Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 g;ld. 40 kr V administracij! prejema«, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 Sld., za četrt leta
I 11«.. za en mesec 1 jld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 yld. 20 kr. več na, leto.
Posamezne Številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg it. 6, poleg „Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/.6. uri popoludne.
&t©v. 142.
V Ljubljani, v petek 24. junija 1892.
Letiiili XX.
Knez Bismarck na Dunaju.
Starejši sin Bismarckov, grof Herbert, je v ponedeljek na Dunaji slavil poroko z grofico Hoyos. Umevno je, da se je stari knez Bismarck, bivši kaucler nemške države in nje prvi ustanovnik, močno veselil poroke svojega starejšega sina in vzlic svoji nervoznosti pripeljal k poroki. Knez Bismarck je ponosen na svojega sina, kateremu je svojedobno skušal nakloniti celó svoje mesto, prvo slnžbo v državi za cesarjem. To se mu ni posrečilo, kajti vojvoda je šel, za njim pa tudi plašč. Prvotno Bis-marckovo potovanje na Dunaj k rodbinski slavnosti ni imelo politiškega namena, toda dobilo je politiški pomen v polni meri, kajti že pred prihodom Bis-marckovim pisali so nekateri nemško-liberalni in nacijonalni listi o tej poroki, kakor o kakem svetovnem dogodjaji.
Kaj pomeni knez Bismarck? Nemci ga po pravici poveličujejo kot osnovatelja nemške države, kot svojega največjega moža, v katerem so se razvila v polno moč ona svojstva nemškega plemena, s katerimi moramo mi Slovenci računati že celih tisoč let. Umevno, zakaj Nemci v „rajhu" tako demonstrativno pozdravljajo kneza Bismarcka, a ne-umevno nam je, zakaj avstrijski Nemci tako poveličujejo „železnega" moža, ki je Avstriji zadal največje rane, iz katerih še vedno krvavi, ki je izdal parolo, da mora Avstrija na vzhoda iskati svoje težišče, ki je delal na to, da se je Avstrija raztrgala v dve polovici. Te demonstracije nemajo druzega namena, kakor poveličevati one ideje, katere je do polovice dovršil Bismarck, ideje, ki neso v pro3peh naši državi.
Bismarck je na svojem potovanja vedno ponavljal, da potuje kot zasebnik, a vzlic temu je njegovo potovanje imelo politiški pomen, ki vzbuja pozornost na Nemškem in v Avstriji. Na vseh po-
stajah, posebno na Dunaju je bil knez Bismarck predmet burnih ovacij. V Berolinu so klicali Bis-marcku: „Ostanite tul Pridite zopet nazaj!" V Draždanah mu je klical neki govornik: „Jediui, ki je popolnem in povsem umel bivšega kanclerja, bil je nepozabni cesar Viljem I." Te izjave povedo jasno, kaj mislijo v širših krogih na Nemškem o sedanjih voditeljih združenega cesarstva, kako so- 1 dijo o sedaujem položaju. ; S hrupnimi ovacijami na nemških tleh se pa ' kaj čudno vjema uavdušenost, s katero so pozdrav- ! ! l;ali bivšega nemškega kancelarja na avstrijskih lieh, j osobito pa na Dunaju. Prenavdušeni častilci B s-( marckovi spozabili so se celó tako daleč, da so se krvavo zbili s policijo in se pustili zapirati. To ni bilo več navdušenje za osebo „železnega moža", to je bila politiška demonstracija, v kateri so odmevali burni klici: „Živela velika Nemčija!" Bismarkova prisotnost na Dunaju podala nam je jeden dokaz več, kam bi pritirali državo nemški nacijonalci, ki si z liberalci podajejo roko v združen boj proti avstrijskim Slovanom, ko bi dobili zopet v roke vladno krmilo, po katerem toliko hrepene. Kaj bi se govorilo in pisalo, ko bi n. pr. Slovenci, recimo, kacega Strossmayerja tako demonstrativno pozdravljali na avstrijskih postajah. Minolo leto povodom praške razstave je bil na kolodvoru v Pragi prepovedan celó pozdrav avstrijskih državljanov, šolska mladina ni smela peti narodnih pesnij, in obisk čeških gostov v Nancy ju so nemški listi opisavali kot vele-izdajstvo. In vendar „Wacht am Rhein" in „Deutschland, Deutschland über alles" neso tako nedolžne pesni, kakor češke iz ust čeških otrok. Seveda v Pragi so slavili vspehe češke marljivosti, na Dunaju so demonstrovali za Veliko Nemčijo.
Knez Bismarck ni prišel na Dunaj kot nekdanji vsemogočni nemški minister, na katerega se je pred leti oziral z nekakim strahom ves politiški
svet; prišel je kot zasebnik, kot družinski oče k rodbinski slavnosti. S tega stališča mu je mogel čestitati vsak Avstrijec; toda spomniti pa 6e je moral tudi njegove „železne" politike, s katero je ostrup-Ijal naše gospodarsko življenje in še kot zasebnik v saksonskem gozdu vodil boj proti carinski politiki z Avstrijo. In ko je sklepal leta 1879 trodržavuo' zvezo, imel je pred očmi v prvi vrsti svojo državo, katero je hotel obvarovati dvojnega ognja od zahoda do vzhoda. V spominu nam je dobro, ko so v Pe-terburgu leta 1866 iu 1870 razsvetljavah okna, v spominu nam je vstaja na severnem Ogerskem, delo „največjega Nemca" v sedanjem stoletju. Narodni šovinizem je torej, v katerem so sedaj Bis-marcku sipali kadilo. Nihče ne more tajiti, da je bila Avstrija po Bismarckovem načrtu le na straži za Nemčijo.
Naše zaupanje v zvezo z Nemčijo raste od onega dne, ko je sedanji nemški cesar vzel Bis-marcku iz rok „dvojno železo", odkar je konec Bis-marckovi vsemogočnosti in je bivši železni kancelar le še zgodovinska oseba.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. junija. Notranje dežele.
Galicija. V Galiciji so bili pri raznih občinskih upravah veliki neredi. V kratkem času je vlada zaradi nerednega gospodarstva razpustila 26 občinskih ztstopov. V kratkem bode razpuščen zopet občinski zastop tarnopolski. Dr. Kuzmiuski, ki je 18 let županoval, je že odstopil. Več magistratnih uradnikov je pa odstavljenih.
Ogersko. Zbornica je vsprejela v tretjem branju finančni zakon. Sedaj reši še nekaj manjših stvari j, patem pa začne debato o vrejenju valute. — Poslanec Polonyi je interpeloval zastran „Ilamburger Nachrichten", ki nič posebno spoštljivo ne pišejo
LISTEK
Popotni spomini.
Zapisal Pr. F.
I.
Kras pa škocijanska jama.
