrata s krepkim sunkom. Potem so stopili v mračen prostor vojaki s čeladami in % nasajenimi bodali.
"Andiamo ragazzi! Pojdimo, fantje, na ples! Vstani, banda slovenska!" je zarenčal narednik.
Florijan je, sedeč na koncu klopi, prvi vstal. Potrti so obstali sredi celice, kjer so jih obstopili vojaki. Florijan je pogledal tovariše z zdravim očesom, iz katerega so sijale upornost, borbenost in zaničevanje, ter jih hrabril:
"Fantje! Pokažimo, kako znamo umirati hrabro! Naj se izpolni nad njimi prekletstvo za vse zločine! Bodimo trdni! Naša kri naj pripomore na tehtnici pravice in krivice k zmagi nad sužnostjo."
Razpustili so si roke, pristopili drug k drugemu, si poljubljali okrvavljene obraze in si krepko stiskali zadnjič roke. Vojaki so potegnili iz torb lahke verige — vsekakor večne spremljevalke zasužnjevalcev na vseh roparskih pohodih po deželah sosednjih ljudstev.
Rožljanje verig je siromake vznemirilo. Počemu še verige, saj so že tako povsem brez moči in vsekakor tako izmučeni, da bolj biti več ne morejo. Brez verig na rokah so se čutili nekako svobodne in vzvišene nad krvniki. Zdaj pa te verige . . .
Skušali so ugovarjati. Bilo je zaman, kajti "junaki so neo-borožene in izstradane obsojence prisilili, da so dali na hrbet roke, katere so jim spretno trdo uklenili. Najbolj se je branil verig najmlajši. Ko pa je imel roke tako močno zadrgnjene, da so mu posinele, je glasno zajokal.
Takrat šele se je zganil skozi okno strmeči vojni kurat. Vzel je križ z mize in odšel proti odprtim vratom. Za njim so še-pali nedavno še krepki ljudje. Spremil jih je na dvorišče do tovornega avtomobila, na katerega so jih zmetali krohotajoči se vojaki.
Veliki tovorni avtomobili so odpeljali z vojaštvom in deveti-
mi talci iz dveh"ječ dne 12, maja 1942 ob rahlem dnevnem svitu skozi mesto proti ljubljanskemu pokopališču pri Sv. Križu. Ustavili so se pri dveh visokih smrekah, ob globoki gramozni jami in visokem kupu že neštetokrat prestreljene zemlje — ob enem izmed premnogih morišč, kjer so po navadi streljali talce.
Vojaki so poskakali z vozil in v polkrogu obstopili morišče.
Kakor poprej na avtomobilu, tako so pometali tudi zdaj rab-Iji ječeče talce neusmiljeno na tla, kjer so obležali, kakor je pač kdo padel. Že na pol nezavestne so porinili pred jamo.
Na vzhodu se je pričelo daniti. Veliki rdeči žarki so naznanjali solnčni prihod. Lahen vetrič je včasih zazibal visoko travo in se poigraval s pisanimi cvetkami, ^kozi goste oblake je naposled posijal prvi žarek.
Pred jamo je drhtelo devet bitij. Devet skromnih lučk je gorelo, utripalo, ugašalo.
Iz polkroga so stopili trije vojaki s strojnico, ki so jo komaj petnajst metrov pred talci postavili na travo. Njena dolga cev je zrla z edinim, temnim, brezizraznim grlom v vprašujoče oči talcev, ki so se še bolj stisnili v vrsti, vedoč, da se bo zgodilo zdaj tisto zadnje.
Drug na drugega so se naslanjali.
Najmlajši, stoječ doslej na desnem koncu vrste sključenih postav, ki so s široko odprtimi očmi strmele v mrzlo železje pred seboj, se je mahoma spet zrinil v sredino mednje. Bil je prav za prav še otrok, potreben nežne materine roke. Namesto materinih oči pa je zrla vanj mrtva odprtina strojnice.
Takrat je pristopil slaboten
oficirček. PostavU se je ob strojnico, izvlekel sabljo in jo vzpel visiko predse. Vseh devet talcev je sledilo njegovemu gibu in gledalo nepremično v svetlikajoče se sabljo.
Crnobradi vojak je počasi vključeval dolg pas rumenih nabojev in naravnaval cev proti talcem, ki so stali zdaj mirni in brezgibni kakor bi bili iz kamna.. Oster pisk padajoče sablje je prerezal zrak. V mirno jutro je zaregljala strojnica in bruhnila iz sebe prve svinčenke.
