Problemska konferenca o društvih in družbenih crganizacijah v občini Ljubljana-Šiška
KADRI - PROSTORI - DENAR
Drugi marčevski ponedeljek so se zbrali delegati društev in družbenih organizacij iz naše občine na problemski konferenci na te-mo »Aktualne naloge na področju nadaljrtje-ga razvoja prostovoljnega združevanja de-lovnih Ijudi in občanov v društvih in druž-benih organizacijah v občini Ljubljana-Ši-ška«.
Koordinacijski odbor za društva in druž-bene organizacije pri predsedstvu Občinske konference SZDL L.iubljana-Šiška je že lan-skega decembra sklical posvet predstavnikov šišenskih organizacij, ki vključujejo razne starostne strukture članstva v interesnih de-javnostih. Na posvetu so se dogovorili za večkratne take dogovore, izmenjavo izkušenj in mišljenj, kako izboljšati delo društev ozi-roma kako sodelovati.
Januar letos pa je Republiška konferenca SZDL objavila v Delu gradivo za razpravo za problemsko konferenco, ki naj bi aprila letos obravnavala problematiko «delovanja društev in družbenih organizacij. Ta pro-blemska konferenca naj bi namreč ocenila stanje in sprejela usmeritve na področju. prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in občanov. Te usmeritve naj bi bile v bodoče vodilo organizacijam pri nadaljnjem razvoju in krepitvi delovanja svobodnega združeva-nja  članstva.
Pred našo občinsko problemsko konfe-renco so se sestale občinske zveze posamez-nih organizacij in proučile svojo problema-tiko, saj so že razpolagale z lanskoletnimi pregledi o svojih osnovnih društvih. Tako so predstavniki posameznih zvez na naši kon-ferenci laže strnili enotno problematiko in' jo  posredovali  prisotnim.
Iz razprav vejejo v glavnem trije osnovni problemi:
1.    Celotno    delo    posameznega    društva, družbene organizacije ali zveze je odvisno od amaterskih kadrov, ki velik odstotek svojega prostega časa posvečajo delu v »svoji« orga-nizaciji.
2.  Relativno normalno delo osnovnih enot in zvez pa pogosto zavirajo neustrezni pro-stori, pa naj  gre to za običajne prostore za sestajanje ali za športne objekte.
3.    Za   nemoteno   delovanje   društva   ali družbene   organizacije   pa   so   potrebna   ma-terialna    sredstva.    Administrativni    stroški, stroški vzdrževanja prostorov,  objektov, de-lovnih pripomočkov  in še številni ostali iz-datki  bremenijo  posamezne  organizacije,  ki razpolagajo    s    tradicionalno    preskromnimi sredstvi.
POSREDTJJEMO FROBLEMATIKO POSAMEZNIH ZVEZ DRUSTEV
Zveza prijateljev mladine
, V občinski Zvezi prijateljev mladine ugo-tavljajo, da bodo morala društva in tudi zve-za sama razvijati nove dejavnosti in oblike dela ter se samoupravno ter pravočasno po-vezovati z ostalimi društvi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z ostalimi, da bi delo z otroci potekalo čimbolj racionalno in organizirano. Delo društev prijateljev mla-dine je tam, kjer otrok živi in odrašča, torej v krajevni skupnosti, kjer je treba hitreje in kvalitetneje razvijati vse oblike dejavnosti za vzgojo otrok.
Prav tako menijo pri ZPM, da je naloga vseh društev in družbenih organizacij, da združijo svoje moči za uresničenje ciljev kot npr.: uresničitev 80-urnega vzgojnega pro-grama za otroke, ki niso vključeni v vzgojno-varstvenih ustanovah, pridobivanje novih po-vršin za igrišča in njihova ureditev, organi-zacija vzgojnozabavnih prireditev itd. S tem
bi delo v krajevnih skupnostih dobilo kvali-tetnejšo vsebino.
Z razvojem organizacije se pojavljajo se-veda tudi težave. Društva prijateljev mladi-ne še niso ustanovljena v vseh krajevnih skupnostih, pestijo jih kadrovske težave in nerazumevanje krajevnih faktorjev, pogre-šajo sodelovanje z osfalimi društvi na tere-nu. Prav tako ugotavljajo, da v krajevnih skupnostih na sploh posvečajo premalo po-zornosti dejavnosti društev in družbenih or-ganizacij in pozabljajo, da bi z močnim ka-drovskim potencialom društev lahko bistveno izboljšali celotno družbeno življenje v kra-jevni   skupnosti.