(Dalje.)
Ko sem se nekoliko nagledal in navžil pretre-sujočega pogleda, pa nisem bil še zadovoljen in umirjen. Hotel sem vse natančno pretakniti, kakor da bi imel na koncu prstov oči. Prašal se torej striniča, ki je bil z menoj, ali se more priti v jamo.
„Seveda", odvrne mi. „Le poglej potov in držajev in tam-le železni most, ki drži čez vodo. Samo vodnika si navadno vzemo Tržačani."
„Dobro", dejal sem. „Jaz grem zdaj-le tudi doli. Vodnika pa pač ne bo treba; izgubiti se ne morem."
„Le pazi, da se ti kaj ne primeri", posvari me župnik. Potem sva šla skozi hrastov goidič in dospela do steze, ki se vije precej strmo v jamo. Župnik je odšel k sosedu svojemu, kjer mi je obljubil počakati, da se vrnem, jaz pa navzdol v jamo.
Pod vrhom je bila pot precej lepa. Toda potem je postajali vedno bolj grudasta in nevarna. Na
mnogih krajih so bile stopnice v skalo vsekane, da sem moral zelo paziti, da mi ni izpodletelo. Da ni držajev ob steni, bila bi ta pot prenevarna. PočaBi sem šel navzdol ter opazoval raz „Wart" divje-ro-mantično skalovje. Ko sem prišel nekam do srede, zagledal sem penast tolmun, v katerega je vrela voda, kakor iz žrela, izpod hriba, na katerem stoji škocijanska cerkev.
Reka — tako se pravi temu precej obilnemu potoku — teče od tod preko skalovja v mnogih slapih in skozi predore, ki si jih je sama izdolbla, po sredi jame ter se zopet, kakor že omenjeno, izgubi pod zemljo.
Gredoč visoko nad skalovito strugo izgubi se mi pot v temno votlino. Kaj pa sedaj? Ce sem hotel naprej ter še kaj videti, moral sem vanjo. Srečno je prišlo toliko svetlobe v ta naravni rov po razpokah in večjih odprtinah, da je bilo mogoče iti brez luči. Predor ni bil dolg in kmalu sem dospel na božj! dan. Pot me je privedla do železne brvi „Tomasini-Brilcke", ki pelje v neaoanski višavi na drugo stran Reke. Pod njo je največji slap. Silovito bobni voda v kamenito jamo, da lete bele pene daleč na okoli. Onstran mosta je poleg poti naraven rov, ki pelje do slapa. Ta pa je zelo ozek in na mnogih krajih tako nizek, da sem moral pri-pognen iti naprej. Pred njim je ležal ostanek baklje. Jaz jo prižgem — ker v tako grozno temo si nisem upal — ter pričnem varno 6topati. Od stropa je
kapljala voda, ki pronicuje skozi skalovje ter tvori kapnike.
Ko sem bil tako nekako že blizu konca, mi pa baklja ugasne. Neprozorna tema me objame. Od silnega gromenja vode so se potresovale skalne j stene. Čuden strah me je obšel in nekako tesuo mi je bilo okoli srca. „Kaj, ko bi se stisnile", mislil sem si, „mogočne stene skupaj; niti sledu bi ne bilo po meni." In spoznal sem bolj, kakor kedaj, slabost iu ničevost človeško in vsemogočnost božjo. Iz boječe duše pa se mi je privil tresoč vsklik: „Velik si o Bog!"
Ker se je pot vila navzdol in je bilo po tleh precej vlažno, nisem si upal naprej. Vrnil sem se ter počasi tipaje ob mokrih stenah zopet priril pod milo nebo, kjer so se mi proetejže dvigale prsi — zakaj globoko sem se bil oddahnil ter potegnil svežega zraka v si.
Od tod sem šel po strmih, kamenitih stopnicah, ki 60 vodile med jelševjem in robidovjem v drugo — Tominčevo jamo. Vhod tvori mogočna odprtina, ki zadošča, da je vsa votlina dosti razsvetljena. Velikanski prostor Vara je to, kakor mogočen božji hram! Precej pri vhodu stoji Krausov vodnjak (Krausbrunnen). Na čveterooglati kamenitni prizmi stoji kamenita posoda, v katero kaplja voda od stropa in se njej nabira. Postavljen je uprav pod precej velik od stropa viseč kapnik, skozi katerega
o Ogerski. Perczel je predlagal, da ne o tej interpelaciji preide na dnevni red. Ministerskemu predsedniku se je čudno «delo, da inteipelant zahteva, naj bi ogerska vlada vplivala na tuje liste. Vedeti je tudi treba, da so „Hamburger Nacbrichten" opozicijski list, ki nasprotuje še nemški vladi. Jedino, kar bi vlada mogla storiti je, da mu zabrani pot na Ogersko. To pa bi ne imelo dosti pomena, ker na Ogersko prihaja tako le pet izvodov. Tudi tako ni vredno zaradi hamburškega lista imeti toliko truda. Zbornica je potem o tej interpelacija prešla na dnevni red.
Bosna in Hercegovina. Te dni je potoval po Bosni ruski gardui nadporočnik Aleksander Be-sak. Vozil se je iz Broda v Sarajevo in Mostar, odkoder je odpotoval v Metkovid. V Sarajevu »u Mostaru se je ustavil po jeden dau. Ogledoval je mesto, hodil povsod brez vodnika, kar je kazalo, da je o krajevnih razmerah dobro poučeu. Policija mu ni nikjer delala nobenih ovir. Imel je torej priliko, se prepričati, da se po Bosni lahko veliko svobod-neje potuje, nego po Rusiji, kjer ima tujec kmalu kake sitnosti s policijo.
Tuaitje države.
Bolgarija. V Sofiji se je sešla sinoda, katera bode imela razsojevati tudi o razporu mej eksarhom in skopeljskim odstavljenim škofom Teo-dozijem. Stvar se suče največ okrog denarnega vprašanja. Skof ni mogel ali ni hotel toliko denarja poslati eksarbatu, kolikor se je od njega zahtevalo. Ker na zahtevo eksarhovo ni hotel priti v Carigrad se opravičit, ga je eksarh odstavil. Stvar je toliko obžalovanja vredna, ker to jako otežuje vrejenje bolgarskih cerkvenih razmer v Makedoniji. S težavo so dob li Bolgari dva škofa, pa jednega zopet zgubi. Grki bodo znali to gotovo porabiti v svojo korist.