Talce so zadele v kolena. Vojak je slabo meril. Ranjeni talci so popadali vsevprek na tla.
Grozoten krik se je mešal med regljanje strojnice, ki je bruhnila svinčenke v krvavo gmoto.
Vojak je zgubil oblast nad strojnico Premaknil je cev. Težke svinčenke so pričele udarjati v smreko in visok kup zemlje.
Trak se je bil izpraznil.
Po zemlji pa so se valjali klopčiči krvavih cap — talci.
Florijan se je polagoma one-sveščal.
Ob iztegnjeni levici je zaslišal prvi milostni strel. Postrani ležeč je pogledal spokojno ležečega otroka, ki je upiral oči brezizrazno v nebo, kakor bi opazoval pojočega škrjančka.
Še nekaj krat je počil strel iz oficirjeve pištole, preden je nastal popoln mir.
Ta čas se je zazdelo Florijanu, da je preko vse nebesne modrine vzvalovala zastava, zdeča zastava z znamenjem srp kladiva, zastava, segajoča od vzhoda do zahoda
Vojaški zdravnik je z nogo zakotalil enkrat, dvakrat vsako truplo posebej po okrvavljeni zemlji in ugotovil smrt. Rimski pravici je bilo zadoščeno.
?
ZAVAROVALNINO |
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
KADAR RABITE
zobozcfravnisko oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Ci'air Ave.
%
V poslopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST.
Here's Your Opportunity
to 90 to COLLEGE, TRADE, or BUSINESS SCHOOL with your tuition and living allowance FREE!
Every qualified young man who enlists in the Regulor Army before October 6, 1946, receives benefits of the G. I. BILL Of RIGHTS
Under the O. I. BUI of Right#, if you enlist !n the Regular Army for 3 yoars and before October 6» 1946, you may have 48 months of education in your favorite college or trade or business school for which you can qualify after you are discharged. The Government will pay your tuition and laboratory fees and incidentals up to $500 per ordinary school year and will provide $65 a month living allowance for mingle men, $M a month for married men. In Army Training Schools you can study any of 200 skills, trades, and technical subjects. You'll be entitled to a 30-day paid furlough every year. A 3-year enlistment enables you to choose ywr branch of service and overseas theater. Get all the facts at your nearest
U. S. ARMY
RECRUITING STATION


81:
L
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V UI&DU
'ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
(61
m
'
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohip CENA $5.00
STR'AK ?
ENAKOPRAVNOST
31. julija, 194G
►v^^«^*vvvvv*«*vvv%*vv*»*vvvvvvv*«*vvvv%*%*v*#*%'^«*%*vy%*vvv%*v*»**«*vv%*vvv
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Iz Zidanega mos+a piše ses+rična
Carl Konzut, 1393 E. 32 St., je prejel pismo od svoje sestrič-ne Alojzije Peterkovič, Zidani Most št. 21, v katerem na kratko sporoča svojo nesrečo: "Moj mož je umrl leta 1934 in mi je zapustil 4 otroke; a ta so umrli 1938 leta, mama pa 1945 leta.
V	vojni senv izgubila dva sina. Zidani Most je skoraj čisto v razvalinah. Jaz sem bila čisto do tal bombardirana. Sedaj imam še enega sina, ki je star 17 let in eno hčerko staro 27 let.
* * *
SILVA DANILOVA IZ LJUBLJANE PIŠE:
"Vi vsi ne veste zakaj smo tu vsi tako obubožali. Preveč nismo imeli in v petih letih smo tudi strgali. V najhujši sili smo pa morali prodajati kmetom na deželo. Samo za obleko, plašče in čevlje so nam dali moko ali malo masti. Jesti smo pa morali. Prodali ali zamenjali smo tako hitro, brez pomisleka. Mama je dve obleki dala za moko, za dve kile slabe moke. Jaz dva mantelna, tri pare čevljev, papa čevlje, suknjo, obleko itd.
"Časi so bili pa taki, da kruha sploh imeli nismo. Dve leti nismo videli enega jajca. Za kavo piti smo žgali rumen suh grah in grenko črno vodo pili.
V	prazno, suho kastrolo smo dali moke in jo žgali brez masti in z vodo zalili. To je bila vsakdanja juha, predstavljajte si. Če smo jedli polento, je bila pa že ohcet.
