Podtnlški pedagoški teiaj Udeleženci II. počitniškega pedagoškega tečaja P. C. Najdelavnejša pedagoška ustanova pri T?as je brezdvomno Pedagoška Ccntrala v Mariboru. Ustanovljena 1. 1921., je doslej prirediila že štiri zelo uspele tečaje, razven tega pa prireja vsako leto več roditeljskih sestankov in o Veliki noči še posebna predavanja za starše. S svojimi predavatelji, ki jih smemo šteti med priznane pedagoge, zainteresira z vzgojnimi vprašanji tudi druge ustanove. kakor Ljudsko univerzo, prircja ekskurzije v inozemstvo ter pošilja tjakaj na mednarodne kongrese in na krajša študijska potovanja svoje za to zmožne člane. Središče njienega delovanija pa je v njeni. vedno bogatejši, knjižnici, ki se je more poslužiti vsakdo. kdor s skrom.no članarino 12 Din letno, postane nj&n član. 2al le, da je ukinjena poštninska prostost, ki je otežkočila izposojanje knjig posebno onim šolam, ki so zelo oddaljene od Maribora. Pri tej priliki je treba poudariti, da so meščanskošolski učitelji, včlanjeni v svojem društvu, korporativno pristopili, okoli 600 po številu, k Pedagoški Centrali in točno plačujejo svoje prispevke. Vseh članov je nad 1200. Lctos je, pod vodstvom prof. Gustava Šiliha, priredila P. C. svoj II. daljši počitniški pedagoški tečaj, ki ga je obiskalo nad 100 učiteljev(-ic), akademikov in abiturientov. — Prevladovala je mladina. Ves tečaj je bil tako organiziraTi, da so po 5-urnih dopcldanskih predavanjih sledili popoldairh učni oz. zabavni izleti in ogledi. Tako v mariborski muzej, kjer je, posebno v postopanju pri izkopaninah predaval g. prof. Baš, ki je tudi na teremi, ob priliki izleta na Sv. Urbana, seznanil udeležence z zgodovinskimi znamenitostmi in z metodami raziskovanja. Nadalje so sledili ogledi nekaterih tekstirnih tvornic, pivovarne, plinarne, vinarske in sadjarskc šole, milarne »Zlatorog«, ob priJiki dneva hospitacije' v Št. Lovrencu na Poh. tudi elektrame v Fali ter izlet v skupinah na razne izletne točke po zelenem Pohorju. Od večera predzadnjega, do jutra zadnjaga dne oa se je vršil prisrčen poslovilni sestanek- Škoda le, da se v vseh dnevih ni moglo gojiti one tesnejše družabnosti, katera navadno najvoč priipomore do ustvarjanj tesnejših medsebojndh vezi, ki so danes med vsemi našimi pedagoškimi institucijami in učiteljstvom tako zelo potrebne. Važno pa jo tudi, da te ustanove, posebno pa P. C, sama neprestano išče potov in sredstev, da tak stik, kjer že cbstoja, ojači in ga ustvari tam, kjer ga še, žal, ni. Brezdvomno pa bodo pripomogli tudi tečajniki, ki so bili zastopani skoro iz vseh srezov, s poročili in predavanji na učiteljskih konferencah, zborovanjih in z osebnimi tovariškimi stifci, k živahnejšemu zanimanju za P. C. in za pedagoška vprašanja, o katerih mora vendar enkrat pronikniti v vsakega učitclja prepričanije in zavest, da morajo ipostati središčna os našega zanimanja. ker se je do daines zdelo, da se je glavni tok učiteljevega de}a za našo šolo usodno' usmerjal vse drugam. O posameznih predavanjih, katerih glavni poudarek je bil v znanstveno - teoretičnem in prafctičnem utemeljevanju smeri nove življenjske šole in tej ustrezajoče oblike strnjenega šolskega dela, bo »Učit. tovariš« poročal posebej na kratko v podlistku. Ker pa se P. C. zaveda. da taiki tečaji sami še ne morejo biti zadostna garancija, da se ideje nove šole prenesejo tudi na terene našega šolskega dela, bo začela izdajati temeljite priročnike in to že z novim letom. Tako bodo n. pr. izšla dela v pedagoški biologiji, psihologiji, sociologiji, vrednotoslovju, o zdravstveni in skrbstvcni pedagogiki, o zgodovini pedagogike, o šolskj organizaciji in administraciji, ter vse posefone didaktike in metod. posamezTiih predmetov, pisane po najnovejših, preizkušenih načelih im smereii, to- rej o vsem, kar je neobhodno potrebno. da zna sleherni učitelj za preusmeritev in poglobitev svojih pogledov v svojem stanovskem delokrogu, 'kot osnova za učiteljske praktične nadzorniške in zmožnostne (n. pr. uipraviteljske) izpite. Za dela, ki so nekatera že končana, so se določili in odločili najpriznanejši naši zmanstveniiki in pedagogi, kakor dr. Ozvald, dr. Poljanec, dr. Jeraj, dr. Zgeč, dr. Gogala, Flere ter tudi Skulj-Grumova, Štebijeva, Gosak i. dr. in vsi predavatelji na letošnjem pedagoškem tečaju. Ne bi bilo lepšega in odločillnejšega dokaza našo stanovsike zavednosti in zrelosti, našega resničnega idealizma in neoma}ne volje do dela za dejanski dvig našega šolstva, ko dejstvo, da bi bile vse šole in vsi učiteiji naročniki teh del in člani •n.aših pedagoiških ustanov, kakor so Slov. Šol. Matica in Pedagoška Centrala. Tečajnik. m |> M: 1 * - i msa 1 » V ^| 7 j *r Ł i r ff ±~ W M| ^f *• qBES 40 %. i ~ - 1 ' 1