Rusija. Vladni, pa tudi drugi ruski krogi spoznavajo, da glad v Rusiji ni bil le posledica slučajne slabe letine, temveč je izviral iz napačnih gospodarskih razmer. Posebno je veselo, da skoro vsi ruski listi sedaj naglašajo, da se mora Rusija pred vsem baviti s svojimi notranjimi zadevami, ne pa z vnanjo politiko. Vlada sedaj premišljuje, kako bi se dalo zboljšati kmetsko stanje. Mej drugim se je sklenilo pospeševati izseljevanje v Sibirijo. V vzhodni Sibiriji je mnogo rodovitnih krajev, ki še niso obdelani. Ruski kmetje s svojimi sredstvi niso mogli do teh krajev, ker 80 predaleč, ali sedaj je pa vlada vzela to stvar v roke. Mnogo kmetov iz srede Rusije se je že oglasilo, da se izselijo. Uradi sedaj delajo potrebne priprave. V Sibirijo je tudi že odšlo povelje, da priseljencem oblastva odkažejo zemljo in jim preskrbe vse potrebno. Tako se bode iz Rusije izselilo mnogo kmetskega prebivalstva, ki domd nima dovolj zemlje, in v Sibiriji bodo se razvile lepe naselbine. Ko pride do njih še železnica, pa se bode hitro povzdignilo blagostanje.
Belgija. Ožje volitve so skoro vse za liberalce ugodno izpale. V zbornici je potemtakem 60 liberalcev in 92 konservativcev, v senatu 30 liberalcev in 46 konservativcev. Konservativcem manjka torej do dvotretjinske večine še deset glasov v zbornici in v senatu pa pet glasov. Ker so nekateri liberalci omahljivi, je še vedno mogoče, da konservativci, ako bodo jedini, za svoje predloge o reviziji ustave, dobi potrebno dvotretjinsko večino.
Anglija. Mej irskimi vodjami in Gladstonom so bila te dni posvetovanja o irski samoupravi. Kak je bil izid teh posvetovanj, bode se razvidelo iz vo-
lilnega manifesta, katerega v kratkem izda Gladstone. Vodja unijonistov v sooduji zbornici je že objavil svoj volilui manifest. V njem posebno naglaša vspehe Salisburyjeve vnanje politike, potem se pa izreče proti irski avtonomiji, katero zmatra za nevarnost angleški državi.
Španija. Poslednja poročila iz Španije niso posebno vesela. Posebuo v Barceloni nekaj vri. Glavne kraje v mestu so zasedli vojaki. Pa tudi v več drugih mestih se kaže revolucijonarno gibanje. Brzojavna zveza mej San-Sebastianom in Madridom je pretrgana. V provincijah so tudi v mnogih krajih brzojavne žice potrgane. Govori se o vojaških zarotah. Vlada je v velikih skrbih.
Grško. Novo ministerstvo je imenovano in je predvčeraj prevzelo vladne posle. Sestavljeno tako-le: Trikupis, predsednik in finančni minister; Dragumis, minister vnanjih, in Teotokis minister notranjih zadev; Simopulos pravosodni, Temados vojni, Sku-1 ud is pomorski, in Kosonakos učni minister.
Zjedinjene države. Demokratje so že pri prvem glasovanju jednoglasno na shodu v Cbikagu postavili Clevelanda za kandidata. Izrekli so se tudi za ponižanje carin. V demokratskih krogih imajo precej upanja, da zmagajo pri volitvah predsednika.
Brazilijii. Vstaja v Rio Grande nikakor ni posebno nedolžna. Zadnje dni so vladne vojne ladije bombardovale glavno mesto Porto Alegre. Kak je bil izid tega boja, še ni nič znanega, ker je brzojavna zveza z Rio Grande pretrgana.
Izvirni dopisi.
Iz Medvod, 21. junija. Zopet smo prisiljeni odgovarjati na zlobne papade lažnjivega dopisnika iz Medvod v „Slovenskem Narodu". Da nesmo že prej storili, je vzrok ta, ker nesmo takoj dobili pred oči imenovanega lista, ki z vidnim veseljem objavlja vse, kar mu kdo pošlje proti duhovščini. Dne 23. maja je pisal „Slov. Narod": „Dne 17. t. m. ponesrečila je v tovarni v Goričanih delavka in bila smrtno ranjena. Še pri zavesti prosila je, naj se pošlje po duhovnika, da bi opravila spoved ic sveto obhajilo. Takoj se jej je ustreglo in poslalo po g. župnika v Soro, a tega gospoda ni bilo doma, poslalo se je potem po g. župnika v Presko, tudi tega gospoda ni bilo doma. Kje da sta bila duhovnika oni dan, to nam ni znano, znano pa nam je, da zadnje dni mnogo hodita okolu srenjskih volilcev in agitirata za „klerikalno" stranko ... Ali davkoplačevalci duhovnike plačujejo za to, da agitirajo za svoj smoter in trosijo nemir mej prebivalce itd."
Naravno, da sta gospoda župnika „Narodu" poslala popravek na to laž, kajti omenjeno dopolu-dne noben človek ni iskal gospodov. In vendar se „Narodov" nesramni in lažnjivi dopisnik drzne v drugo lagati, da je šla neka ženska klicat sorškega gosp. župnika. Dopisnik se zvija na vse strani, da bi prikril svojo grdo laž, česar seveda ne more, ker oba župnika s prisego lahko potrdita, da ju nihče ni iskal ono dopoludne, ko se je zgodila nesreča. Ze zadnjič smo rekli, da je bil g. župnik preški ves dan doma, a g. župnik sorski se je isti dan zjutraj po opravkih peljal v Ljubljano. Priče so tudi, da
največ vode prihaja. Voda je zelo hladna in okusna, ker ima baš v sebi dovolj soli razstopljenih.
Na sredi jame je bila tedaj miza in klopi okoli nje; tudi mnogo drugih priprav, dleta, kladivo, vrvi in dva čolniča sem videl v kotu. Menda so to rabili pri preiskavanju treh pepelnatih plastij, ki 80 med seboj ločene po ilnatih skladih. Razvidno je iz tega, da so se prebivalci te jame morali večkrat umakniti velikanskim vodnim nalivom, ker se je Reka ob povodnji zajezila in nastopila skoro do sredine divaške jame. Vsaka posamezna plast re-prezentuje svojo dobo, katero je lahko določiti po raznovrstnih izkopinah. In uprav radi te posebnosti je Tominčeva jama zelo zanimiva.*)
Od stene sem si bil odluščil košček kamenite sveče ter jo vzel seboj za spomin. Potem sem pa zopet hitel dalje — zakaj ura mi je minevala za uro, da nisem vedel kedaj.