"Bili smo v nezakurjenem stanovanju, v mrazu in vedno lačni. Alarm pa je tulil, oziroma sirene. Najprvo, ko smo vstali, smo morali kuhati kosilo, vzeti s seboj v klet in tam čepeli, ko je bilo ouse okrog vlažno, pa mislili, da bi'vsaj takoj umrli, če pade bomba, da se ne bi martrali pod ruševinami, kot so se nekateri pri nas, ki so dolgo umirali.
"Nervozni vsi do skrajnosti. Eni so se prehladih po kleteh in na posledicah umrli. Mama je bila dvakrat v bolnišnici za njene zastrupljene roke. Do sedaj je bila že trikrat na tem bolna. Papa je bil operiran v ušesih, kjer se mu je gnoj zbiral. Sedaj ima za ušesom luknjo v glavo, pa je bil takrat že v 86 letu.
"Mamica bo kmalu 77 let; papa bo šel v 89 leto v juliju.
Sedaj sam« poslano obleko nosi, je pomlajen v njej. Sicer je za silo, ampak večkrat tudi vkup pade, v omedlevico od slabosti. Mama je malo ozdravila, je spet pokonci. En mesec je pa le poležavala.
"Tako sedaj Vam lahko še poročam o denarju, ki je ravnokar prišel od dramatičnega društva "Ivan Cankar", obenem Vaše pismo od marca. Danes je 21. maj. O tem bo še pisala mamica sama. Sedaj že lahko piše. Mora nositi rokavice, pa že gre.
"Včeraj smo zopet izvedeli o našem bratu Daneju, da je bil tako oslabel, da so ga Nemci dali v ambulanto in da ga je zadela kap, najbrže srčna. Ni mogel prenesti ječe, ubožec. Naš Maurice pa je bil tudi en mesec priprt, pa je vzdržal.
"Silva Danilova"
P. S. — To pismo je prejela Ivana Šifrer, 895 E. 88 St., ki nam ga je dala za priobčitev.
(Opomba urednika).
* * *
Marijan Mihaljevich, ki ima svoj urad za pošiljanje denarja in paketov v stari kraj na naslovu 6424 St. Clair Ave., je prejel pismo od neznanke Gu-sti Kavčič, Jama št. 6, pošta Dvor pri Žužemberku. V tem pismu piše da je dobila v roke list "Enakopravnost", kjer vidi, da Mihaljevič odpošilja zaboje in pakete v Jugoslavijo in prosi, naj bi tudi njej enega poslal in pravi:
"Jaz nimam nobenega sorodnika v Ameriki, zato bi Vas pa prosila, ako bi bili Vi tako prijazni in dobri, da bi poslali za mene in za mojo hčerko čevlje in sicer je moja št. 40 od hčere pa 37 in pol. Oprostite moji predrznosti. Ako ne bi bila potrebna, se tudi ne bi toliko predrznila. Sedaj pa še tarnala joka okrog mene. mama še za mene, še za mene, mama lepo vas prosim, pišite. Kako pa naj pišem, ko ne vem kakšno številko. Ona je stara 10 let in je zelo pridna in ime ji je Marjet-ka."
Torej, če ima kdo kakšne po-nošene čevlje ali kaj drugega, bi gotovo tej materi in njenim hčerkam napravili veliko veselje, če bi jim poslali na gornji naslov. Mogoče pa tudi je, da jih kateri pozna, kar je še bolje. Pomagajte jim, če kdo more!
Ob stoletnici prve železnice na slovenskih
tleh
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Te dni poteče sto let, odkar je stekla in bila izročena javnemu prometu prva železnica na slovenski zemlji, to je dvotirna glavna proga Gradec—Celje, kot del proge Dunaj—Trst. Če pomislimo, da je bila zgrajena prva lokonlotivska železnica na j svetu leta 1825., in sicer proga' Stockton—Darlington v Angliji,I torej le dobrh 20 let prej, je vsekakor pomembno, da je razvoj železnic segel že v prvih desetletjih do slovenskih pokrajin. Sicer se to ni zgodilo zaradi posebne naklonjenosti tedanjih avstrijskih oblasti nasproti našemu narodu, temveč le zaradi tega, ker so morali iti po slovenski zemlji, če so hoteli z železnico povezati prestolnico Dunaj z glavno luko Trstom. Ob takem jubileju je umestno, če si napravimo bežen pregled o tem, kako je prišlo do gradnje te važne proge.
