ljubljanska banka ShISjsk"^^ leto XXV. — številka 13 Cn.0V,,el,l; °b4, konfe«nce SZDL fa, Tržc*' Kranj, Radovljica, Sk. Loka KRANJ, sreda, 16. 2. I?" Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 195» kot noltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednlk in sicer ob sredah In sobotah. ASlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Naša olimpijska odprava se Je v ponedeljek, nekaj po *2« uri spet vrnila v domovino. Z rednim Jatovim letalom so na brniškem letališču pristali vsi olimpijci razen alpinca Kavčiča, številni funkcionarji ter ljubitelji z,rnskega športa, so pozdravili prihod naših reprezen-»aiitov. Med njimi je bil tudi predsednik jugoslovan-8kega olimpijskega komiteja Zoran Polič, ki je našim Predstavnikom na Xi. olimpijskih igrah izrekel dobro-oslico. Na našem posnetku so vsi trije najboljši predstavniki na letošnjih olimpijskih igrah. Od leve proti aesni: Danilo Pudgar, Tone Gale, Peter Stefančič. (dh) — Foto: F. Perdan 2ačetl#; cetki pomladi na naših cestah Predstavljamo vam novi izvršni svet 16. STRAN Robert pa že ni diplomat 17. STRAN: Zgornje anie se praznijo XI. SPOMLADANSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA Uvod v razpravo Jutri ob 15. uri bo v stavbi kranjske občinske skupščine skupna seja občinske konference socialistične zveze in kluba odbornikov občinske skupščine. Na seji bodo obravnavali izhodišča resolucije gospodarskega in družbenega razvoja občine in predlog proračuna za letos. Jutrišnja razprava pomeni uvod v skupščinsko in javno razpravo o predloženi usmeritvi razvoja občine in o uporabi sredstev občinskega proračuna. A. ž. @ V ponedeljek popoldne se je v Kranju sestal izvršni Seminar odbor občinske konference socialistične zveze. Obravnavali _ so akcijski program kadrovskih priprav na volitve v prihod- ^{J VOOStVO Z M\ njem letu in spremembo ter dopolnitev finančnega načrta za letos. $ Danes opoldne se bo sestal sekretariat aktiva zveze komunistov prosvetnih delavcev. Razpravljali bodo o nalogah komunistov — prosvetnih delavcev pri uresničevanju aktualnih nalog in o delovnem programu aktiva. A. ž. (0 Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah pripravljajo razgovor z delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih. Teh je v jeseniški občini okoli 150. Pogovorili se bodo o kolektivni pogodbi, ki urejuje odnose med zasebnimi delodajalci in delavci ter se menili o možnosti, da bi na Jesenicah ustanovili osnovno organizacijo delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. ® ^a zadnji konferenci jeseniških komunistov so razpravljali predvsem o večji učinkovitosti organizacije in aktivnosti vseh članov, o nekaterih aktualnih družbenopolitičnih problemih. Zmenili so se, da bodo poživili delo predvsem v osnovnih organizacijah, kjer je bilo zadnja leta čutiti neaktivnost. D. S. @ Pred razpravo o problematiki kmetijstva v radovljiški občini, o kateri bo občinska skupščina razpravljala na prihodnji seji, se je v ponedeljek dopoldne pri občinski konferenci socialistične zveze sestala kmečka sekcija. Obravnavali so gradivo, ki je predloženo za sejo skupščine. f$ V petek popoldne se bo sestalo predsedstvo občinske konference zveze mladine Radovlijca. Na dnevnem redu za sejo je razprava o organizaciji seminarja za člane občinske konference in razprava o poročilu komisije za pregled in obravnavo pravilnika o položaju, nalogah in odnosih učencev na srednjih šolah. A. Ž. 0 Jutri, 17. februarja ob 17. uri bo v dvorani skupščine občine Škofja Loka predavanje o monetarnih in ekonomskih gibanjih v svetu ter o vlogi in položaju Jugoslavije v teh gibanjih. Predavanje, ki bi moralo biti že prejšnji teden, pa je zaradi zadržanosti avtorja, člana IS SRS Marjana Dolenca odpadlo, organizirata občinski sindikalni svet in delavska univerza Škofja Loka. Monetarnim problemom bodo v naslednjih tednih sledili še drugi aktualni strokovni in družbenopolitični razgovori, namenjeni izpopolnjevanju vodilnih delavcev v gospodarstvu. (- ig) 0 Včeraj sta obiskala tržiško občino sekretar republiške konference Zveze mladine Slovenije Alfred Voh ter član predsedstva republiške konference ZMS Zdenko Mali. Najprej sta se gosta iz republiškega mladinskega vodstva pogovarjala s predsedstvi aktivov ZMS v Peku in BPT, popoldne pa sta se sestala z občinskim političnim aktivom. Na aktivu so se pogovarjali o položaju mladinske organizacije v tržiški občini. O tem vprašanju sta se Alfred Voh in Zdenko Mali popoldne pogovarjala tudi s kandidati za novo predsedstvo občinske konference ZMS. Ta obisk sodi v sklop prizadevanj, da bi v tržiški občini spet poživili delo ZMS oziroma okrepili njeno vodstvo. -Jk % Jutri se bo začel v Tržiču seminar za predsednike izvršnih odborov sindikalnih podružnic v občini. Seminar je pripravil občinski sindikalni svet, na njem pa bodo obravnavali uresničevanje 21. in 22. ustavnega dopolnila. Prav tako bodo poskušali analizirati, kako daleč so na tem področju že v posameznih delovnih in drugih organizacijah. -jk £ Jutri se bo v Tržiču sestala kmečka sekcija pri občinski konferenci SZDL. V glavni točki dnevnega reda bodo obravnavali položaj v tržiški kmetijski zadrugi, kadrovske probleme in sklepe zadnje razširjene seje zadružnega sveta. -jk Komite občinske konference zveze komunistov Kranj bo v petek in soboto pripravil na Jezerskem seminar za sekretarje organizacij oddelkov in aktivov zveze komunistov v kranjski občini. Na seminarju bodo obravnavali uresničevanje akcijskega programa druge konference zveze komunistov Jugoslavije, izvajanje sklepov prve seje občinske konference ZK o osnovah socialne politike v občini in program tdejno-političnega usposabljanja komunistov v prihodnje. A. ž. Skrb za ostarele vaščane Kot že nekatere krajevne skupnosti doslej, je tudi Krajevna skupnost Brniki na zadnji seji razpravljala o ostarelih in pomoči potrebnih kmetih na Zg. in SP. Brniku. Omenili so kakih pet kmetov, večinoma starih okoli sedemdeset let. Nekateri med njimi le še s težavo delajo, drugim spet, ki so povsod onemogli, pa prinašajo hrano sosedje. Nekateri med njimi še nekako plačujejo davke, čeprav je njihov dohodek brez strojne obdelave zemlje dokaj pičel. Oddaja zemlje v najem pa verjetno za te kmete ne bi bila rešitev. Najemnina za zemljo bi bita sicer zanje dobrodošel dohodek, ki bi jim omogočal zadovoljivo preživljanje. Večina teh kmetov pa ima tudi svojce, poročene otroke, ki bi po vsej verjetnosti nasprotovali oddaji zemlje v najem. Člani sveta krajevne skupnosti Brniki so grenko ugotovili, da bi se potomci svojih staršev le tako spomnili. Tako pa se za svoje ostarele starše ne menijo dosti. Na seji sveta so menili, da iz svojih ostarelih va-ščanov ne bodo delali socialnih problemov, vsaj dokler bodo imeli ti svojce, ki so dolžni zanje poskrbeti. Odločili pa so vseeno opozoriti na ta problem. V kratkem se bodo s temi vaščani pogovorili na posebnem sestanku, na katerega bodo povabili tudi socialne delavce občine in predstavnike družbeno političnih oreanizacii L. M. PRAVICA DO DODATNIH OBRESTI . j @ Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Kranij januarja letos naslovil na poslansko pisarno pisnio S j izplačevanja dodatnih 6-odstotnih obresti po devalvacij začetku lanskega leta. .. Q$ Sredstva sklada za vzajemno pomoč zasebnim obrtn1 ^ so bila skupaj s prostovoljnimi prispevki naložena na nih knjižicah do 1961. leta, ko je izšlo določilo, da .)e_sr, £e! so bile vsem hranilnim vlogam priznane dodalne (devalj^ ^ s knjižnic treba prenesti na kreditne račune pri bankah. s (devafl redstvoj xlila kn i i sekreti ;ane, nazadnoj ske) obresti 1965. leta in 1971. leta, ne pa tudi sredstvoO» . . »tari*! Sklad se je glede tega obrnil že lani na zvezni sekre*» } kreditnih računih, sklad meni, da se mu je zgodila Kr/ot.jat za finance in na nekatere druge zvezne organe, na*.*«*-j 0 še na poslansko pisarno. Zvezni sekretariat za finan^ni je namreč odgovoril da s predpisi ni določeno, da bi do ' ^ obresti lahko pripisovali tudi skladom za vzajemno P° -y( Na pismo naslovljeno na poshmsko pisarno je odgoVJ 0$ podružnica službe družbenega knjigovodstva v Kranju- ^j^i govoru je pojasnjeno, da dobijo dodatne obresti le ^1$$*' hranilnih vlog pri bankah in poštnih hranilnicah, nadaUe^L.. niki hranilnih vlog pri hranilno kreditnih zadrugah, P1',1 . ]d tijskih in drugih zadrugah ter pri delovnih organizacija*? ^ se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo oziroma z goj.11.,^'.' izkoriščanjem gozdov. Razen tega so dodatne obresti P dene tudi pri sredstvih od življenjskega zavarovanja. Sredstva sklada za vzajemno pomoč zasebnih °D juž>> ne izpolnjujejo nobenega od naštetih pogojev, zato finance ne more ugoditi njihovi prošnji. Edino, kal" družbenega knjigovodstva meni, da tudi zvezni sekretar1 ^ ari*** ki' toi^: fina*cC rekoč ni bilo pripomb. Nekako pa Naklancem ni 011 izgled objekta. Gre namreč za pritlično izvedbo, pi'c lahko stori jc, da zaprosi zvezno ustavno sodišče za čenje pojasnila, ki ga je dal zvezni sekretariat za glede dodatnih obresti. NAKLO IN NJEGOVI PROBLEMI @ Razgovor, ki sta v petek zvečer s krajevnim P^if^čiiJ aktivom Naklega pripravila občinska konferenca socialjs zveze in poslanska pisarna, je bil razdeljen na dva f'c,a.'jjciii Beseda je najprej stekla o predloženem glavnem P1"0'^^ za novo šolo. Glede notranje razporeditve prostorov ^ 'dvidcf i '8*' naklon strehe pa znaša 35 stopinj. Na podlagi obširneg« e\\, govora s projektantom pa so se nazadnje le spoia/U ( hkrati pa predlagali, da bi skušali spremeniti smer grao lokacije in da bi upoštevali večjo odmaknjenost od cesi^- Drugi del razgovora pa se je nanašal na nekatere * .^jo nalne in druge probleme. Zanimalo jih je, kako je z gra p bencinske črpalke. Predstavniki občine in drugi so ji111 ^ jasnili, da je zemljišče za črpalko odkupljeno, Petrol pa ^ z gradnjo začel najbrž čez nekaj mesecev. Glede sred's"*jjji^ Dom kulture jc bilo potem pojasnjeno, da bo na P?^* posebnega družbenega dogovora prišlo do formiranja sk ^ v katerem bodo zagotovljena tudi sredstva za vzdrzev v kulturnih domov. Izgledi so, da bi večji del teh problem občini lahko rešili do 1975. leta. v», ka je direktor podjetja pojasnil, da bo problem v krat rešen, glede hrupa pa so v tovarni že opravili potrebne .j, ritve, ki pa so pokazale, da zvočna jakost v tovarni ni P $ rana. Kako pa je s hrupom, ki moti prebivalce bližnj daljne okolice, pa se bo najbrž izkazalo na sodišču. $ To pa je bil le del vprašanj in razgovora na petko . sestanku. O drugih vprašanjih bomo pisali na rednih stra Seminar mladih iz delovnih kolektiv^ V soboto, 12. februarja, je bil v hotelu Park na Bledu seminar mladih iz gorenjskih delovnih kolektivov, ki ga je pripravila ideološka komisija pri tovarniški konferenci ZM Železarne Jesenice. Na seminarju je sodelovalo 41 mladih iz Železarne Jesenice, Verige iz Lesc, Peka iz Tržiča, Elana iz Begunj in Vezenine z Bleda. Po poročilih Mira lPaf^ Železarne Jesenice, ki ie J voril o vlogi mladih v Pcf, jetjih, in po poročilu Valentinčiča iz Sveta za ; j stvo SRS, ki je spregov da je bilo lani na Velu od vsega prebival-?lVa še 37 odstotkov ^ečkega. Zahodna Evro le potrebovala okrog j|° tet, da je zmanjšala evilo kmečkega prebivalca od 75 na 37 odstot-j "v. Sovjetska zveza 50 j j« Amerika pa okrog 40 m' Pri nas se Je to zgo »o v četrt stoletja. Ne ^>n pretiraval, če rečem, u 8° to omogočili samo- Pravni odnosi, čeprav te za°ostno razvili. Pri doji ^e bislvcno, da smo * na najbolj human Dro!!? razvili industrijo in s4? ra2ili demografsko pot av°- To je bistvena Srn?23 samoupravljanja. bcc-'anlmo S8 samo Stein j^Kovega romana Sadovi ^n^0kmctaova,lJU ^ajnnju kapitalističnih krbotlav zda med vcuk° spremi, j Pol»vov, ki so V»M v J? kolcktivizacil° obubo-zemlje in S*.. . sinovih časih" -jk niškl občini že letos odreči davku na promet z zemljišči, v primerih, ko bo šlo za zemljišče, ki jih bodo uporabljali kmetje. Soglasno so na posvetu poudarili, da se v naše kmetijstvo premalo vlaga. Eden, dva ali pet starih milijonov posojila v večini primerov ob današnji modernizaciji in preobrazbi kmetijstva za posameznika ne pomeni veliko. Tudi občine pri tem ne morejo kaj bistvenega premakniti, kar trenutno v najboljšem primeru lahko vlagajo vanj toliko, kolikor od njega dobijo. Eden od članov centralnega sveta kmetov jc takole označil sedanji položaj v kmetijstvu in politiko, ki bi jo bilo v prihodnje treba spremeniti: »Če bomo v kme- tijstvo več vlagali, potem celotni devizni priliv od turizma ne bo treba porabiti za uvoz kmetijskih pridelkov, kar se nam je zgodilo lani.« še bi lahko naštevali težave, ki so jih omenjali na petkovi seji. Vendar pa razprava ni zgrešila namena posvetovanja. Odločitev za izdelavo študije v obeh občinah je morda na pogled skromna glede na sedanji težaven položaj, vendar pa pomeni osnovo, na kateri bo moč graditi in reševati tista vprašanja, ki so doslej ostajala nerešena. Razen tega pa so na seji podprli predlog za združitev delavskega In kmečkega zavarovanja, zavzeli so se za učinkovitejšo posneševalno službo, za dopolnilno izobraževanje Itd. A. žalar OBJAVA Na podlagi odločbe medobčinskega cestnega inšpek- torja za občino Kranj in Radovljica se omeji osne pri- tiske vozil zaradi nastale pomladanske od juge na na- slednjih cestah: 1. Cesta I/la Naklo—černivec 8 ton 2. Cesta H/321 Naklo—Duplje—obč. meja 6 ton 3. Cesta HI/4016 Trboje—Kranj 6 ton 4. Cesta HI/4014 Visoko—Cerklje—Zalog 6 ton 5. Cesta IH/4017 Podreča—Lahore 6 ton 6. Cesta IH/4009 Lesce—Begunje 6 ton 7. Cesta HI/4024 Podvin—Zapuže 6 ton 8. Cesta Naklo—Kokrica—Brttof 5 ton 9. Cesta Bobovk—Bela—Preddvor 5 ton 10. Cesta Šenčur—Voklo—Voglje—-Pre- bačevo 5 ton 11. Cesta od Šenčurja — proti Kranju do priključka na c. H/322 6 ton 12. Cesta Visoko—Šenčur 6 ton 13. Cesta Luže—Šenčur 6 ton 14. Cesta Trata—Šenčur 6 ton 15. Cesta Kranj—Besnica 6 ton 16. Cesta 1. maja od 111/4016—Zupan- čičeva — Cesta talcev — Ru- čigajeva 6 ton Omejitev osnih pritiskov vozil veljajo od objave do preklica. Velike potrebe po varstvu Ko so posamezne večje delovne organizacije ukinile tretjo delovno izmeno, smo hiteli pisati, kako je to pomembno za zaposleno mater. S tem pa je bil načet drug problem, ki ga za sedaj najbolj občutijo v delovnih organizacijah samih, posebno pa tam, kjer nimajo za svoje zaposlene organiziranega otroškega varstva. Doslej so se starši s predšolskimi otroki lahko pri popoldanskem varstvu menjavali, z ukinitvijo tretje izmene pa je v marsikateri družini nastal problem, kje pustiti otroke, kadar imata oba starša popoldansko delo. Vzgojno-var- st vene ustanove pa so za sedaj odprte le do 16. ure. Prav na ta problem je na nedavni seji sveta za vzgojo in izobraževanje v Kranju opozorila socialna delavka iz tovarne Sava. Verjetno pa bo v okviru sedanjih možnosti popoldansko varstvo otrok bolj težko organizirati, tudi če bo ugotovljeno, da je otrok za popoldansko varstvo precej. Potrebe po otroškem varstvu so torej vedno večje. Od lani se je število otrok v varstvenih ustanovah na Gorenjskem povečalo za 9 odstotkov. Največ povpraševanja je po varstvu v Jaslih. Novo skladišče plina V petek, 11. februarja, je v Preski št. 77 a pri Francu Obcrstarju ljubljanska Plinarna odprla skladišče plina za področje Medvod. Skladišče je odprto vsak dan od 13. do 19. ure (razen nedelje). za 10 kg jeklenko plina pa je potrebno odšteti 18 dinarjev. Porabnikom plina v Medvodah pomeni novoodprto skladišče precejšnjo pridobitev, saj so doslej morali kupovati plin v Kranju ali v Ljubljani. -fr Lani so v kranjski občini, ki ima organizirano varstvo za dojenčke, druge občine tega nimajo, odklonili 122 dojenčkov, sprejeli pa le 14. Potrebe po varstvu v občini pa so verjetno še večje, saj mnogi starši niti zaprosili niso za sprejem otrok v jasli. Problem varstva bo na Gorenjskem najprej rešen v kranjski občini. Sedaj Je v nekaterih vrtcih dvakrat preveč otrok. Pedagogi in zdravstveni delavci pa že opozarjajo, da taka utesnjenost in prenapolnjenost lahko slabo vpliva na otroke. Pogosto otroci počivajo v dvoje na ležiščih, pa tudi v eni sobi jih včasih počiva več kot 50. Prenapolnjenost vrtcev je po eni strani posledica pritiska staršev za sprejem otrok v vrtec, po drugi strani pa spet velike skupine otrok Ustanovili hranilno kreditno službo Centralni svet kmetov-Iast-nikov gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Bled je v petek na četrti seji med drugim razpravljal tudi o ustanovitvi hranilno-kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu na Bledu. Na sestanku so predlog o ustanovitvi podprli. Tako bo hranilno kreditna služba skrbela za zbiranje hranilnih vlog in za dajanje kreditov za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev v intenzivnejšo kmetijsko in gozdno proizvodnjo. Podpirala pa bo tudi dopolnilno dejavnost kot je kmečki turizem. Služba bo imela letos na voljo 2,5 milijona novih dinarjev. Trenutno pa imajo prek sto prošenj za posojila. A. L. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) . IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ pomenijo, da finančni položaj vrtcev ni preveč rožnat. V pretesnem prostoru in ob premajhnem številu sanitarij pa so tudi otroške bolezni pogostejše. Posebno v starih preurejenih stavbah so težave največje. Ponekod je utesnjenost tolikšna, da o predpisanih 2 kv. metrih površine na otroka le sanjajo. L. Mencinger Porast varčevalcev Izračuni Ljubljanske banke ob koncu minulega leta so pokazali, da so se privarčevana sredstva prebivalcev v Ljubljanski banki v primerjavi z letom 1970 močno povečala. Sredstva na vpogled, na vezanih vlogah, žiro računih, na deviznih računih, nadalje vezana sodstva prebivalstva za stanovanjsko izgradnjo in vezani depoziti prebivalcev so se lani povečala za 1,595.888 tisoč novih dinarjev v primerjavi z letom 1970. Najbolj so se povečala sredstva na deviznih računih — za 1,156.719 tisoč novih dinarjev. Ljubljanska banka vodi devizne račune za vsako valuto posebej, kar je vsekakor pomembno za delavce zaposlene v Zvezni republiki Nemčiji in v drugih zahodnoevropskih deželah. Razen tega pa jc Ljubljanska banka devizno varčevanje stimulirala še z visoko obrestno mero. A. i. Politična šola e komuniste V petek se je v Škofji Loki končala politična šola za mlade komuniste in aktivne mladince. Pripravila jo je občinska konferenca ZKS Škofja Loka. Obiskovalci so se v šoli seznanili z vlogo zveze komunistov in s celovitim prikazom družbenega razvoja in z vprašanji, ki jih poraja ta razvoj in okolje, v katerem živijo in delajo. Šola je bila pripravljena v obliki seminarja. Poseben pomen so organizatorji dali aktivnemu sodelovanju slušateljev. Zato so pripravili delo v skupinah. Po končanih pre- Lani so v jeseniški občini izpolnili občinski proračun s 105,59 odstotka. Pri tem so se povečali prispevki od osebnih dohodkov zaposlenih in davki. Povečal se je tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča, predvsem zaradi tega, ker je Železarna lesenioe v prejšnjem letu poravnala vse obveznosti. Vendar jc bilo lani po zakonu dovoljeno povečanje le za 10$ odstotka. Tako je ostalo za 1,300.009 N din, ki pa jih lahko uporabijo za poravnavo nekaterih obveznosti. Glede na to, da se prispevek za uporabo mestnega zemljišča lahko uporablja le namensko za razna komunalna dela, je znašal čisti proračun občine lani 1,15 odstotka pod predvidevanji. davan jih in razpravah o predavanih temah so slušatelji opravili poseben preizkus znanja in kdor je na vprašanja uspešno odgovarjal, je dobil ustrezno potrdilo. V tednu dni je politična šola za mlade komuniste predelala dokaj obširen program. Vlado Janežič, član sekrcLari-ata CK ZKS, je predaval o programu dela in statutu ZKJ, Živko Pregl, predsednik ZM Slovenije, pa o vlogi mlade generacije v mednarodnem družbenem, ekonomskem in tehničnem razvoju. Razprava pa je tekla tudi o delu slovenske mladinske organizacije, o odnosu mladih do političnega dela, o intere-resih in delu mladine v škofjeloški občini itd. Pekle Kcj-žar, sekretar medobčinskega komiteja ZK za Gorenjsko, je mladim predaval o vlogi in ciljih •organizacije ZKJ in idejni in akcijski enotnosti v vrstah komunistov. Pri tem je poudaril, da komunisti pri svojem delu ne morejo izhajati samo iz klasičnih načel in pojmovanja teorije pailije, temveč predvsem iz družbene stvarnosti, okolja in razmer, kjer živijo in delajo. Tine Kokelj, sekretar komiteja OK ZKS škofja Loka je vodil razpravo o gospodarstvu pri nas, usmerjanju delitve dohodka in aktualnih družbenoekonomskih dogajanjih v občini Škofja Loka in nalogah komunistov. Mladi so zlasti zavzeto razpravljali o reševanju stanovanjskih vprašanj, o zaposlovanju, o socialnem razlikovanju in o dolgoročnem razvoju Gorenjske. L. B. mesto v re VS Škofija Lo V soboto popoldne je bila v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka redna letna skupščina zveze rezervnih vojaških starešin škofjeloške občine. Delegati na skupščini so ugotovili, da se je aktivnost občinskega odbora ZRVS in posameznih krajevnih združenj RVS — pet jih deluje v občini — v preteklem letu močno povečala. Nemalo zaslug za to ima lanskoletno tekmovanje za najboljše združenje v republiki. Med 58 občinskimi organizacijami ZRVS v Sloveniji je Škofja Loka zasedla odi-ično drugo mesto in za nagrado so rezervni vojaški starešine prejeli praktično darilo v obliki diaprojektor-ja. Po mnenju vseh udeležencev na skupščini so k doseženim uspehom brez dvoma veliko pripomogli tudi škofjeloška garnizija JLA, svet za narodno obrambo ter oddelek za narodno in teritorialno obrambo. Prav tako uspešno je bilo sodelovanje z občinskim odborom in krajevnimi organizacijami ZB NOV. Tako sodelovanje naj bi se še okrepilo. Občinski odbor ZRVS se je v svoji mandatni dobi moral spoprijemati tudi s številnimi težavami. Udeleženci na skupščini so zlasti veliko časa posvetili vprašanju financiranja, ki še zdaleč ni urejeno. Posledica tega je okrnjen obseg dejavnosti. V zadnjem letu celo ni bilo urejeno financiranje vojaških strokovnih programov. Skupščina jc priporočila pristojnim organom, naj se financiranje strokovnega urjenja uredi v okviru narodne obrambe v celoti. V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da bo za občinski odbor ZRVS treba čimprej zagotoviti ustrezne prostore, ki jih doslej kljub obsežni dejavnosti ni imel. Za preteklo leto velja tudi ugotovitev, da je bilo premalo sodelovanja s področnimi osnovnimi in srednjimi šolami ter mladinskimi organiza- cijami. V bodoče bo zato WJ ba temu vprašanju posy še več skrbi in zadolžiti 00 ustanovljene šolske °db°j!j za splošni ljudski odpor, začno z izvajanjem določen nalog. Delegati so skupščino K° . čali s priporočilom, da tu dal* organizacija je ZRVS W svoj idejnopolitični in s . kovni program dela na P° lagi XXI. seje predsedsijj ZKJ, govora tovariša Tita sklepov II. seje konfet*** ZKJ. J. Govek**" V poročilu o zdravstveni problematiki, ki jo je odbornikom na eni zadnjih sej občinske skupščine na Jesenicah posredoval direktor Zdravstvenega doma J°" senice, lahko zasledimo nekaj zelo zanimivih ugotovitev in spoznanj, ki so obenem tudi odlični podatki z* nadaljnje delo in usmerjanje zdravstvene službe, saj opozarjajo na aktualne probleme našega zdravstva. Poročilo obravnava podatke zdravstvene službe dveh sosednjih občin Jesenic in Radovljice do leta 1970. Pred dvema letoma je živelo na območju Radovljice 28.553 prebivalcev, od tega 15.019 žensk, na območju občine Jesenice pa 27.287 prebivalcev, od tega 13.89» žensk. Razmerje med spoloma je bilo na Jesenicah-49,1 odstotka moških in 50,9 odstotka žensk, v Radovljici pa 47,4 odstotka moških in 52,6 odstotka žensk- V zadnjih 18 letih se je število prebivalstva povečalo za 8275 prebivalcev ali v poprečju 486 prebivalcev na leto. V obeh občinah se je število prebivalcev povečalo enakomerno. Na Jesenicah opažajo večje selitve prebivalstva, kar je razumljivo, saj se v Železarni Jesenice zaposluje več delavcev iz drugih republik. V poročilu obravnavajo tudi strukturo prebivalstva in ugotavljajo, da je na strukturo delno vplivalo tudi stalno upadanje števila kmečkega prebivalstva. V jeseniški občini je bilo leta 1970 le še 670 kmečkih ljudi aU 2,4 odstotka, v radovljiški občini pa še 2990 ljudi a11 10,4 odstotka kmečkega prebivalstva. Število rojstev jc od leta 1967 v stalnem upadanj* v obeh občinah. Na Gorenjskem se rodi najmanj otrok v jeseniški občini, tej pa sledi radovljiška občina-Opažamo lahko nov tip družine z mladimi starši in majhnim številom otrok. Vzporedno s številom rojstev so izračunali tudi ^le* vilo splavov, ki pa dosegajo že zelo vznemirljive številke. Leta 1979 je bik) na Jesenicah 237 splavov, n» radovljiškem področju pa je bilo 184 splavov in je t° število glede na število rojstev ugodnejše kot v jeseniški občini. Prosilke so v prošnjah za ugoditev spfe*~ vedno znova in znova navajale slabe ekonomsko socialne razmere, stanovanjski problem, družinske težave i*1 bolezen v družini. Na radovljiškem območju je splošna umrljivost nekoliko višja zaradi večjega števila starejšega in starega prebivalstva. Umrljivost je nasploh najvišja v Slaveni] ker je starostni sestav prebivalstva drugačen kot v drugih republikah. Umrljivost moških je nekoliko višja kot pri /en* skah. Poprečna starost umrlih se giblje na jeseniškem območju od 58 let pri moških do 62 let pri ženskah-na radovljiškem območju pa od 58 let pri moških OP 67 let pri ženskah. Pri tem pa ugotavljajo, da dolgost življenja narašča le pri ženskah, pri moških pa stagnira ali pa se celo skrajšuje. D. S. V petek se je v škofji Loki končala petdnevna šola za mlade komuniste in aktivne mladince. — L'oto: F. Pcrdaa Kako bom opremil kmetijo? Nekaj misli s predavanja inž. agr. Toneta H sirijskoga podjetja SIP iz Kmetijska zadruga Sloga iz obraževanja kmetov bi mora-^ranja je izkoristila letošnjo orvata, strokovnega sodelavca strojnoindu-Šempetra v Savinjski dolini zimo za strokovna predavanja, namenjena kmetovalcem. Eno takih je bilo pred kratim na Beli. Besedo sta imela strokovna sodelavca SIP iz Šempetra, in sicer inž. Tone Horvat in inž. Marjan Žagar. Tpma predavanja je bila zanimiva, saj sta priznana strokovnjaka govorila o opremljanju kmetij s stroji. Dogaja se, da kmet stroj kupi, potem pa ne zna z njim pravilno ravnati. Zato so okvare, Povezane s precejšnjimi strogi, pogoste. Prav zaradi tega *nietom taka predavanja priporočamo,, saj urica ali dve, ^gubljeni na prijetnem in koristnem pomenku, nista ^eni stran. Tak način iz- la biti stalna praksa vseh kmetijskih organizacij, saj med kmeti zanj zanimanje je. Poslušal sem predavanje inž. Horvata in zapisal nekaj glavnih misli z namenom, da z njimi seznanim tudi tiste kmete, ki na predavanje niso mogli. SPRAVILO ŽIVINSKE KRME Idealno bi bilo, če bi krmo lahko spravili pri hlevu, ker s tem odpade transport s senika v jasli, kar vzame precej delovnih ur. V takem primeru lahko posameznik naredi vse: pripravi krmo v posebnem prostoru (krmilnica), krmi in odstrani gnoj. Ker pa so na Gorenjskem dvori- Težko pričakovana zakona pred sprejetjem ^ePubliški izvršni svet je sprejel predlog aj*°na o združevanju kmetov in predlog akona o starostnem zavarovanju kmetov Jev sp.reJctjcm zakona o zdru-obr t U kmetov v 7adruSe' godi C Za ko°PeraciJ° in P°" čen Cn° s^uPnosti bo zaklju-saj ° VCČ. kot štiriletno delo, Sn Se&ajo prve priprave za sov Cmbo scdan.iih predpi-l967s ^ga področja še v leto anr' Takrat je bila razpisana nes?eta ° sPremcmbi temclj-drua lakona ° kmetijskih zakon ' PtVe teze 23 novi za" l9^g Pa so bile pripravljene tc? ; cla- Javna razprava o soci»r ki ^° Je organizirala stranutlČna zveza' Je vse" *ke • osvetlila gospodar-si J1? socialne probleme v» ^treb311 Pa usotovila' M kat" socialne probleme va-da letno zakon, na osno-in d yerega se bodo kmetje ^ke 1 ,judje združevali v b0(}Q °^anizacije, v katerih ekorT ,ahko izboljšali svoj *aj aornski in družbeni polo-Plodrfr uresničili pravico do kot clv Sv°Je£a dela, ki njim, Pravam°uPravljavcem, gredo, vic- u. Je bila kmetova pra-bUj naJveČkrat kratena in so Kn>etijski proizvajalci najodl°^ tCm na8lasneJši in Drav '0cnciši. Nekatere stvari le j nedavnega še niso bi-Sele |n so jih razčistila la. To k!!^3 ustavna dopolni-*** re Prvi zakon> grajen IK>i'2lbuSkih ustavnjn d°- ""• hkrati pa pomeni tudi uresničevanje stališč ZK na področju kmetijstva. Na republiška skupščinska vrata bo dokončno .potrkal tudi republiški predlog o starostnem zavarovanju kmetov. Predlog izhaja iz Izhodišč za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov, ki so jih sprejeli zbori republiške skupščine. V Izhodiščih je ugotovljeno, da sedanji družbenoekonomski položaj terja ureditev tega vprašanja, in to predvsem zaradi socialnih pa tudi ekonomskih vzrokov. Zakon bo moral krepiti kmečko proizvodnjo! Vsekakor se oba zakona dopolnjujeta. Kmetje se bodo združevali v zadruge in druge organizacije združenega dela prav zaradi zboljšanja gospodarskega položaja in vključevanja v tržno gospodarstvo, ker le to omogoča kmetu primeren dohodek. Pri tem pa je nekaj še posebno važno! Zakon o združevanju kmetov namreč zagotavlja kme-tom-kooperantom, ki združijo svoje delo in delovna sredstva z zadrugo ali sorodno organizacijo in z njo trajno proizvodno sodelujejo, enake pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter tak osebni dohodek kot ga imajo zaposleni! J. Košnjek ljubljanska banka šča na splošno precej tesna, kmetje krme ne morejo imeti pri hlevu, temveč v skednju nad hlevom. To zahteva močnejšo gradnjo stropov, ki naj bodo ZIDANI, ne betonski. Ostrešje naj bo dovolj visoko in prostorno. »Trapez« vezanje ostrešja v tem primeru ne pride v poštev, ker vzame tramovje preveč prostora. Večina kmetov seno že takoj zreže s slamoreznico s puhalnikom. Seno zato ne sme biti preveč suho, ker se zdrobi in gredo najbolj hranilne snovi v prah, ki se nabere na tramovju, le-ta pa zato ne more dihati. Priporočljiva je dosuševalna naprava, ki se na tak skedenj lahko namesti. Dosušcvalne naprave so na Gorenjskem že precej razširjene in zato kmetje drug drugemu že lahko svetujejo. Ena od oblik spravila živinske krme je tudi siliranje. Najboljši so OKROGLI betonski silosi, ki morajo biti vsaj 7 metrov visoki s prostornino od 50 do 80 kubičnih metrov. Oglati ne ustrezajo, ker se krma po kotih ne potlači dovolj. Okrogli visoki silosi imajo še eno prednost. Lahko se praznijo in če se krma silira v »mlečni zrelosti«, sama sebe tlači. GRADNJA HLEVOV Osnovno pravilo je, da naj se pri gradnji hlevov izogibamo betona, ker le-ta ne diha in je kot nalašč za vlago, ki je pogosto vzrok bolezni živine. Mraz živini ne škoduje! Škodujeta ji mraz in vlaga! Oboje pa vsebuje beton! Prav tako so za živinska stojišča najboljše lesene kocke. Razmiki med njimi naj bodo zasuti z drobnim peskom ali mivko. Vsem kravam ni treba nastiljati. Obvezno je le pri mlekaricah, ki imajo več kot 4000 litrov mleka na leto. Seveda pa mora biti čistilni jarek za kravo širok vsaj 50 centimetrov, da se lahko sčasoma namesti tudi pehalo za gnoj. Nevarnost, da bo krava stopila v jarek in se poškodovala, je pri širokem jarku manjša kot pri ožjem, posebno če je trdno privezana na drseči verigi. Gibanje krave je sicer omejeno, vendar ga ima žival še vedno dovolj. 550 kilogramov težka krava naj ima 170 centimetrov dolgo in 115 centimetrov široko stojišče. Prednji rob jasli naj bo visok 25 centimetrov. To je značilno za tako imenovana »kratka stojišča«. Pri hlevu, v katerem so mlekarice, je pomembno še nekaj. Krmilna in čistilna linija morata biti ločeni! Prav tako je potrebna krmilnica, to je poseben prostor, kjer se krma pripravlja? Zakaj? će se krma, posebno silažna, pripravlja v hlevu, dobi mleko kise) priokus, ki ga ima zrak. Prav tako ni priporočljivo, če se meče krma naravnost s senika v jasli. Tudi vhod v mle-karnico, kjer se mleko pripravlja za odkup, ne sme biti naravnost iz hleva. Potreben je poseben prostor. Mlekarni-ca, kjer ima svoje mesto tudi molzni stroj, naj bo velika vsaj 8 kvadratnih metrov. In še beseda o strojih- Vedno moramo paziti, kakšen osnovni stroj bomo kupili. To je traktor. Izberimo takega, da bomo nanj lahko priključili čim več priključkov. Šole takrat bo velika investicija v stroj upravičena in izkoriščena! Zavedam se, da so ti napotki za marsikaterega gorenjskega kmeta še vedno idealni in še nekaj časa bodo. Vendar pa razvojna predvidevanja kažejo, da bodo za tržnega kmetovalca že jutri ali pojutrišnjem stvarnost in neodložljiva potreba. Pripravil: J. