ORGANIZIRANOST ZDRUŽENEGA DELA V CENT3U
Visoko število strokovnjakov
Za nazornejši prikaz in razu-mevanje organiziranosti in strukture združenega dela v naši občini bomo navedli ne-kaj statističnih podatkov, ki sicer niso najnovejši, vendar nam bodo ob upoštevanju pred-postav dinamike spreminjanja kvalifikacisfce strukture zapo-slenih v občlni Center olajšali ter plastificirali obravnavano temo.
Kaj govore številke
Kot prvo ugotovitev lahko za-pišemo, da imamo v naši obči-ni visoko kvalifikaoijsko struk-turo zaposlenih. Imamo relativ-no malo polkvalificiranij^in ne-kvalificiranih dedavcev, delež zaposlenih s srednjo izobrazbo pa je pribMžno enak kot 7 dru-
gih občinah v Ljubljani. Vidi-mo, da je v občini Čenter kon-centriran precejši del strokov-rrih kadrov glede na vse zapos-lene tako v Ljubljani kot y Sloveniji, saj je v občini od celotne mestne kapacitete za-poslenih okrog 40 odstotkov kvalificiranih delavcev, 56 od-stotkov s srednjo šolsko izob-razbo in 57 odstotkov z višjo ¦ ali visoko.             ;
Delovni ljudje (v obokii Cen-ter je stalno prijavljenih cca 40.000, zaposlenih pa cca 61.000) združujejo svoje delo v oboina Center v 346 organizacijah združenega dela s področja go-spodarstva in v 145 s področja negospodarstva.
S področja gospodarstva je 44 detovnih organizacij organi-
ziralo skupaj 138 temeljnih cxr-ganizacij združenega dela, od tega imajo sedež v Centru sto-štiri.
Pet delovnlh organizacij s področja družbenih dejavnosti pa je organiziralo petintrideset TOZD. Razen tega pa ima na. otomočju občine Center sedei štiriindvaoset TOZD,, ki so vključene v delovne organiza-cije s sedežem izven naše obči-ne.
Od enovitih delovnih organi-zacij s področja gospodarstva (to je takiti, ki v svoji sestavi nlmajo TOZD), ki jih je v obči-ni 143, je kar 42 odstotkov tar kih, ki imajo zaposlenih do trideset delavcev.
Na področju negospodarstva pa je 96 enovitih delovnih or-ganizaoij, od tega 39,3 odsbatka takih ki imajo . manj kot tri-deset zaposlenih.
Vsekakor nam bo poznava-nje teh splošnih podatkov olaj-šalo vpogled v organiziranost organizacij združenega dela, ka-kor tudi dopolnilo sliko struk-ture združenega dela v ob&ni Center.
Nadaljevanje na Z. strani
Delo komisije za samoupravne akte OZD
Vsekakor je svoj pomemben delež, da so delavci v združe-nem delu v občini Center spre-jeli samoupravno organiziranje združenega dela ter urejanje odnosov v združenem delu kot pravico in odgovornost, ter kot stalen proces ustavne preobraz-t>e združenega dela prispevala, razen drugih dejavnikov, tudi komisija za samoupravne akte OZD pri Skupščini občine Ljub-ljana Center, ki je skupaj z or-ganizacijami združenega dela spremljala in ugotavljala ter nudila ustrezno pomoč OZD pri razreševanju nastajajočih prob-lemov,  dilem  in nepravilnosti.
Komisija za samoupravne ak-te organizacij združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center je bila ponovno usta-novljena s statutom občine kot stalno telo občinske skupščine maja meseca 1974. V novi man-datni sestavi je začela delati na sejah pod vodstvom mr. iur. Kreša Puhariča septembra iste-ga leta in je do danes imela sedemnajst sej na katerih. je obravnavala preko sto samo-upravnih aktov organizacij ' združenega dela. Naloge komi-sije so opredeljene z odlokom ' o sestavi in nalogah komisij ter drugih stalnih delovnih te-les Skupščine občine Ljublja-na Center in njenih zborov, ki so:
—  obravnava     samoupravne sporazume o združevanju orga-nizacij   združenega  dela, statu-te in druge samoupravne akte OZD
—  predlaga občinski skupšči-ni pripombe k tem aktom
' — spremlja uresničevanje ustavnih določb v samouprav-nih aktih OZD ter jim nudi ustrezno pomoč pri izdelavi teh aktov.