Šel — ali prav za prav tekel sem naprej po Plenkerjevi stezi, ki je vsekana v skale in še dalje po Pazzejevi poti v najspodnjo votlino — Schied-lovo jamo. Njena notranjost je povsem slična To-minčevi, samo da ni tako prostorna in da so tla mnogo bolj neravna in zelo pohka. Iz te vodi najnevarnejša steza — ali nekake v skalo vdolbene stopnice na višek do velikanske odprtine — zvane „veleokno" (Riesen Fenster). Nekoliko časa sem se
*) Letopis 1890. „Prazgodovinsko in rimska raikopa- ; po Slovenskem."	1
obotavljal, ali bi šel, ali ne. Toda „kdor si nič ne upa, pa nič ne izkusi", mislil sem si ter pričel varno stopati vprijemajoč se z obema rokama za železni držaj.
Dokler je bilo svetlo, šel sem kaj pogumno dalje. Dnevna svetloba pa se je vedno bolj poizgub-ljala za mano in kmalu me je objela črna tema. Zajedno je bilo tudi konec mojega vodnika — držaja ni bilo več. Pod nogami nisem čutil več skale, temveč sluzasto ilovico.
Mrzla sapa mi je zavela v obraz in priuefla hladnih vodenih hlapov. V precejšni oddalji sem videl sivo odprtino, skozi katero je baš prihajal veter in od koder se je čulo votlo bobnenje Reke — menda je bilo tam veleokno.
„Tu pa ne bo varno dalje plezati", dejal sem sam pri sebi, ko sem ves zavzet zrl tje v podzemeljsko noč. Da bi vendar nekoliko izpoznal, kje da sem, posvetil sem ei z žveplenkami. Toda ničesa druzega nisem našel kot lestvo prisloneno ob navpični steni. Po tej bi bil ba e moral, če bi bil hotel pogledati skozi veleokno. Toda zbal sem se in se počasi vrnil.
Marsikaj je bilo še zanimivega — toda jaz sem moral k striniču. Vsaj sem se bil že tako predolgo mudil. Dospevši do škocijauske cerkve, ozrl sem se še jedenkrat preko velike prostornine, da se mi je še bolj živo vtisnil v spomin cel prizor na divaško jamo, katera je zares pravo pozemsko čudo — velikanski stvor vsemogočue božje roke.
se nijedna oseba ni poslala ni v Soro ni v Presko. Zato Vas, dopisnik, kdor-koli ste, po vsej pravici imenujemo nesramnega lažnika. Povemo Vam in Vaši kliki javno in odločno, da imenovan» župnika nesta tovarniška uradnika, še manj pa delavca, katere razjarjen gospodar lahko vsak trenotek spodi, kar se tako pogosto dogaja. Omenjena gospoda tudi ne dobita niti vinarja denarja niti zrna žita od tovarne in njenih gospodarjev, zatorej tudi nemata niti najmanjše dolžnosti, da bi se kakemu ošabnežu poklanjala, če gresta od doma. Sicer pa sta doslej še vedno storila duhovsko svojo dolžnost, kadar je bil kateri klican h kakemu bolniku. V tem oziru ne potrebujeta nobenega pouka, najmanj pa od med-vodske podrepice.
Dalje „Narodov" dopisnik prav bedasto vpraša: „Kedaj ste pa še v Medvodah kaj slišali o strankah? Bila je do sedaj tukaj le jedna stranka, narodno-slovenska". Zares smešno! Dopisnik kaže s tem skrajno svojo nevednost, ali pa zopet laže, da sam sebi verjame.
Stranke so že mnogo let v Medvodah; dve stranki sta bili tudi pri zadnji županovi volitvi dne 5. maja 1887. Tedaj je bivši župan g. Ovajnar < od 31 glasov dobil jih le 16, in sicer je moral sam sebi dati glas pri drugi ožji volitvi. Da so stranke, . kaže tudi to, da je prejšnji g. župnik pri > sv. Katarini sam imel v rokah ubožno blagajnico za svojo župnijo, sedanji pa jo je moral izročiti županu.	*
No, lepa narodna stranka je ona, za katero se poteza „Narodov" dopisnik. To so vsi tovarniški uradniki in mojstri, ki so se pri zadnjem ljudskem štetju zapisali za Nemce, to so oni klečeplazi, ki se klanjajo gospodi za lep nasmehljaj, kakor raja pred , pašo, to so oni Slovenci (?), ki otroke svoje pošiljajo v nemško šolo na Svetje. Tu moramo namreč mimogrede omeniti, da imata papirnici svojo nemško šolo, v katero vabijo in silijo slovenske otroke.
Laži in zvijače, katere nam dalje predbacivate, morate nam tudi dokazati. Ko bi bile Vam znane take zvijače, gotovo bi jih ne zamolčali. Da, peče in grize Vas,, ker je konec slavi Vaše prevzetne . klike, ki je gospodovala prav po turški. Vi in Vaši pristaši ste krivi,, da se je zrušil prejšnji županski stol. In zakaj ? Hoteli ste imeti vse kmete za svoje hlapce, v ošabnosti svoji ste se trkali ob prsi: „Mi smo mi, ki imamo denar!" Vi ste le zlorabili prejšnjega g. župana v svoje častiželjne namene, v spone samooblasti svoje ste kovali ljudi z imenu županovem. Gosp. Cvajner, kateremu sicer vsa čast, je bil vsled bolehnosti svoje le Vaše orodje. Ljudstvo je bilo s tem nezadovoljno, hotelo je imeti za župana moža neodvisnega, ki se ne bode klanjal znanim ošabnežem, ki se le zaradi tega jeze, ker jih je ljudska volja vrgla z onih sedežev, na katere so se bili vsilili s svojo predrznostjo, in na katerih so kot bosanski age klicali: „Mi smo mi!"
Dopisnik tudi hoči pokazati, da se je nekdaj učil krščanskega nauka, govoreč o krščanski ljubezni. No, te nauke, gospodine, obdržite le za-se. Veste li, kaj hočete s tem reči ? Vi siv krščansko ljubezen tako-le tolmačite: Ljubi Boga, kolikor se tebi zdi, bližnjega pa, dokler je s teboj! To je Vaš nauk, ki ga razkladate tudi v svojem dopisu. Ko bi bili n. pr. Vaši volilci vinjeni, rekli bi: Dobre volje so. Ker )a so bili dobre volje nasprotniki Vaši, sedaj kričite: Pijani so bili, z vinom so zmagali. Povemo pa Vam na ušesa, da so se tudi Vaši volilci k našim pridružili, ker ste jim Vi obetali pijačo, dali pa ne. Mi bi tega niti ne omenili, da niste sami sprožili in tako pokazali, da nimate plašča krščanske ljubezni.
In kakšne zvijače so Vam znane? Naštejte nam jih! Ali ni bilo veliko bolj ugodno za Vas, da so bile volitve razpisane na križev teden zjutraj ob 8. uri, ko je znano, da se ljudje večinoma isti čas udeleže procesij? Ali tudi to ni izdalo, čeravno so imeli vsi tovarniški delavci z volilno pravico prost dan in navzlic temu dobili plačo, kar se sicer ne dogaja.
