Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.
238
Novičar iz raznih krajev.
Da se dosedanje postave zastran osvobodenja bo-goslovcov od vojaške službe v gotov red denejo, so presvitli cesar veleli, da sledeče določila imajo prec veljavo zadobiti: Vsi mladenči katoliške vere so vojaščine opro-steni, kakor hitro jih kaki škof v svoje semenišče za bogo-slovce (alumnatarje) vzame, ali da grejo v kak samostan (klošter), ki je od cerkve poterjen , ali če se bogoslovstva učijo v kakih javnih bogoslovskih šolah in imajo zagotovila kakega škofa v rokah, da jih bo potem za duhovne vzel v
svojo   škofijo ,  in se   morejo   izkazati   z   dostojnimi   šolskimi
¦                         -------------------------
spričali. Ravno to velja tudi za bogoslovce gerškega obreda. Če pa ti in uni zapustijo bogoslovski stan, preden so dostali leta, ki mladenču nakladajo dolžnost vojaščine, pa zapadajo ti dolžnosti po letih, v kterih so. Tudi bogoslovci augsburške, helvetiške in unitarske vere so vojaščine prosti, ako se izkažejo z dobrimi in od superintendenta poterjenimi bogoslovskimi spričbami in če se sicer lepo ohnašajo, ali če morejo dokazati, da so k ve-čem pred tremi leti bogoslovske šole dobro dokončali, da stoje v versti duhovnikov in da so vse spolnili, kar je treba, duhovno pastirstvo v protestantiški cerkvi nastopiti. — Ker je pervi in najvažniši čas otročje postelje presvitle cesarice srečno dotekel, se po 20. t. m. več ne izdajajo vsakdanje zdravniške naznanila. — 18 vasem saroškega komi-tata na Ogerskem, kterim je 6. dan p. m. toča vse polje pobila, je cesarjev adjutant grof Szapari razdelil čez 4000 fl. — Naših starih in pri nas preklicanih krajcarjev imajo sedaj sila veliko v Valahii, Serbii in mnogih turških okraj-nah. — Na Dunaji so te dni za 2 dni zaperli dva tičarja, ki sta skrive prodajala oslepljene Šinkovce. Res je potreba , da se takim gerdiinom ostro na pete stopa! — Od naj važniše politiške prigodbe — od punta na Spanj-skem — se še nič prav gotovega ne ve, zakaj se je vnel in kaj se tam godi. Poslednje telegrafno naznanilo od 21. t. m. pravi: ,,V Saragosi se je pod generalom Fal-kon-om junta osnovala; deržavni zbor (^Cortes}, ki so bili zapodeni iz Madrida, se tam zbira; v Aragonii in več družili krajih je punt; Barcelona je pokojna; narodni straži so vzeli orožje". Zakaj se je vnel punt, se različno ugibuje, pa nič se še pravega ne ve, ker vlada je prepovedala, da nobeden ne sme po telegrafu kam kaj pisati. Morebiti bojo prihodnje novice kaj gotovega prinesle. — Napolitanska vlada je na pismo angležke in francozke vlade nek prav nejevoljno odgovorila, da „vsak naj pometa pred svojo hišo", in da je imela nektere premembe zastran vladarstva in pa pomilostenje nekterih jetnikov že pripravljeno, sedaj pa noče nič storiti, da ne bo kdo mislil, da mora ubogati unanji sili. — Turška vlada je prejšnega gospodarja Ghika izvolila za kajmakana v Valahii, za Moldavo pa boljarja Balša. Izvolitev Ghika-ta je važna zato, ker Ghika je mož tiste stranke, ki želi zedinjenje teh knežij. — Turška armada se že pomikuje proti Cernigori, in ker tudi v Bosni in Hercegovini vre, bo imel Omer-paša spet kaj opravila. Na jugu Hercegovine stoječe mesto Nikšič je poslalo 10. t. m. poslance v Ostrog h knezu Danilu s poročilom, da mu želi podložno biti. — V več krajih Francozkega razsaja ter t na bolezen tako, da se boje strašne škode.