Ko je leta 1825. Stehenson tako sijajno uspel s svojo prvo lokomotivsko progo in je s tem izpodrinil do tedaj na železnicah običajno konjsko vprego, se je ideja gradnje železnic na parni pogon hitro razširila po vsej Evropi in Ameriki. Že štiri leta kasneje, namreč leta 1829., je izdelal Riepl načrt za železniško zvezo: Vzh. Galicija — Moravska
— Dunaj — Bruck o/L — Varaž-din — Štajerska — Ilirija — Trst, torej za železnico, ki bi zvezala Dunaj s severovzhodom in jugozapadom (Trstom). Zaradi finančnih težav je prišla do izvršitve najprej le proga Dunaj — Bochnia, to je Severna železnica. Za jugozapadno vejo pa je dobila veliko bančno podjetje Sina šele leta 1836. privilegij, da pristopi k izvedbi II. dela Rieplovega projekta od Dunaja do Trsta, to je Južne železnice.
Iz razumljivih razlogov so se takrat hoteli izogniti gorovju in so trasirali najprej proge: Dunaj — Raab in Dunaj — Dunajsko Novomesto — Oedenburg — Raab, odkoder bi šel potem en podaljšek na Pešto in drugi na Trst. Za to traso sta bila dva razloga: stremljenje, da bi zvezali hkrati in čimprej Dunaj s Pešto, in prizadevanje, da bi speljali traso na Trst čim bolj po ravinskem svetu in se izognili Alpam. Tudi Ogri so se zelo zavzemali za to, da bi šla zveza na Trst čim bolj po njihovem ozemlju ali vsaj čim bliže njihovemu ozemlju.
Podjetje Sina je dobilo začasno dovoljenje le za progi: Dunaj — Bruck na Bratislavo in čez Dunajsko Novo mesto in Oedenburg na Raab. Vlada seje
TAKE ŠUNKE PRIDELUJEJO V NORTH CAROLINI
šunka na sliki, ki zgovorno dokazuje, da v Ameriki ni pomanjkanja mesa, je 60 funtov težka, oziroma trikrat toliko kot poleg sedeče dete. Prišla je iz Rocky Mount v North Carolini, če pa jih imajo še kaj več, poročilo ne pove.
namreč med tem premislila in izjavila, da ne more dati izključnega privilegija le en firmi, ali pa bo gradila proge na državne stroške, posebno tako dolgo, kakor je proga do Trsta. V aprilu 1839. so začeli graditi prvi del proge Dunaj — Trst, in sicer do Dunajskega Novega mesta. V juniju 1841 je bila proga izročena prometu. Omembe vredno je, da je bila za to progo že leta 1838. prepeljana iz Amerike v Trst lokomotiva "Philadelphia." Od Trsta so jo razstavljeno na posamezne dele prepeljali s cestnimi vozovi po državni cesti skozi naše kraje v Meidling, kjer sojo zopet sestavili s pomočjo ameriških strokovnjakov.
Leta 1841. je izdala avstrijska vlada dekret, ki odreja gradnjo prog na državne stroške. Ustanovili so generalno direkcijo, ki je imela rešiti prvo in najvažnejšo nalogo, da določi pod vodstvom Negrellija traso Dunaj -Praga in pod vodstvom Ghege traso Dunaj — Trst. Pri izpelja vi trase Dunaj — Trst so imeli velike težave. Na eni strani terenske težkoče, gorovje, strma pobočja, močvirja, na drugi strani pa boj z lokalnimi interesenti. Štajerci so zahtevali traso po svoji zemlji. Ogri so vlekli zopet na svojo stran. Za te je govorila prednost, da se železnica izogne gorovju pri Semmeringu. Na štajerski strani pa je bilo avstrijsko plemstvo, ki je imelo tu svoje interese. Odločili so se za štajersko variento, za katero se je posebno zavzemal nadvojvo da Johann, ki je dal vso progo trasirati s pionirskimi oddelki. Od treh glavnih variant, ki so prišle v poštev za nadaljevanje proge od Dunajskega Novega mesta, je bilo leta 1842. zbranih že toliko podatkov, da so se odločili za sedanjo semeniško traso vendar so gradnjo semerinške-ga dela odložili za poznejši čas, ker še niso bili edini, kako bi ga obvladali. Sklenili so takoj začeti s proučevanjem proge od Murzuschlaga do Ljubljane. Leta 1843. so začeli graditi progo do Gradca, ki so jo odprli 21. oktobra 1844.
Za nadaljevanje naslednje etape Gradec — Celje sta bili dve alternativi: prva od Gradca preko Maribora in druga daljša, bližja ogrski meji, skozi Ptuj do Poljčan, od koder bi bila skupna trasa do Celja. Pri drugi varianti so se ozirali na interese Ogrske. Upoštevajoč okolnost, da je šel skoraj ves promet Ogrske s sosednimi pokrajinami po vodotokih, so se končno odločili za prvo, krajšo varianto skozi Maribor.
