----- 159 ___ Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. (7. seja dne 5. maja.) Prošnja podpiralnega društva „Asiiverein" na Dunajskem vseučilišču za podporo se izroči finančnemu odseku, prošnja Jurja Bur-gerja iz Vogla i. dr. zavolj odpisa davkov pa peticij-skemu odseku. — Dr. Poklukar z 19 družniki inter-pelira c. kr. vlado, kako stoji z izvršitvijo postave o napravi novih zemljiških knjig? in kako s predlogom postave zarad osušenja Ljubljanskega močvirja. Ta interpelacija se izroči vladnemu zastopniku. — Potem se potrdijo proračuni za leto 1876 in sicer : bolnišnega zaklada (potrebščina 55.630 gld. 73 kr., zaklada 61.480 gld. 40 kr., presežek 5849 gld. 67 kr.), — porodišnega zaklada (potrebščina 4923 gold. 95y2 kr., zaklada 285 gold. 60 kr., primanjkava 4638 gold. 351/2 kr.), — najdenišnega zaklada (potrebščina 64.306 gold. 44 kr., zaklada 2248 gold. 20 kr., primanjkava 62.058 gold. 24 kr.), — in norišnega zaklada (potrebščina 15.304 gold. 73% kr., zaklada 1909 gold. 51 kr., primanjkava 13.595 gold. 22% kr.). Primanjkave navedene se pokriti morajo iz deželnega . zaklada in je zato deželni odbor dobil nalog, obravnavati vprašanje: ali bi se ne moglo pri popotnih stroških in dnevšinah zdravnikov za izplačevanje najdenin kaj prihraniti in kako bi se moglo to doseči? Potrdili so se- potem računski sklepi Kranjskih ustanovskih zakladov za 1. 1874; ker nam danes prostora manjka za tisek vseh 20 ustanov, pa je vendar mikavno zvedeti njihovo premoženje , prinesemo to drugi pot. Pričenši obravnavo o proračunu deželnega zaklada je deželni zbor nekatere peticije rešil ter dovolil slikarju Janezu Šubicu 250 gold., slikarju Martinu Umeku 200gld., slikarju Juriju Šubicu 150 gld. za leto 1876 in po nasvetu dr. Razlaga in dr. Zar-fcika še 100 gld. za 1. 1875, slikarju Šimnu Ogrinu 100 gold., podpiralnemu društvu slovanskih vse- učiliščinih dijakov v Gradcu 100 gold. podpore f ker je finančni odsek za podpiralno društvo dijakov v Novem mestu nasvetoval le 100 gld. podpore, sta dr. Bleiweis in grof Bar bo toplo priporočala , naj se ta podpora povekša na 200 gold., kar je tudi obveljalo; dalje je deželni zbor dnino za 4 d i urni ste od 1 gold. povekšal na 1 gold. 20 kr. ter po nasvetu dr. Zarnika sklenil, naj deželni odbor preiskuje, ali ne bi se dalo nekoliko diurnistov pri deželnih uradih, posebno pa pri deželnem računovodstvu, odpustiti. Potem se je potrdil proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1876, in sicer: potrebščina 346.029 gold. 37% kr., zaklada 65.038 gld. 52 kr., primanjkava 280.990 gold. 85% kr., zavolj katere je pobirati 20 odstotkov priklade od vseh direktnih davkov, izvzemši doklado za vojaščino, in 20 odstotkov priklade na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; deželni odbor pa je dobil nalog, prevdarjati, ali je dolžan deželni zaklad plačevati tretjino stroškov za zdravila in voznino zdravnikov pri epidemijah. Baron Apfaltrern je vteraeljeval svoj predlog z načrtom postave za odvezo zemljišč od davščin in bere za cerkve, duhovne redove ter duhovnike sploh; predlog seje izročil šolskemu odseku v pretres, čeravno je dr. Bleiweis temu nasprotoval, vprašaje, kako da bi ta stvar spadala med šolske zadeve. (8. seja dne 8. maja.) Izročile so se nekatere peticije dotičnim odsekom; potem se je potrdil računski sklep deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1874 (dohodki 1 milijon in 2502 gold. 7472 kr., stroški 987.217 gld. 6 kr. Premoženje konec leta 1874 1 milijon in 242.803 gold. 79 kr.) — Dalje je deželni zbor povekšal dotacijo 1. 