To je islina, kakor je istina, da Vaša pot, na katero hočete zvoditi ljudstvo ni prava, ni na korist slovenskemu prebivalstvu. Vaša talmi-omika je le lupina, ki skriva gnilo jedro. H koncu Vam še povemo, da bodo oni trije vitezi še delali ob volitvah, kedar se jim bo potrebno zdelo, a brez vsacega osebnega sovraštva; Vas pa, dokler ne bodete boljših misli} io besed, niti ne marajo med svoja
spoštovalce. Na laži pa ne bodemo dalje odgovarjali, ker se same obsojajo.
Iz cirkniške okolice, 20. junija. Včeraj sem bil v Begunjah, kjer se je vršila procesija svetega Rešujega Telesa. Šola, kakor tudi druge hiše, bile so odičene z zastavami iu s cvetlicami. Sprevod je vodil veleč. g. dekan, iz Cirknice s svojima gg. ka-pelanoma. Lepo je bilo videti okusno, belo oblečene šolske deklice s koški cvetja v rokah. Dospevši pod vodstvom gdč. učiteljice k prvemu altarju, potrosile so raznobojnih cvetlic na tla. Žal, da je na prostem bilo mogoče odpeti le jedno evaugelje, zakaj komaj je bilo to končano, usul se je dež, ki je procesijo primoral, da se je vrnila v cerkev, kjer se je pri treh altarjih dovršila ganljiva slovesnost. Pri maši je pelo dvoglasno latinsko mašo pet šolskih deklic. Izučil jih je in orgljal begunjski g. nadučitelj. „Gra-duale" pa so peli v moškem kvartetu gospodje cerkniški učitelji, katerim se je kot I. tenor pridružil operni pevec, g. P. Bučar. Gosp. Bučar stanuje sedaj v Grahovem pri gdč. sestri, tamošnji učiteljici, ter je iz posebne prijaznosti sodeloval tudi v Cirknici pri procesiji svetega Rešnjega Telesa. Vsa čast vrlemu mlademu možu! „Ofertorij" je pel g. Bučar sam s spremljanjem orgelj, pri čemer smo se divili njegovemu lepemu glasu. Pri altarjih so gg. učitelji, njim na čelu gosp. Bučar, peli latinske Riharjeve himne. Pomagal jim je pri tem tudi g. dekan Fr. Kunstelj sam, pristopivši od altarja k njim. G. dekan je izvrsten II. basist ter nadarjen muzik. Zna tudi orgljati in igra na violincelu. — Vse točke glasbenega vsporeda so napravile velik vtis. Ljudstva se je v cerkvi kar trlo, in zrak je bil v istini tropičen. Prepričali smo se in čutili, da je begunjska cerkev veliko premajhna. Nujno bi jo bilo treba razširiti. V ta namen sta dve osebi v Begunjah darovali ob zadnjem „ofru" o binkoštnih praznikih vsaka po 50 gld. Naj bi ji tudi drugi premožniki posnemali kolikor toliko!
Po cerkvenej slovesnosti sem videl g. Bučarja in gg. učitelje odhajajoče skupno z gg. duhovniki na obed v župnišče. Mislil sem si: „To je lepo in vspodbudno, če duhovniki in učitelji živijo v lepej zložnosti!" Spomnil sem se pri tem tudi lepe na-pitnice, katero je pred leti izustil slavni naš pesnik Gregorčič v družbi učiteljev in duhovnikov. Dični pesnik je nepripravljen vstal ter rekel:
V družbi prijetni
Učitelji dvojni smo zbrani,
Duhovni ino posvetni.
UJitelji vi ste, učitelji mi!
Gojitelji vi ste, gojitelji mi!
Naloga pa naša je silno velika
In ta je: ljudBtva vsestranska omika.
Naloga ta lepa zares je in slavna,
A trudapolna in silno težavna;
Pesamno se prav ne zvrši pač nikoli,
Ne v cerkvi samo, in ne samo v šoli;
Če cerkev in šola pa složno se zveze,
Najlepši vspehe doseže;
Bog živi tedaj vseh gojiteljev slogo,
Da rešimo častno nam dano nalogot
O, da bi pač vsi gg. duhovniki in učitelji uva-ževali krasne in resnične te besede! S to srčno željo sklepam svoj dopis!
Iz Krškega, 22. junija. Letos vživamo Dolenjci malo radostij. Kolikor časa je trajala pomlad, toliko časa je deževalo in bilo hladno vreme. Radi tega je imel naš kmet že dokaj škode. Kositi ni še mogel, ali če je kosil, ni mogel posušiti; žito je nekoliko poleglo, pri krompirju se je bati, da bode začel gniti, trta se je zakasnila in, čeravno smo o kresu že, še ni ocvetela. Kar je pa najhujše, to je toča, ki nas je letos v bližnji okolici že tretjikrat obiskala; pobila je v Vel. Dolini, okoli Št. Jerneja in posebno močno pri sv. Duhu v naši občini, kjer so ljudje že itak strašni siromaki. Med takim žalostnim opazovanjem kmeta razvedri in mu čelo za nekaj časa razjasni prihod visokega dostojanstvenika, o katerem v<§, da ž njim vred čuti težave življenja, o katerem je prepričan, da moli on tako, kakor on sam za časno in večno srečo človečanstva.
V soboto 18. t. m. smo pričakovali premilost-nega knezoškofa, ki je isti dan birmoval pri sveti Trojici blizu Mokronoga in bil namenjen, zvečer pripeljati se v našo leskovško faro, kjer je bila' v nedeljo sveta birma. Pričakovali smo prevzvišenega knezoškofa že med 5. do 6. uro, da ga, predno se odpelje v Leskovec, spoštljivo pozdravimo. K pozdravu je došla vsa šolska mladiua z učiteljstvom, nradništvo z okrajnim glavarjem na čelu, občinski zastop, odposlanstvo meščanske garde in ognjegas-oega društva ter obilo druzega občinstva. Mesto je
bilo obleklo prazniško svoje krilo, lepo se osnažilo iu okrasilo z zastavami.
Pod lepim slavolokom z latinskim napisom čakali smo z našim gospodom vikarjem in č, o. ka-pucini dolge tri ure, da se je v mraku pripeljal višji pastir, ki se je po uradnih opravkih moral med potjo še v Boštauju muditi. V imenu šolske mladine nagovorila ga je učenka z mičuimi slovenskimi besedami in mu šopek podarila, na kar se mu )e predstavil gospod okrajni glavar Weiglein. Drugi uradniki in druge važnejše osebe so mu bile predstavljene v našem čednem župnišču, kamor se je eksceleuca podal skozi lep farovški vrt. Tu so seže pri luči predstavili in poklonili mu: razni uradniki, oo. kapuciui, učiteljstvo, poštar, občinski zastopniki, meščanska garda in ognjegasci. Občinskim možem je mil. knezoškoi obljubili, da dobi Krška v kratkem svojo faro, ker bodo kmalu vsi pogoji, ki se zahtevajo, izpolnjeni in vse ovire odstranjene. Meščanska garda iu ognjegasci so naznanili, da ste ti dve društvi mil. knezoškofa imenovali za svojega častnega uda.