Večkrat so se posvetovali s predsedniki SZDL v krajevnih skupnostih, pa je bila ude-ležba slaba, temu primerni pa tudi nadaljnji rezultati pri ustanavljanju oziroma delovanju DPM.
Menijo, da bi se morale organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih aktivno vklju-čiti in pomagati pri delu društev prijateljev mladine, saj so člani DPM pravzaprav pod-mladek bodoče ZSMS. Žal pa ugotavljajo, da tudi mladinski aktivi in druge oblike zdru-ževanja mladine ne delujejo kot bi lahko.
ZPM samokritično ugotavlja tudi slabosti pri vrednotenju dela lastnih funkcionarjev, saj bi slednji z minimalno aktivnostjo, toda z načrtnim delotn lahko ustanovali društva svoje organizacije povsod tam, kjer ta še ne obstajajo.
Računajo, da bi v sodelovanju s SZDL in ostalimi organizacijami izboljšali dejavnost društev v krajevnih skupnostih in s tem so-delovali pri hitrejšem razvoju družbene skrbi za otroke.
... Ugotavljajo, da še vedno obstaja prora-čunska miselnost pri financiranju programov organizacij.
Zveza tabornikov občine
Taborniška organizacija v naši občini sodi med najboljše v jugoslovanskem prostoru. V petih odredih deluje prek 150 vodov s prek 2000 aktivnimi člani, ki se na tedenskih se-stankih in akcijah zbirajo skozi vse leto. Organizacija sicer beleži prek 4.000 članov, vendar vsi ne utegnejo tedensko sodelovati na taborniških akcijah in jih evidentirajo kot prijatelje organizacije, ki na drugačen način sodelujejo pri delu v organizaciji.
Naši taborniki slovijo po tem, da so zelo dobro organizirani, da imajo izredno pestro dejavnost, ki je zanimiva in privlačna za vse starosti. Prvi v Jugoslaviji so prav slovenski taborniki   ustanovili   kategorijo   predšolskih
otrok — murne, kot jim pravijo, in s kate-rimi dosegajo zavidljive rezultate.
Delo tabornikov je sicer v glavnem veza-no na dejavnosti v naravi, vendar se pred zunanjimi akcijami dogovarjajo, učijo, se-stajajo. Tu pa nastane problem, ker vse enote v občini nimajo lastnih prostorov. Vo-dov sistem dela, ki je osnovna značilnost taborniške organizacije, zahteva posebne pro-store, ki jih otroci sami uredijo, opremijo, jih vzdržujejo in se v njih sestajajo kot v  svojem  drugem  domu.
Zato tudi tako zelo pogrešajo lastne pro-store, ki jih je imel najmočnejši odred v ob-čini (Rožnik na Gasilski 17 a) in ki so se morali umakniti telovadnici. Niso namreč dovolj le občasni prostori — v njih se sesta-jajo lahko ' le vodstva čet, družin, klubov, posadk, skupin in odreda, nikakor pa ne članstvo — po vodih. To je v bistvu glavni problem taborniških organizacij v Šiški.
Sicer imajo težave s kadri, ker vodniki ravno osvojijo dovolj znanja za delo z otroci, pa morajo v JLA, ali pa se preselijo zaradi šolanja oziroma službovanja. Slednje velja predvsem za primestne in vaške krajevne skupnosti. Sami organizirajo lastne oblike vzgoje vseh profilov kadrov, kar pa. pre.cej stane. Vsak član organizacije je v vodu za-dolžen za posebno nalogo in je torej funkcio-nar v malem, pa čeprav za še tako »nepo-membno« zadolžitev, ampak JE.
Organizacija deluje povsod, kjer je to možno, od hišnih svetov do delovnih orga-nizacij. Pritožujejo se, da nimajo vse šole ustreznega odnosa do delovanja organizacij. Večina šol pa je zainteresirana za delo te organizacije in nudijo vso možno pomoč (V. Vlahovič, Z. Runko, Vodice idr.) mladim en-tuziastom.