Veliko število pregledanih in obravnavanih samoupravnih aktov ter široko področje de-la komisije in strokovne služ-be pri oddelku za splošne za-deve omogoča krajšo oceno ne-katerih bistvenih vsebinskih po-manjkljivosti pregledanih sa-moupravnih aktov.
Večinoma so bili samouprav-ni akti, ki jih je obravnavala komisija, izdelani in sprejeti v letu 1973 ali v začetku 1974. Tako so OZD pristopile k uskla jevanju svojih samoupravnih aktov z novo ustavo v začet-ku 1975, ko je tudi izvršni svet občinske skupšaine poslal okrožnico vsem organizacijam združenega dela v občini.
Ocena komisije v letnem po-ročilu, je da so v samouprav-nih sporazumih o združevanju sicer zajeti osnovni elementi, katere delavci urejujejo s spo-razumi, je pa kljub temu opa-ziti precej pomankljivosti in ne-pravilnosti v statusno-pravnih, samoupravnih kot tudi eko-nomskih določilih sporazumov. Pomanjkljivosti se nanašajo predvsem na neopredeljenost poslovnega predmeta delovne organizacije in glavne dejav-nosti TOZD, zastopanje delovne organizacije, načina delitev sredstev, organiziranost. delov-nih skupnosti skupnih služb itd.
Prav tako komisija ugotav-lja, da so še vedno premalo natančno opredeljene pravice delavcev, da saino oni ugotav-ljajo in odločajo o delitvi ust-varjenega dohodka, poglavja o socialni in ekonomski varoosti delavcev ter solidamosti in vzajemnosti.
Statuti delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu te-meljne organizacije združenega dela, preveč ponavljajo določi-la iz samoupravnega sporazu-ma   o   združevanju      premalo
konkretno pa navajajo vsebin-sko izvajanje le-teh.
Ko sta komisija in strokov-na služba pregledovali in oce-njevali statute enovitih delov-nih organizacij, sta kmalu pri-šli do ugotovitve, da so akti de-lani preveč šablonsko, tako, da le redko odražajo nekatere po-membnejše specifičnosti same delovne organizacije. Poleg te-ga je potrebno kritično oceniti dejstvo, da se v nekaterih sta-tutih očitno izraža določena prilagojenost dotedanjemu ob-stoječemu stanju v sami orga-nizaciji ter da je še vedno pre-malo prostora posvečeno dolo-čilom o delegatskem sistemu, samoupravni delavski kontroli, obveščanju in družbeni samo-zaščiti.
Kljub naštetim pomankljivo-stim, ki se pojavljajo v samo-upravnih aktih pa je zlasti v zadnjem času čutiti vse več pri-zadevanja v samih delovnih or-ganizacijah, ki se često obrača-jo za strokovno pomoč na ob-činsko strokovno službo pri od-delku za splošne zadeve, da na-vedene pomanjkljivosti v sa-moupravnih   aktih     odpravijo.
Samoupravni  akti  — odraz samoupravne organiziranosti OZD
Zelo zanimivo uvodno raz-pravo k poročilu o organizira-nosti združenega dela v občini^ Ljubljana Center je na 8. skup-' ni in 13. seji zborov skupščine podal član izvršnega sveta ob-činske skupščine ICarel Trplan. V svojem izvajanju je poudaril, da so samoupravni akti vseh organizacij združenega dela te-meljni dokumenti, s katerimi samoupravno normativno ure-jajo vse svoje odnose v zdni-ženem delu, kar ni le njihova pravica   temveč  tudi   dolžnost.