Iz župnišča podal se je visoki gost v vikari-jatno cerkev, kjer ga je pričakovalo v okrašeni in razsvetljeni cerkvi obiluo vernih ovčic in kjer so mu meščanski učenci zapeli navlašč v ta namen naučeno pesem, ki se je divno po lepem božjem hramu razlegala. Tako se je prevzvišeni zamudil, da se je še le proti 10. uri zvečer pripeljal v Leskovec, kjer je prenočil. Prej pa je bil še na povabilo fi. g. gvardijana obiskal kapucinski samostan. Da bi se bil pa še te dni, ko je bivil in prenočeval v naši fari, ogledal naše po trudu gospe Iločevarjeve in g. vikarja najlepše in najokusnejše vrejeno pokopališče — kakor smo vsi želeli — to ni bilo mogoče, kajti prevzvišeni vladika je imel preveč opravila. Birmovanje v nedeljo v Leskovcu vzelo mu je veliko časa, ravno tako v ponedeljek na Vel. Dolini ; v torek in v sredo si je bil pa goreči pastir res preveliko breme naložil: birmovati dvakrat na dan v dveh različnih farah, dokaj oddaljenih, to je utrudljivo.
Zato pa kličemo ljubljenemu višjemu pastirju: Bog ga ohrani na njegovih težavnih potih zdravega in čilega 1
S kranjsko-štajerske meje, 20. junija. Tudi med našimi hribovci je veliko zanimanje za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani, ki bo gotovo na novo oživil in utrdil katoliško zavest med Slovenci. Res je, da je naš kmet steber naroda slovenskega in da je v obče še veren, vendar pa se je marsikateri, ki zahaja bolj mej svet, navzel že tistega puhlega liberalizma, ki izpodkapa moralnost ter gladi pot zapravljivosti in materijalnemu propadu. Ta liberalizem je oče onih postav, ki so in še dovoljujejo prosto konkurenco, da tako močnejši zatirajo sla-bejše. Verska mlačnost je kriva, da kmet ne dobi lahko delavnih in pridnih poslov, kajti marsikateri gre rajši po svetu v tovarne in rudnike, kjer ga ne karajo, če ne hodi v cerkev iu sploh ne izvršuje krščanskih dolžnostij. Ljudstvo je vedno bolj zdivjano, zato je prav in potrebno, da se obrne na boljše. Gotovo bode katoliški shod veliko pripomogel k boljšemu, kar mora želeti vsak domoljub.
Iz Samobora, 22. junija. V ponedeljek se je vršila izredna slovesnost posvečenja cerkve in ob enem svete birme v Veliki Dolini v najlepšem redu in vremenu. Krasna cerkev je v čast vnetemu gosp. župniku in župljanom, kar so premil. g. knezoškof v jako izpodbudni pridigi in pozneje v nagovoru sami pripoznali. Prenočili so dvakrat v mokriški graščini, ki je gledd gostoljubnosti kakor krščanskega duha dobro poznata.
Popoldne so se odpeljali prevzv. g. knezoškof v Samobor ter počastili s svojim obiskom ondotni frančiškanski samostan, obiskali obedve cerkvi, pokopališče, ogledali si prijazno mesto in krasno okolico.
Samoborčani bili so prijetno iznenadeni in bi bili tako imenitnega in odličnega gosta, kakor sem čul, sprejeli slovesno, ko bi bili prej o tem znali.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. junija.
(Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani.) Po želji osnovalnega odbora za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani sta zbrala spodaj podpisana tudi za štajerske Slovence pripravljalni odbor 8 sedežem v Mariboru, naj bi na pomoč bil ljubljanskemu odboru pri njegovih pripravah za občni shod.
V odbor sta poklicala veljavne može raznih stanov po raznih krajih lavantinske vladikovine, naj bi tako vsi štajerski Slovenci, kateri se želijo shoda udeležiti, priliko imeli, pri ujih poizvedeti vse v tej zadevi potrebno iu jim tudi naznaniti kakoršnekoli posebne želje in predloge zastran shoda. Podpisana objavita radostno in ponosno, da so vsi in prav vsi v odbor povabljeni možje drage volje vabilo vspre-jeli in shod navdušeno pozdravili. N j h imena po vrsti so : Dr. G. I p a v i c , zdravnik pri Sv. Juriju na juž. žel. in župan; dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Šmariji, dež. glavarja namestnik; Jakob Kova čič, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. Gor.; Fr. L i p o v š e k , kmet v celjski okolici; dr. Ivan L i • p o ld, župnik in deželni poslanec; Al. Miki, trgovec v Ormožu; dr. Ivau Mlakar, profesor bogoslovja in ravnatelj knezoškofijskega semenišča; Fr. Ogradi, inf. opat celjski; Ivan Pahernik, veletržec v Vuhredu; Fr. Robič, c. kr. profesor, državni poslanec; dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju in deželni poslanec; Ivan Skuhala, dekan ljutomerski; Mat. Slavič, kmet na Murskem polju; Kon. V a š i č ; c. kr. ministerski svetovalec in gra-ščak ; Al. V e 1 e b i 1, kmet pri Sv. Petru pri Mariboru ; Fr. Ur bas, kmet na Dravskem polju; Jos. Z a 1 o k a r , kmet na Blanci v fari sevniški. — Ta odbor bode praznoval bodoči ponedeljek, dni 27. junija, ob 10. uri dopoldne sejo v dvoru stolnega kapitola mariborskega, da z ozirom na naše posebne razmere v razgovor vzame po ljubljanskem odboru mu poslane načrte predmetov, za razprave občnega shoda odločenih. K tej seji vse velecenjene odbornike, kateri niso zadržani, uljuduo vabita Fr. Košar, prelat. Dr. Ivan Kri ž an ič, kanonik.
(V Gorici) se je bilo zbralo včeraj lepo število za slovenski katoliški shod vnetih gospodov, kateri so pod predsedništvom preč. gosp. stolnega dekana Franca Mrcine prav živahno pretresali tvarino, za shod namenjeno. Po večjem so se vsi skladali z resolucijami pripravljalnega odbora v Ljubljani, vendar je prišlo v razgovor mnogo važnih prememb, katere so tudi obveljale. Ker bodo ti gospodje tudi po župnijah v tem smislu delali, je upati, da se zanimanje za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani po Goriškem močno razširi in okrepi. Tudi za pokritje troškov na shodu katoliškem so zbrali lepo svoto. Bog blagoslovi delovanje takih nauduše-nih mož.