V stanju so organizirati dosti bogatejšo aktivnost, a je njihovo delo vezano na do-datna fihančna sredstva, ta se pa, podobno kot ugotavljajo pri ZPM, še vedno delijo kla-sično.
So pa pripravili obsežne programe za razširitev splošnih elementov svoje dejavno-sti, za katere menijo, da bi jih moral obvla-dati vsak otrok (postavljanje šotorov, osnove orientacije, požarna varnost, prva pomoč z naravnimi pripomočki itd.).
Turistična društva
Turistična dejavnost je v naši občini do-bro razvita in dejavnost turističnih društev vidno napreduje. Menijo, da članarina za njihove člane ne more biti osnovni vir do-hodkov, saj so člani TD v glavnem otroci. Borijo pa se s povsem sistemskimi zade-vami, saj se še niso uspeli povezati z občin-sko zvezo, za kar imajo vse pogoje, le do-govoriti se morajo. O delu teh društev dosti-krat slišimo, saj se z njihovimi akcijami srečujejo člani tudi ostalih društev. Želeli pa bi se močneje utrditi v krajevnih skup-nostih in svojo dejavnost prenesti tudi na hišne svete.
Rdeči križ občine
Tudi ta organizacija v naši občini zasluži vse priznanje, saj je njena prisptnost opazna na večini prireditev in tudi skozi vse leto njeni člani delujejo na raznih nivojih. Po-dobno kot ostali, se tudi organizacija RK pritožuje nad načinom financiranja. Najpo-membnejši problem pa j.e s pomlajevanjem članstva, saj aktivi mladih v krajevnih skup-nostih še niso zaživeli. Clani so'že kar precej v letih. Zato si prizadevajo ugotoviti, kako pomladiti svoje vrste.
Ugotavljajo, da terensko delo ni ustrezno vrednoteno, kar pa menijo predstavniki tudi drugih organizacij.
Redno sodelujejo s prek 5.000 člani v družbeni samozaščiti in narodni obrambi, prisotni so povsod, kjer je to možno, vseeno pa so le malce razočarani, ker se njihovo delo slabo vrednoti. Upajo, da se bo njihov de-lovni program uvrstil tudi v proračune samo-upravnih interesnih skupnosti, kot so pred-lagali.    .
OKZSMS
Šišenski mladinci se sicer lahko pohvali-jo s številnimi delovnimi uspehi, vseeno pa so nezadovoljni s povezovanjem z društvi, ki vključujejo mladino. Mladi se v interes-nih dejavnostih množičneje vključujejo kot v klasične mladinske aktive. Še vedno ugo-tavljajo, da mnogi menijo, da je ZSMS kon-kurenčna organizacija društvom in družbe-nim organizacijam, namesto da bi enkrat že ugotovili, da gre za enotno di-užbeno delo-vanje pri vzgoji mladega človeka. OK ZSMS načrtuje konkretnejše oblike povezovanja raznih dejavnosti mladih. Popestrili bpdp de-lo sekcij in ob množičnosti izboljšali kvali-teto dela organizacij mladih.
Ugotavljajo, da doslej še niso našli prave vsebine in načina, kako bi sodelovanje obo-gatili s konkretno skupno akcijo. Zato tudi računajo na to problemsko konferenco, da bo   pomagala   pri   njihovem   iskanju.
Na pobudo koordinacijskega odbora za DOD pri predsedstvu OK SZDL bodo pripra-vili predloge za sodelovanje z društvi, ki vključujejo mladino in se dogovorili za kon-kretne  oblike  dela.
Organizacije ZSMS v občini pa lahko pre-cej pomagajo posameznim društvom pri re-ševanju prostorskih težav. Tako so že odsto-pili del svojih prostorov tabornikom, za dru-žabne oblike dela so odprta vrata vsem, le vsi žal niso o tem seznanjeni, kar spet kaže na zaprtost posameznih društev. S svojimi bogatimi izkušnjami na področju idejnega usposabljanja lahko pomagajo ostalim orga-nizacijam, ki imajo težave, kako organizirati take oblike dela za svoje člane.
Seveda pa tudi mladinske aktive pestijo kadrovske težave, saj so ugotovili, da je povprečna starost kadrov od 16 do 18 let. Clani ZŠMS pa so stari do 27 let! Tu pa lah-ko pomagajo ostala društva, ki imajo sta-rejše funkcionarje. Torej gre vsekakor za enotno ugotovitev, da se ne znamo dogo-' varjati in zato tudi ne moremo številnih te-žav rešiti, katerih rešitev pa je praktično zelo preprosta.