1875 za šolske stavbe, ker ne bo več ko 1000 gold. ostajalo, ki pa so že odločeni za šolsko stavbo v Šmartnem poleg Litije, privolil je namreč za šolsko stavbo v Studencu 800 gold., za šolsko stavbo v Balta vas pa 300 gold. — Računska sklepa za leto 1874 zemljiško-od veznega in normalno-šolskega zaklada sta se tudi potrdila. — O prošnji Sent-Vid-ske občine nad Ljubljano zavolj podpore za šolo je deželni odbor dobil nalog, v dogovor stopiti z deželno vlado, ali ne bi izplačanje podpore prevzela Vitenčeva ustanova, ter se pri obravnavi po nasvetu dr. Poklu-karja ozirati tudi jia Gornjo Šiško, ki je v enakem položaji kakor Sent-Vid. —Kočevskemu okraji se je vsled cestnih stavb privolila 20% priklada na vse neposrednje davke za leto 1876 in 1877. — Prošnja Cerkniške občine, ki združitev namerava z Loškim sodnijskim okrajem, priporočala se bode c. kr. deželni vladi; isto tako prošnja Jurja Burgerja, Jožefa Gorjanca in Jaka Jegliča iz Gorenskega zavolj odpisa davkov. — Konečno so se različne prošnje deželnih uradnikov za povikšanje plače odbile. (9. seja dne 10. maja.) Dr. Bleiweis je stavil nujni predlog z načrtom postave, katera zadeva nauk slovenskega jezika na realki in se glasi tako-le: §. 1. Nauk slovenskega jezika je za vse na Kranjskem rojene učence po vseh razredih realkinih obliga-ten nauk. Izvzeti od te postave so le učenci taki, katerih stariši se po občinski postavi za vojvodstvo Kranjsko od 17. svečana leta 1866 štejejo med tujce, in ki to izjemo izrekamo zaktevajo. §. 2. Učbeni jezik pri slovenščini je po vseh razredih za vse učence slovenski, katerim je slovenščina obligaten nauk. ___ 160 ___ §. 3. Mojemu, ministru za nauk nakladam izvršitev te postave. Dr. B!eiweis. Jugovic. Dr. Zarnik. Kramarič Obresa. Tavčar. Murnik. L. Robič. J. N. Horak. Grof Barbo. Kotnik. Dr. Poklukar. J. Toman. K. Rudež. Kramar. Grasselli. Akoravno se je Deschmann po vsi mogočosti napenjal, nujnost tega predloga spodbiti, vendar je zbornica pritrdila dr. Bleiweisu in šolskemu odseku naložila, o predlogu v 48 urah poročati. Potem je Rudež izročil interpelacijo do c. kr. vlade, ki prav na drobno razjasnuje zgodovino zadnjih volitev v trgovinsko in obrtnijsko zbornico, in katere jedro je to: ali vlada letošnje volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico, ki so se od prvega do zadnjega dneva, od prve do zadnje točke vršile nezakonito, vresnici misli defi-nitivno za veljavne potrditi? — Ta interpelacija, katere se nasprotniki niso nadjali, vzročila ja strašen nemir in vihar na nasprotni stranki; deželni glavar vitez Kaltenegger prisvojiti si je hotel zoper jasno določbo o pravilnika ce!6 pravico, da on sme poprej vsako interpelacijo prebrati ter odločiti, ali se potem prebere v zbornici ali ne. Zoper tako popolnoma enostransko vedenje deželnega glavarja je vsa narodna stranka protestirala odločno ter energično zahtevala, da se interpelacija glede na §. 45 opraviinike prebrati mora še v današnji seji, kar se je potem tudi zgodilo. Potem se je privolila občini v Trati 53% priklada na neposrednje davke za leto 1875, 1876 in 1877, — občini Tržiški 40% priklada na neposrednje davke za leto 1876, — občini Planinski poleg Vipave in občini v Št uri j i po 30% priklade od vžitnine za leto 1876. Konečno se je obravnavalo o poročilu gospodarskega odseka zavolj kmetijske šole na Dolenskem. Razprava je bila tudi tu jako viharna. Vitez Langer je podpiral predloge gospod, odseka. — Baron Apfal-trern in Dež man sta si na vso moč prizadevala, napravo tako