(Slovenske stolice na graškem vseučilišči.) Iz Ljubljane se piše „Neue Freie Presse": „Vsled gibanja v planinskih deželah seje odložila do šolskega leta 1898/94 osnova slovenskih stolic na pravoslovnem oddelku graškega vseučilišča, katero je zahteval poslanec dr. Ferjančič v budgetni debati, tirjali slovenski poslanci v svoji spomenici in katera je bila obljubljena povodom mladočeške za-tožbe ministra grofa Schonborna. Slovenski sodni pristav bode baje izredni profesor za civilno pravo, neki slovenski odvetuik pa za državno pravo in narodno ekonomijo." — Nam o tem ni nič znanega in tudi ni verojetno, da bi vlada kaj tacega namer-jala sedaj, ker prej ni ničesa storila v tem oziru, ko ni bila toliko zavisna od nemških levičarjev. Najbrž so poslali to raco mej svet, da bi slepili svoje pristaše, češ, da so preprečili novo „koncesijo" Slovencem. Sicer pa želimo, da bi bila ta vest resnična.
(Tretji avstrijski katoliški shod v Lincn.) Osnovalni odbor za III. katoliški shod v Liucu je razposlal katolikom vseh dežel in vseh jezikov avstrijskih vabilo na shod, ki se bo vršil od 8. do 11. avgusta t. 1. v Lincu. —■ Program shodu je zelo zanimiv in na shod bodo prišli mnogi odlični katoliški veljaki kot govorniki. Slovence bodo kot govorniki in poročevalci zastopali gg.: kanonik sarajevski dr. Anton Jeglič, kanonik Klun in vodja P o v š e. Želeti je, da je od strani Slovencev temu zastopu tudi primerna udeležba. Osnovalni odbor v Lincu je naprosil osnovalni odbor za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani, da naj ta prevzame posel poverjenika med Slovenci za katoliški shod v Lincu. Osnovalni odbor v Ljubljani je blage volje vsprejel to nalogo, ker je prepričan, kako blagodejno vpliva na katoličane udeležba pri katoliških shodih. Prosimo torej svoje rojake, ki se mislijo udeležiti katoliškega shoda v Lincu, da to naznanijo z naslovom: Osnovalni odbor za I. slovenski katoliški shod v Ljubljani. Pogoji za udeležbo shoda v Liscu so ti-le: Vsak udeleženec plača vstopnine dva goldinarja, ako pa želi imeti tiskano poročilo o vseh obravnavah na
shodu, plača za to že eu goldinar, torej t r i goldinarje. — Kdor se hoče udeležiti slavnostnega banketa ob sklepu katoliškega shoda, plača za osebo dva goldinarja. Vsak udeleženec naj tudi naznani, ako želi, da inu odbor posreduje za stanovanje. — Kedor se oglasi za udeležbo na shodu, naj ob enem pošlje denar ter se izrazi glede banketa in stanovanja. — Nadejamo se, da bodo tudi katoliški Slovenci na shodu v Lincu častuo zastopani, zato poživljamo svoje rojake, naj se v obilnem številu in pravočasno oglase pri osnovalnem odboru za I. slov. kat. shod v Ljubljani, ki jim bo drage volje oskrbel vse potrebno za udeležbo. — Zaradi vožnje omenjamo, da se dobe vozni listki po znižani ceni v tukajšnji pisarni g. Jos. Pavlina, in sicer za vožnjo čez Trbiž, Beljak, Kleiureifling do Linca in nazaj v III. razredu 10 gld. 50 kr., v II. razredu 28 gld. 50 kr., ali nazaj Čez Išel, Sv. Mihel in Beljak v III. razredu 10 gld. 90 kr., v II. 29 gld. 90 kr., nazaj čez Solnograd in Sv. Mihel v III. razredu 11 gld. 90 kr., v II. razredu 32 gld. 40 kr., čez Solnograd, Monakovo, Inomost in Beljak v III. razredu 19 gld. 70 kr., v II. pa 39 gld., nazaj čez Dunaj in Gradec v III. razredu 15 gld. 90 kr., v
11.	pa 32 gld. 80 kr. Listki so veljavni za 45 dni, vsak osebni in brzovlak; izstopiti se more po volji.
(Potres) je bil nocoj ob 12. uri in 10 minut. Po drugih krajih je moral biti močnejši.
(Iz Celovca) se nam poroča: V nedeljo, dne
12.	t. m. napravile so celovške gospe, na čelu jim soproga g. deželnega predsednika, javno veselico na vrtu knezoškofovega dvore». Gospodičine so tam prodajale jedila; za zabavo je skrbela vojaška godba. Vkljub neugodnemu vremenu je bila udeležba iz vseh celovških krogov jako povoljna, in se je nabralo čistega dobička 1600 gld. Od tega je dobil zavod sestra Dobrega Pastirja v Kazazah ob Celovcu 1200 gld., društvo „Knabenhort" v Celovcu 250 gld., zavod za gluhoneme 50 gld., učiteljsko semenišče 50 gld., mestni ubožci 50 gld, — Znano je, da se je mestni župan Fr. GlOckner odpovedal svoji časti. O tej odpovedi je mestni zastop obravnaval v zadnji seji dne 21. t. m. in se je sklenilo, da se novi župan voli v soboto dopoldne pod predsedstvom najstarejšega odbornika Heilinger-ja. OJstopivšemu županu, ki je bil 22 let član občinskega odbora, se je izrekla zahvala za njegovo delovanje. Dopolnilne volitve bodo dni 8. in 9. julija.
(Imenovanje.) Načelništvo finančnega ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo računskega asistenta g. J. Kovača oficijalom, praktikanta gosp. J. Koširja asistentom.
(Železnico iz Poličan v Konjice) so že pričeli graditi v Ločah in nekaterih drugih krajih.
(Toča) je v sredo popoldne pobila v Pesniški dolini na Štajerskem.
(Praznik Srca Jezusovega) praznuje se letos v Celovcu jako slovesno s tridnevnico v stolni cerkvi. Pri tej priliki propoveduje dvakrat na dan sloveči propovednik z Dunaja, o. Viktor Kobb S. J. V nedeljo, dne 26. t. m., gredo sprevodi ii Celovca in okolice v Gospo Sveto, kjer je ob osmih slovenska pridiga (propoveduje veltčast. gosp. Sim. Čemer, župnik na Žhpoljah), potem slovesna sr. maša prečast. g. stolnega prošta dr. Val. Muller-ja. Ob 10. uri je nemška pridiga in slovesna škofova maša z zahvalno pesmijo. Po zadnji pridigi se v imenu romarjev in cele škofije z leče prebere izročilna molitev k presv. Srcu Jezusovemu.
