Letnik 11» 17.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos COV. Izdan in razposlan 15. dne novembra 1917.
V sr hi na: (Ht. 44*2 in 443.) 442. Ukaz n porabljanju vodikovega superoksida za. narejanje raznesilnih snovi. — -443. Ukaz, s katerim so ustanavljajo naj višje cono za marmelado.
442.
Ukaz ministra za notranje stvari v poraznimi z luleleženimi ministri z dne 10. novembra 1917. 1.
o porabljanju vodikovega superoksida za narejanje raznesilnih snovi.
Nn podstavi §	1 zakona z dno 27. maja
1885.1. (drž. zak. št. 134) o zaukazih zoper ohčcnevftrno rabo raznesilnih snovi in ohčenevarno 'ravnanje z njimi, se ukazuje tako:
§ 1.
Na raznesilne snovi, ki se narejajo iz vodikovega superoksida in vsesala, ki, dasi gorljivo, samo ni raznesilna snov, in se porabljajo v bližini narejališča, se ne uporabljajo določila ministrstvo-nega ukaza z dni; 2. julija 1877. 1. (drž. zak. št. (18) v besedilu ministrstvenega ukaza z dne 22. septembra 1883. I. (drž. zak. št. 150).
« 2. ■
Dovoljenje za narejanje in porabljanje take raznesilne snovi daje, ako treba, zaslišavši izvedence, in ako pridejo v poštev železnice v okrožju 1000 metrov, v poraznimi s pristojnim železniškim nadzornim oblastveni, politično okrajno oblastvo in, ako gre za razstreljevanje v rudniških obratih
(HlovnnUoh.j
na pridržane rudnine, okrožni rudarski urad v poraznimi s političnim okrajnim oblnstvom.
§ 3-
Prosilci za to dovoljenje morajo v svoji prošnji navesti obrat ali kraj, kjer se naj razstreljuje z vodikovim superoksidnm, ter vrsto vsesala in način nabavljanja vodikovega superoksida in narejanja raznesilne snovi.
S 4.
Dovoljenje se sme dajati le s pogoji, ki izključujejo nevarnost za osebe in lastnino in nevarnost zlorabe.
Dovoljenje se more preklicali, ako niso več izpolnjeni pogoji, po katerih se je dalo.
S •>•
V obratih, v katerih se narejajo raznesilne snovi v zmislu § 1, se sme branili vodikov super-oksid in spravljati na kraj porabe le v, posodah, pripravnih za ta namen, in
Posode morajo biti zavarovane, da se ne razbijejo ali da se ne razlije njihova vsebina, in se morajo varovati, da ne vplivajo lieposrednje nanje solnimi žarki ali viri toplote 1er se smejo zapirati le tako, da morejo plini uhajati, ne da bi znotraj povzročili znaten prcllak.
201
S 6.
S 9.
Vodikov superoksid ali iz, njega narejena raznesilna snov se mora 1 od iti od snovi, ki mahoma ruzplamené v dotiki z vodikovim superoksidom ali ga morejo razkrojili, i^ se ne sme hranili v prostorih, v katerih so lahko gorljive redi.
Zaloge je hraniti tako, da niso dostopne nepoklicanim osebam.
Določila tega ukaza ne veljajo za vojaško uprav«,.
S It».
Ta ukaz dobi mod z dnem razglasitve.
Toggetiburg s. r.
S 7.
V vsesalu ne sine biti snovi, ki v dotiki z, vodikovim superoksidom mahoma razplameni ali ga morejo razkrojili.
s .«•'■
Za-narejanje raznesilhili snovi iz vodikovega superoksida ter za nabijanje, napolnjevanje in sprožanje raznesilnih strelov se smejo uporabljati le zanesljive, v tern načinu razstreljevanja poučene osebe
Za Ir osebe'mora izdati podjetnik navodilo, ki mora obsegali vse predpise, ki so potrebni za varstvo delavcev, pnrahljnnih pri razstreljevanju; odobreno mora biti po oblastvu (S 2) in razločno čitljivo nabito na vidnem mestu.
44!i.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dur 12. novembra 1917.1.,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za marmelado.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 11117. I. (drž. zak. št 307) se hkazuje:
( ene pridelovalcev.