Trasa je bila speljana od Gradca po dolini Mure, je prešla s predorom pri Št. IIju v dolino Pesnice, ki jo je prekoračila z viaduktom s 46 oboki, nato s kratkim predorom preko vodo-delnice v dolino Drave, ki jo
proga premosti v Mariboru. Od tu dalje so traso speljali preko Poljčan iz območja Drave preko vododelnice med Dravo in Savo v dolino Vogla j ne do Celja. V avgustu 1843 so začeli z gradbenimi deli pod vrhovnim, nadzorstvom Ghege. Ko je bil zgrajen most preko Drave v Mariboru, so napravili 18. maja 1846 prvo poskusno vožnjo do Celja in 2. junija je bila proga slovesno odprta in izročena javnemu prometu.
Tako obhajamo stoletnico prve železnice na slovenskem in s tem tudi na vsem jugoslovanskem ozemlju. Kakor je iz povedanega razvidno, .gmo prišli do te železnice le zaradi tega, ker je naše ozemlje prehodno in gredo poreko njega vse transportne zveze med gornjim Jadranom in Srednjo Evropo, in pa zaradi tega, ker segajo obronki Alp med Dunajem in Trstom precej daleč proti vzhodu. Za tedanje čase je bilo prekoračenje Alp ve-
lika ovira. Zato je bila že trasa preko Semrfieringa prava senzacija za ves tehnični svet in da je Ghega s tem pridobil neminljivo slavo.
Razumljivo je, da je bilo v času določevanja in izbiranja tras mnogo zanimanja in debat. Ogromna večina seje zavzemala za čimprejšnjo zgraditev železniške zveze, zlasti trgovina, vojska itd., bilo pa je tudi mnogo ugovorov in zabavljanja. Gostilničarji, vozniki, kočijaši, kovač.i in kmetje ob glavnih cestah so se najbolj upirali, češ da bodo uničeni. Ti ugovori so deloma umljivi, kajti velik promet med edino luko Trstom in obširnim zaledjem monarhije seje yj-šil tedaj le po cesti, pri čemer je imelo svoj zaslužek veliko število prevoznih podjetij in voznikov. Gospodarsko je uspevalo vse obcestno območje. O tem nam še danes pričajo razna velika poslopja vzdolž državne ceste, velike gostilne s prenočišči in obsežnimi gospodarskimi poslopij. Ko je stekla železnica, je vse to izgubilo svoj pomen. Prizadeti so morali nujno preusmeriti način svojega preživljenja.
Pomen te železnice za naše ozemlje moramo danes oceniti s treh vidikov. Kot prevozno sredstvo je bila ta dvotirna glavna proga tudi za naše kraje ogromnega pomena. Kaj več o tem govoriti bi bilo preobširno in tudi odveč, saj danes vsakdo ve, kaj pomeni železnica za državo in pokrajine, po katerih je izpeljana'. Tem laže pa si vsak lahko predstavlja, kaj je to pomenilo še v prejšnjih časih, ko je bil ves promet navezan le na počasna vprežna cestna vozila.
V narostnostnem pogledu je bila Južna železnica steber nem-štva, sredstvo za ekspanzijo ger-manstva proti jugu v naše pokrajine in sredstvo za okrepitev nemških manjših v posameznih krajih. V vseh večjih krajih so nastali nemški krožki. Nemška
nacionalna bojna društva, kakor Sudmark in Schulverein, sta našla v Južni železnici močno oporo. Dolgo je trajalo, preden je železnica odprla vrata tudi slovenskemu uradništvu. — Višja mesta pa so zavzemali le Nemci.
V tehničnem pogledu pa se ob stoletnici prve železnice na jugoslovanskih tleh zavedamo, da je bila gradnja te železnice veliko tehnično delo, izvršeno v težkih okoliščinah, ki so zahtevale gradnjo pomembnih in težavnih objektov. Tehnična izvedba celotne proge je vzbudila pozornost v vsej Evropi in je dala iz podbudo za gradnjo nadaljnih prog v goratih predelih (Brenner itd.) Zato se ob tej priliki spominjamo tudi vrhovnega vodje vse gradnje, slavnega Ghege, ki je s svojo vztrajnostjo in odločnostjo, s svojim znanjem in razumom odločal in vodil, po-
gosto kljub vsestranskemu odporu in ugovorom javnosti i" tehnikov.