(Slovanska čitalnica) v Trstu vabi k izletu, ki bode dne 29. junija v Divačo in Senožeče. Prvi oddelek izletnikov se odpelje iz Trsta po državni železnici zjutraj ob 7. uri 50 minut ter obeduje v gostilni g. Mušiča v Senožečah. Drugi oddelek se odpelje iz Trsta popoludne ob 2. uri 50 minut v Divačo, kjer se snidejo v gostilni pri Maganju ob 4. uri s prvimi izletniki.
(Corrigeiidum.) Kronogram v zadnjem dopisu iz Kamne Gorjce bi se moral glasiti: HoDIe eXpeCtas greX eXVLtans pastoreM: eCCe Venlt.
Raznoterosti.
—	Kolumbovo rojstno mesto. Iz Madrida se poroča, da so našli v arhivu tamošnje akademije staro pismo, po katerem je bil Kolumb rojen v Sovoni in ne v Genovi, kakor se je doslej trdilo.
—	Gledališče pod zemljo zidajo v Cikagi v Ameriki za prihodnjo razstavo. Delniška družba je v ta namen zložila 300.000 dolarjev.
Telegrami.
Dunaj, 24. junija. Cesar je bil danes dopoludne dve uri v dvorni in državni tiskarni ter si ogledal prostore.
Dunaj, 24. junija. Poljedelski minister je v državnem zboru odgovoril na interpelacijo Rieglerjevo o kmetijskih zadrugah, da so dogovori med udeleženimi ministerstvi že dognani in se bode v prihodnjem zasedanju predložil načrt.
Praga, 23. junija. Končna obravnava zaradi nesreče v Pribramu se prične dne 2. julija.
Monakovo, 24. junija. Knez Bismarck se je s soprogo po noči pripeljal in bil slovesno sprejet.
Berolin, 23. junija. Danes opoludne so se cesar in cesarica, italijanski kralj in kraljica odpeljali na „Pfaueninsel" pri Pots-damu. Jutri se visoka gosta odpeljeta.
Bolonja, 24. junija. V Montesasso ob železnični progi Bolonja-Florenca se je pod-sula zemlja ter zasula več hiš; do 30 oseb je mrtvih in ranjenih. Promet je ustavljen.
Potsdam, 24. junija. Italijanski kralj in kraljica se popoludne odpeljeta v Draždane, nemški cesar pa v Kiel.
Tujci.
22 junija.
Pri MaZiču: Weiss, uradnik; Weiman, Eeitler, Falk, trgovci; Klinger, Baller, potovalea; vitez Luschin, z Dunaja.
—	Ebhard, potovalec, iz Draždan. — Pfeiffer in Diirr iz Zagreba. — Wiesser, kamnoseški mojster, s soprogo, iz Ribnice.
—	Gross, učitelj, z rodbino, iz Suhorja. — Kolerič s hčerjo iz Gorice. — Maylind iz Linca. — Schegula, odvetnikova
- Duglas, zasebnik, Senilza, potovalee,
soproga, z rodbino. — Friedrich z Lipsije. s Francoskega. — Cosquin iz Vitry-a. -iz Celja.
Pri Slonu : Weitzer, posestnik tovarne, z Dunaja. — Mayer, trgovec, s soprogo, in Cronset iz Trsta. — Rambelli, graščak, iz Ravene. — Milde, ravnatelj tovarne, z Reke. — ilanu8.li z Notranjskega. — Cadore iz Škofje Loke. — Stajer, notar, iz Metlike. — Tudut iz Pariza. — Malli iz Zagorja. — Viderger, župnik, iz St. Jurja. — Segala, trgoveo, z Rakeka.
Pri Juinem kolodvoru: Sehiener iz Osoka. — Satori s hčerjo in sinom iz Gleichenberga.
Pri avstrijskem earn. Klein z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Berger, trgoveo, z Dunaja.
Umrli so:
22. junija. Marija Čelešnik, učenka, 121/, let, Krakovske ulice 21, jetika.
V b olnišnici:
21. junija. Anton Gabrovšek, dninar, 32 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 21-9\ za 31° nad normalom
V založbi L. Schwentner-jeve knjigarne v Brežicah je ravnokar izšel:	298 3—2
„Venec slovenskih pesnij",
za cltre sestavil Jos. Mešiček. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Na prodaj so še dobro ohranjene
o
s 16 oziroma 14 spremeni po jako ugodni ceni.
Več se izre pri županstvu ali cerkvenem pred-stojništvu na Blokah (Eakek).	299 3—1
Tinktura oper kurja očesa
Najvarnejše in najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnanci in žulji. Na kurje oko ali na zagnanec se skozi 5—6 dni ta tinktura zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vzame mlačna kopel, potem se kurje oko lehko z nohti izvzame. — Steklenica stane 25 kr., 10 steklenic 2 gld. 264 3
Piccotijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.
Tovarna, cerkvene oprave.
Premovana	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene Oprave in izdelovalnica paramentov, I>iiii»j, "VII., Zieglergas.se 37. Zastopnik: Franc Brückner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, daimatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd.
pa tudi	167 26-5
cel» mašita obleka v najpravilnejši obliki.

Cerkveni
j) a r a m e n 11. ■■mmnmm

d 3
9
rt ®
Cl P
0 <
0
N
»
£
»
\
I > ii ii a j ska t> o
i* z a.
Dni 24. junija.
Papirna renta 5$, 16% davka ....	95	gld.	45 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	,	15 „
Zlata renta 4 davka prosta.....113	„	20 „
Papirna renta b%, davka prosta ....	100	„	80 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	997	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld........316	„	50 „
London, 10 funtov stri........119	„	30 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	49 .
Cesarski cekini....................5	„	67
Nemških mark 100 ..................58	„	52'/,„
Dni 23. junija.
zlata renta 4%.......110	gld.	90	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100 „	50	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140 „	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	59	,
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96 „	25	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/,*	100	„	20	„
Kreditne srečke, 100 gld.......189	„	—	„
St. Genois srečke, 40 gld.......63 „	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	25	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	40	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	,
Salmove srečke, 40 gld........63 „	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........64	.	50	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	156	„	40	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2910	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	„	—	„
Papirni rubelj....................1	<,	21	„
Laških lir 100 ....................46	„	—	„
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejse se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valute in devize.
■V Razna naročila Izvrši se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike propinaoijske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/t% komunalne obveznloe ogerske hipotefine banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstre-ogerska banka in podrui* niče njene.
■euiuiuf goldinarjev
se more dobiti z jedno
dunajsko komunalno promeso
ä 3V* gld. in 50 kr. kolek. &V* Žrebanje že dne 1. julija!
Izdajatelj: Dr Ivan Janeiii.