potrebne kmetijske šole podreti in je prvi na videz stavil predlog, naj se za šolo dovoli znesek, s katerim bi pa nikakor ne bilo mogoče, šolo osno-viti, al poročevalec dr. Bleiweis jih je tako spodbijal ter je potrebo kmetijskega napredovanja tako živo dokazoval, da so odsekovi predlogi, ki merijo na to, da se šola kmetijska napravi v Grmu poleg Novega mesta, le po nekaj od dr. Zamika nasvetovani premembi, po kateri je grajščioa v Raki še enkrat vzeti v prevdarek, vendarle obveljali. Za odsekove predloge so glasovali: grof Barbo , dr. Bleiweis , Grasselli, Horak , Jugovic, Kotnik, Kramar, Kramarič, vitez Langer, Matej Lav-renčič, Murnik, Obreza, dr. Poklukar, Robič, Rudež, dr. vit. Savinschegg, Tavčar, Toman in dr. Zarnik, — zoper so glasovali: bar. Apfaltrern, grofBlagay, Deschmann, vitez Gariboldi, dr. vitez Kaltenegger, dr. Razlag, baron Rastem, dr. Schaffer, dr. pl. Schrey in grof Thurn. —- Poročali bodemo prihodnjič o tej važni zadevi še bolj obširno. v Deželni zbor Stajarski. Iz seje 23. dne u. m., v kateri so se obravnavale zadeve ljudskih šol, po novi brezverski sistemi osno-vanih: naj povemo po poročilu „Slov. Gosp." še tole: Leta 1872 so poslanci, verni katoliške cerkve, rekli, da za novo šolo ne dovolijo krajcarja ne in se niso teh obravnav udeležili; prav tako so storili letos Herman in drugi nemški konservativni poslanci; liberalci so tedaj zborovali sami, med njimi: dr. Vošnjak, dr. Do- minkuš, dr. Srnec zraven Šrnideršiča, Schmidta, Brans pa 420.500 gold., skoro % milijona. Ali to še ni vse. Drugo leto se bode vsem učiteljem, ki 5 let služijo, za(čel izplačevati petletninski izboljšek na plači. To bo zcopet več tisoč goldinarjev potegnilo. Vrh tega je še 29»L novih šol nasnovanih, V vsakem Jsotu že stavijo šollske gradove in sicer vse prenaglo. Število učiteljskih služeb je v 4 letih od 922 poskočilo na 1584. Izmed telh je 431 služeb praznih, ker se šole hitreje stavijo in irazredi množijo, kakor se novi učitelji izrejajo. Po mallem bodo vse službe napolnjene. In tako utegnejo stroški za male šole deželo stati kaka 2 milijona goldinarjev na leto. V seji 28. aprila je zbor sklenil v Mariboru napraviti dekliško šolo. Vlladni načelnik je izročil načrt postave o odško do va m j u bire, ki se je duhovnom, cerkvam in šolam dajala. Deželni zbor Tržaški. Lahoni in italianissimi so zopet spravili v zbor ono že znano volilno reformo, po kateri bi prišla okolica ob svoje poslance, in ki jje bila lansko leto že zavržena, ker tudi pravični Lahii sprevidijo njeno krivič-nost. Ko so poslanci okolice wideli, da bi pri glasovanji bila sprejeta ta reforma, so zapustili vsi (13) zbornico in tako dosegli to, da pcotem ni mogla sklepati, ker je bilo število nazočih prennajhno. Deželni zbori Koroški, Poreški,^Gornje-Avstrijanski, Sol- nograski in SUezijski so že sklenjeni. Sesije so bile povsod bolj mirne. V deželnem zboru Moravskem je pokazala ,,ustavovernau večiina, koliko ji je mar za napredek ljudstva in kako krivična je slovanski narodnosti. Dve občini ste prosili, da bi se jima dovolilo osnovati realki s češkim učnim jezikom, a liberalci te prošnje niso uslišali; ravno talko so podrli nasvet narodne manjšine za napravo šesit čeških deželnih realk. Tedaj nemško ali pa nič! Ce sej slovanska mladina noče ali ne more nemški učiti, naj pa nevedna ostane. Govorniki narodne manjšine so večino zarad tega hudo podajali in so slednjič izrekli, da se ne bodo vdeležili volitve namestnika v tak deželnii odbor, ki z narodom ni v nobeni zvezi in se ne brigža za želje njegove.