S I-
Kadar prodaja pridelovalec marmelado, se ne sinejo presegati nastopne najvišje cene:
	Oaa. ako se prodaja						
	]io leži, in sieer:				v kosili, in sicer:		
Ako se prodajajo marmeladi'	v lesenih omotih po		v pločevinskib vedrih po		V posodah po	v kozarcih za jams po	
	pril. 10 do 25 kg vsebino	<(■/, 1 kg do izpod 10 kg. vsebino	pril. 10 kg vue bi n n lili,	• *(jk L kg do izpod lo kg vuebino •	« l kg vsebine	pril. 1)0 tl kg vsobine	pril. 45 f/kg vsebine
	za 100 k</ čiste težo (vštevši omot)				za 100 kosov (vštevši omot)		
	k r o n	,						
vrste I, iu sicer s. ('■rešujeva marmelada	. . . . višnjeva marmelada	•	 kraljična marmelada (iz, vodeničnih sliv)	300	400	415	430	450	410	225
jagodna marmelada	 mulihjeva marmelada . :	 gro/.dičjeva (ribizova) marmelada 		45< 1	400	475	490	510	470	250
borovničeva marmelada	 marmelada iz natečja			 robidriiéna marmelada		330	340	355	370	390	350	2(H)
: kosinuljeva marmelada.		'	310	320	335	350	370	330	195
! marelična marmelada		590	1 »00 j	ti 15		030	«50	010	320 1
vrste 11, In sicer: čista jabolčna marmelada	 čista slivova (češpljeval marmelada (razen kraljične .marmelade)	 mešana marmelada		330		-				
V	I el I naj višjih cenah so všteti sli-ošk i dova žadja <lo bližnje železniške ali plnvslvene postaje ali, ako je kupčev- zavod v kraju izdelovanja, do njega.
V	linj višji h cenah, ustanovljenih za marmelado, je všlel režijski prispevek, ki ga morajo izdelovalci’ plačevali mestu za zelenjavo in sadje na Dunaju. Izmero tega prispevka določi urad za prehranjevanje ljudi.
S, 2.
Ako so prodaja marmelada po leži, je težo omota (taro) razločno poočiti na omotu, in sicer,
ako se prodajo v ploče vinskih vedrili, resnično težo teli. posod (realno taro), ako se prodaja v lesenih omotih, poprečno težo (poprečno taro).
Realno taro je dognali s tehtanjem posamezne posode, preden se. napolni. Poprečno taro je preračunih po poprečni leži 30 posod enake velikosti, ki jih je napolniti.
Con« v trgovini na debelo.
' § H.
Kadar prodajajo veletržci marmelado, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene:
r1		(lena, ako se prodaja						
		po leži, iu sicer:				v kosili, in sicer:		
	Ako se prodajajo marmelade	v lesenih omotih po		v pločevinskili vedrih po		v poso-finir po	v kozarcih za jams po	
		«o/. L kg l"1.1.'. '1' i <l0 Inpo'1 ,itn ! n. V.«»Wiin ; vscliliip za 100 kg čiste tt		pril. ll) kg vsOblno ali več :že (všlev?	čez 1 kg do izpod JO kg . VHObJltO i omot)	1 kg	pril. Ü0 d kg ,pril. 4 h tik g •vsoblno j vsebino J vsebino za 10!) kosov (vStevBi omot)		
		k r o n						
j, 1	vrste I. iu sicer: rešujeva marmelada 	. išnjeva marmelada		 raljična marmelada (iz vodeničnih sliv)	ils	428	444	460	482	440	241
. jagodna fnarmelada	 1 maJinjova marmelada		 grozd ič jeva (ribizova) marmelada			4*2	492	508	524	340	303	268
j borovničeva marmelada	 marmelada iz. natečja 			 robidnična marmelada			353 332	301	380	nm v	417	375	214
kosrauljeva marmelada 					342	359	37.3	396.	353	209
1 marelična marmelada			031	042	058	074	-690	653	342 !
vrste II, in sicer: čista jabolčna marmelada	 1 čisla slivova (češpljeva) marmelada (razen kraljične marmelade)	 1 mešana marmelada			353				• »		
V teli najvišjih cenah so všteti tudi stroški prevoza in dovoza do prodajalnice trgovca na drobno..
Cene v trgovini na debelo veljajo tudi, ako prodaja izdelovalec zopetnim prodajalcem, če te prodaje ne presegajo množine 10.00 k tj.
Cene v trgovini na drohno.