Telesno kulturne organizacije
Okrog 15.000 članov se združuje v organi-zacijah, ki gojijo kulturo. Te organizacije se tudi borijo s podobnimi težavami kot vse ostale. Poleg tega pa imajo specifične težave, kar zadeva strokovno delo.
Ugotavljajo, da so skoraj vsa društva skomercializirana in se že vprašujejo, kam plove amaterizem. Svetla izjema so le tabor-niki. Zadnja leta je začel še Partizan pla-čevati svoje kadre. Borijo se s tehničnimi in administrativnimi težavami. Uvesti so mo-rali finančno materialne službe, placu.ie.io knjigovodje itd. Težave imajo s kadri, saj se nekateri ne znajo mirno pogovoriti in zdru-žiti moči ter znanje za pametno reševanje npr.  prostorskih  težav.
Šišenski telesnokultui"ni delavci imajo si-cer številne zasluge za kvalitetno in tudi množično delo. Lahko se pohvalijo z raz-ličnimi   priznanji,   vendar   vseeno   niso   za-
dovoljni, saj gledajo v bodočnost; možno je še veliko storiti z boljšo organiziranostjo, z združevanjem strokovnih služb, z medse-bojnim sodelovanjem pri poso.ianju športnih objektov, s skupnim poslovanjem in- zmanj-šati tako poslovne stroške itd. Toda kaj, ko pa vsako športno društvo hoče vedno le samo zase delovati in se boji konkurence. Celo v lastnih zvezah se ne morejo npr. do-govoriti za pametno izposojevalnino opreme ali  najemnine  za  prostore.
Nekateri se ukvarjajo z gospodarsko de-javnostjo, za katero niso registrirani in po-zabljajo na osnovno dejavnost, ki so jo za-pisali v statutu oziroma pravilih društva.
Tekmovalni sistemi nekaterih organizacij silijo slednje v ustanavljanje novih organi-zacij. Vprašanje je, če je potrebno samo v Siški. 17 društev za balinanje, ali ne bi bilo pametneje spremeniti tekmovalne sisteme te organizaci.ie? Nihče nima sicer nič proti ustanavljanju novih dmštev, saj je to cilj celotne družbene skupnosti, vendar društva ne bi smela pozabiti, da so sama odgovorna za lastno življenje (prostori, financiranie), ni-kakor pa ne SZDL ali ZTKO ali druga orga-nizacija.
Poseben problem so športna društva v or-ganizacijah združenega dela in v domovih. Predvsem slednjim se še ni uspelo vključiti v krajevno samoupravno in se povezati z ostalimi društvi, kr delujejo v isti krajevjii skupnosti. Omembe vredno je idejnopolitično delo, ki je morda od vseh društev prav v telesnokulturnih društvih najbolj zapostav-ljeno, saj so vedno prisotni le športni do-sežki, ostalo je sekundarno. Tu se morajo vključiti družbenopolitične organizacije z ZKS, SZDL in ZSMS na čelu in svoje člane konkretneje zadolžiti za ustrezno  akcijo.
Občinska strelska zveza
V naši občini imajo zelo dobre strelce, saj slovijo po dobrem delu in tudi tekmo-valnih uspehih. Upravičeno se pritožu.iejo, da so eni izmed redkih organizacij, ki nima-jo svojega strelišča. Prav tako imajo otež-kočeno delo v občinskem prostoru, ker se nimajo kje sestajati; potrebujejo prostor za delo občinske organizacije. Zato tudi priča-kujejo ustrezno pomoč pri svojih prizadeva-njih.
ZRVS občine Ljubljana-Šiška
Ta organizacija je izredno delovna in naj-tesneje sodeluje z ostalimi v občini. Ugotav-ljajo, da društva in družbene organizacije dobro izvajajo svoje programe. Menijo pa, da bi morali, morda v obela.iočem novem zakonu o društvih točneje opredeliti pogoje za ustanavljanje novih društev. Nujno bi bi-lo, da si ustanovitelji najprej zagotovijo ustrezne delovne pogoje (prostori, objekti, kadri), sele zatem naj bi se registrirali kot samostojna pravna oseba — društvo oz. druž-bena  organizacija.