ASSEMBLER
Izur i en na težkem orodju
ELEKTRICAR \
Izurjen na assembly
STAVBINSKl POMOČNIKI
za zgradbo industrijskih kar Plača od ure
ATLAS CAR & MFG.
1140 Ivanhoe Rd.
PUNCH PRESS OPERATORICE
Plača od ure in kosa \ 40 ur — 5 dni Zglasite se pri Mr. Donahue U.S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd Street
Želi se
2 ali 3 sobe v najem za priletna zakonca brez otrok. Najsibo kjer koli v Clevelandu. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da sporoči telefonično na KE 5800.
BONCHA Refrigeration Service
Commercial and Domestic Call HE 4149
IP w 'V
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.
ENdlcott 0583
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
COLLINWOODSKI URAD;
452 East 152nd Street
Tel: KEnmore 3118


LU
Q J
Radio apora+i-Hišni predmeti
Mi imamo lepo izbero polk in drugih popularnih plošč
Fonografe posodimo za plese, svatbe in zabave. Popravimo radio aparate, pralne stroje in čistilce. Izurjeno delo.
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVENUE
PLOŠČE
PLOŠČE
> <
o_
O
o_
Cenjenim rojakom v naznanje,
da smo sedaj vse potrebno uredili v zvezi za točno poslovanje denarnih naročil, kakor tudi pošiljanje paketov v evropske države. V zalogi imamo tudi zavoje za j est vine in obleko ter vse potrebne listke za prilepiti na zavoje, katere na željo tudi za vas izpolnimo in odpremimo pošiljate v.
Izvršujemo notarske listine, tozadevno združene z uradom.
Za poslovanje točne in vljudne postrežbe, se priporočamo, da se zglasite v našem uradu, kjer bomo skušali dati vso možno poslugo. Pri nas lahko plačate plin, elektriko in druge obveznosti.
STEVE F. PIRNAT CO.
6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, 0.
ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radionic pripomoček za sluh.
MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
Naprodaj
ste dve hiši na eni loti. Za podrobnosti se poizve po telefonu: KEnmore 4899.
Sprejme se
izurjeno strežajko
ZA DELO V TOČILNICI v collinwoodskem okrožju Večerno delo in dobra plača. Zglasi naj se samo kvalificirana oseba. Naslov se poizve v uradu tega lista.
POPRAVILA
izvršimo na radio aparatih, pralnih strojih in električnih ledenicah ter drugih električnih predmetih. Vse delo je jamčeno. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo.
ST. CLAIR APPLIANCE COMPANY 7502 St. Clair Ave.
ENdicott 7215
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fomez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6
National Heating Co.
Postrežba sirom mesta F Air mount 6516
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
DIE - SETTERS
Stalno delo Dobra plača od ure pri star) clevelandski firmi Zglasite se pri Mr. Donahue U.S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd Street
Dekle ^
ki jo veseli šivanje, in da bi ^ naučila pletenja, dobi dobro službo.
Plača za začetek $25 tedensko-
Persian Textile Weaving Co.
308 The Old Arcade
Tool y Die Makers
Popolnoma izurjeni Plača od ure Vprašajte za Mr. Donahu® U. S.
EMPLOYMENT SERVI# 1242 West 3rd Street
LIVARJI LIVARSKI POMOČNIKI
VLIVAČI—BRUSACI IZDELOVALCI KOVIl^ TEŽAKI Dnevni šift
Dobra plača od komada (pieceW' American Radiator &
Standard Sanitary Corp*
Woodford Ave. ELYRIA, OHIO
,rK)
LIVARJI
1.-2. in 3. šift Za moške, ki hočejo stalno del"' Visoka plača od ure in od komada
Dobre delovne razmere ^ Izvrstna prilika za veterane, ki hočejo izvežbati v izurjenem o®
Monarch Aluminum & MM' Company
9301 DETROIT AVE. _
DRILL PRESS
Multiple Spindle Set-uP delavci
Samo izurjeni
Dobra plača od ure
WEATHERHEAD CO. 300 E. 131 St.
Preddelavec za PUNCH PRESSES
2. šift
Mora biti izurjen izdeloval®" orodja (toolmaker) Izborna plača od ure
WEATHERHEAD CO. 300 E. 131 St.
Die Repairmen Die Makers
Punch Press Operators
Dobra plača od ure izkušene moške
Geometric Stamping Co.
1111 East 200th St.