8 'C
Ako se prodaja marmelada v trgovini na drohno, to je v množinah do 10 ktj sanio-porab-riiku, vseeno ali prodaja izdelovalce, • kupčevale«' na debelo ali kupčevalec lja drobno, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene:
Ako se prodajajo marmelade		-				 *	* - -	—11 *L 11 J,J		i (Jena, ako se prodaja							
	po teži, in sicer:				v kosih, in sieer:			iz odprte ! posodej (cena. 1 če se tehta sproti) za 1 kg
	v lesenih .omotih po		v pločevinskili vedrili po		v poso- j v kozarcih dah po j za jams po			
	pril. 10 do 25 ki7 vuaMuo	do» 1 k n tlo i/.pod 10 kg vsebino	pril. 10 kg vdobino' ali vo^	čer, 1 kg do izpod 10 kg vsebino	l	pril.	pril. ™wne i,n dk9 15 i vsebino j vsobine			
	za UK) kg čiste teže (vštevši omot)				za mo kosov (vštevši omot.)			
	kron							
✓	vrste I, in sicer: črešnjeva marmelada	 višnjeva marmelada 	 kraljična marmelada (iz vodeničnih sliv)	4'88	5.	5'20	5-40	- 5-64	5-20	2-80	4-88 '
jagodna marmelada	t malinjeva marmelada	 	 grozdičjova (ribizova) marmelada		5-64	5 7 n	5-95	6-15	„ 6 40	6’—-	3-20	5-64 j
borovničeva marmelada	 marmelada iz nalečja		 robidničnu marmelada		4-12	4 25	4-15	4 65	4-90	4-40	2-50	4-12 i
	3-88	V—	4-20	4-40	464	4-20	2-50	3'88 j
marelična marmelada		7-36	7-50	7-70	7-90	8-14	7-60	4 —	7-36
vrste II, in sieer: čista jabolčna marmelada	 čisla slivova (češpljeva) marmelada (razen kraljične marmelade)	 mešana marmelada		410		■ .—				—	410
Prodajalci marmelade so dolžni v svojih prodajnih prostorih nabili popolen seznamek ustanovljenih najvišjih cen za trgovino na drobno na meslu, ki je vsakemu vidno.
Obča določila.
§ *•
Prodaja v lem ukazu ne navedenih marmelad iz sadja ali drugih vrst plodov, vštevši takozvano marmelado št. 3 (ukaz z dne 1. septembra 1017. 1. [drž. zak. št. 368]) je^dopustna le z dovoljenjem mesta za zelenjavo in sadje na Dunaju in po cenah, ki jih določi urad za prehranjevanje ljudi.
Ta dovoljenja se bodo razglašala v uradnem delu lista „Wiener Zeitung“ z navedbo imena (firme) in zavoda prodajalca 1er določene prodajne cene. Ta razglas je nabiti v prodajalčevem prodajnem prostoru.
§ d-
Za prodajanje v lesenih omotih ustanovljene najvišje cene izdelovalcev in v trgovini na debelo
se znižajo za 7 K za 100 kg. ako se prodaja v lesenih omotih, v katere gre čez 25 kg leži',
Za prodajanje v lesenih omotih po leži ustanovljene najvišje cene veljajo tudi za prodajanje v drugih omotih (rrfzen v ploögvinskih vedrih).
V kosih se sme prodajati le zamotano tako, kakor je navedeno v tabelah v 1, 3 in I.
S
0
Kdor terja za marmelado višjo ceno nego v tem ukazu ustanovljene najvišje cene, jo da sebi ali komu drugemu dali ali obljubiti, ali ravna drugače zoper določila tega ukaza, lega kaziAije politično okrajno oblaslvo z zaporom od enega tedna do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se more naložiti denarna kazen do 10.000 K.
Istim kaznim kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi.
Ob kaznovanju se more tudi razsodili, da se izgubi obrtna pravica za vedno ali na določen čas.
V kazenski razsodbi se more tudi izreči, da zapade blago, na katero se nanaša kaznivo dejanje, vseeno ali je storilčevo ali ne, ali da zapade njega izkupilo v prid državi,
8,8.
Ta ukaz dobi moč 15. dne novembra 1017. 1.
Hkratu izgubč moč določila ukaza z dne X. avgusta 1017. 1. (drž. zak. št. 332), s katerim se prepoveduje prodajati sadne kouserve iz letine 1917.
Hfifftt' s. r.
■<* ■>*

V


\
Iz c. kr. dvome in državne tiskarne.