Zato bi bilo potrebno, da se v organizacijah združenega de-
Ta formirajo ustrezna delovna telesa oziroma aktivirajo ustrez-ni izvršilni samoupravni orga-ni, katerih naloga je, da pre-gledajo in proučijo vse sprejete samoupravne akte ter pripravi-jo predloge in dopolnitve za njihovo spremembo.
Takšen pristop bo eno od zagotovil, da bo tudi nonna-tivno urejanje vseh odnosov v združenem delu proces in bo-do samoupravni akti dejansko odražali in normativno ureje-vali vse tisto, kar je v pri-stojnosti delavcev in organiza-cij združenega dela, ter tako ne bodo le zgolj formalni in sploš-ni akti tudi po vsebini.
Prva faza  končana
V nadaljevanju izvajanja je tov. Trplan orisai dosedanja prizadevanja ter ugotavlja, da smo institucionalno in organi-zacijsko pravno združeno delo v naši občini konstituirali in s tem ustvarili dobro osnovo za nadaljni proces še potreb-ne vsebinske preobrazbe zdru-ženega dela, samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov. Nadaljne delo bomo gradili na osnovi dosedanjih pozitivnih iskušenj tako v vsebinskem kot organizacijskem pogledu upo-števajoč tudi nekatere poman-kljivosti na katere je potreb-no  opozoriti ter jih odpraviti.
Ena od najbistvenejših po-manjkljivosti se najbolj nazor-no kaže v enovitih delovnih or-ganizacijah, kjer so, čeprav vr-sta pokazateljev govori druga-če, ugotovili, da nimajo pogo-jev, da bi delavci v delih de-lovne organizacije organizirali temeljne organizacije združene-ga dela in nato s samoupravni-mi sporazumom o združevanju dela in sredstev konstituirali delovno organizacijo. Očitno gre tu še vedno za določen od-por nekaterih struktur, da bi v teh organizacijah izvedli vse-binsko preobrazbo dosedanjih odnosov.
Pri dosedanjem konstituira-nju in ugotavljanju pogojev za formiranje TOZD smo, pred-vsem v manjših delovnih or-ganizacijah, iskali rešitve pre-več samo znotraj le teh, prema-lo pa proučevali možnosti, da bi se več manjših delovnih or-ganizacij preoblikovalo v TOZD in bi se potem konstituirale močnejše delovne organizacije.
Prav gotovo niso najbolje storili tudi tam, k.jer so delavci formirali TOZD po popolnoma podjetniškem principu, saj ima-jo TOZD vse poslovne funkci-je, administrativno-finančne 111 druge strokovne službe. S ta-ko organiziranostjo so prenese-ne na nivo delovne organiza-cije le formalno nekatera opra-vila, ter ustanovljene delovne skupnosti z nekaj delavci, m tako formalno zadoščeni pogo-ji za konstituiranje delovne or-ganizacije.
Tam pa, kjer so delovne or-ganizacije s TOZD ustanovili zelo močne skupne službe ter nanje prenesli skoraj vse po-slovne funkcije, je TOZD ostala le zgolj neposrednja proizvod-nja, obstaja velika možnost za hitro reproduciranje starih podjetniških odnosov pri od-ločanju o dohodku. Ponovno bi kazalo proučiti tudi organizi-ranost nekaterih OZD zlasti ti-stih, ki imajo v svojem sestavu zelo velike TOZD, kjer bi se lahko oblikovali novi ali pa ta-ko majhne, da imajo koraaj pogoje za organizacijsko enoto znotraj TOZD.
Za zaključek lahko ugotovi-mo, da nas v bodoče čaka še zahtevno, odgovorno in obšir-no delo pri nadaljnem procesu združevanja dela in sredstev ter medsebojnega povezovanja organizacij zdmženega dela na osnovi dohodkovnih odnosov, za kar pa imamo dobro osno-vo na pridobljenih iskušnjah ter uspešnih rezultatih dosedaj opravljenega dela.
Artur Boroje