Ugotavljajo močno zaprtost posameznih društev, kar ni v cilju združevanja delovnih l.iudi in občanov v interesne dejavnosti. Po-samezna društva v krajevni skupnosti niso niti pri skupnih problemih povezana, kaj šele pri vzgoji članstva, skupnih akcijah in tako ge pojavlja dvotirnost.
Vsa društva, ena bolj, druga manj, imajo pomembno vlogo v družbeni samozaščiti in pri splošnem Ijudskem odporu. V te oblike , dejavnosti bi se morale povezovati v kra-jevnih skupnostih. Pogrešajo npr. organizaci-jo rdečega križa v vseh krajevnih §kupno-stih. Prav tako nekatera društva pozabljajo na pomlajevanje, ne le kadrov, ampak tudi članstva. Društva bi morala delovati abso-lutno na amaterski osnovi, profesionalizem pa je treba čimprej odpraviti. Člani ZRVS bi lahko v marsičem svoje bogate izkušnje po-sredovali posameznim društvom, le poveza-va je preslaba. Društva pa tudi šele v kritič-nih trenutkih iščejo pomoč, namesto da bi' prej mislila na razvoj.
Zveza kulturnih organizacij
Problematika delovanja je v teh organi-zacijah povsem enaka kot v ostalih društvih. Organizacija se uspešno razvija, številčno se krepi, je pa v večni gmotni stiski. Potrebu-jejo prostore. V Šiški npr. ni večje dvorane za nastope, razen kinodvorane Šiška. Pogre-šajo pomlajevanje, ki je nujno ža razvoj vsake organizacije. .Njihovi člani obiskujejo glasbeno šolo, ki pa ima zelo slabe delovne pogoje in apelirajo na vse dejavnike, da podprejo prizadevanja za boljše prostore te organizacije.
Organizacije za tehnične dejavnosti
Tudi te še niso, podobno kot turistična društva, povezane z občinsko organizacijo in se slabo povezujejo ali pa se sploh ne. Sre-čujejo se z materialnimi težavami, saj je njihova dejavnost specifična. Imamo po-membne klube v naši občini, ki so s svojo dejavnostjo upravičili družbeno pomoč in svo.i obstoj. Imajo pa težave s prostori, zato je njihova dejavnost morda močneje prisotna v šolskih društvih ali krožkih.
Ostala društva v občini
Omenili smoorganizacije, ki so s svojimi referati in problemi vidneje izstopale v pri-pravah na konferenco ali na njej sami. Ome-niti bi veljalo posebej gasilska društva, ki sicer sodijo med najaktivnejša in najštevilč-nejša in tudi med najstarejša društva pri nas na sploh. Posebno problematiko ima kinolo-ško društvb, ki se bori s prostorskimi in ma-terialnimi težavami v krajevni skupnosti, ki le počasi dojema upravičenost delovanja tega društva.
Izredno močni pa so lovci in ribiči, kate-rih dejavnost presega občinske meje, ker imajo pač specifično dejavnost -— lovna ob-močja oz. revirje. Ti dve organizaciji sta eni izmed redkih, ki delujeta na samofinancira-nju in za njrju res lahko velja sicer tako močno poudarjeno načelo, da mora biti čla-narina   osnovni  vir  dohodkov.
Poleg navedenih društev oziroma druž-benih organizacij pa v naši občini deluje še vrsta manjših društev, ki pa so ravno tako pomembna in jih ne gre zanemarjati. Morda so le preskromna in o njihovem delu pre-malo  vemo.
Koordinacijski odbor za DOD je pripravil tudi predloge za spremembo zakona o dru-štvih. Pripravil pa bo tudi zaključke pro-blemske konference kot predlog za usme-rltev pri nadaVjnjem delovanju društev in družbenih organizacij v naši občini. Zaključ-ke problemske konference bomo posredovali na seji mestne konference SZDL in seveda na problemski konferenci RK SZDL.
O delovanju društev in družbenih orga-nizacij v občini Ljubljana-Šiška pa bo kot posebno točko dnevnega reda obravnavalo tudi predsedstvo OK SZDL in sprejelo sta-lišča in usmeritve za delovanje svojih koor-dinacijskih odborov, svetov in drugih teles, katerih delovanje je povezano z delom dru-štev in družbenih organizacij.
Tone Simončič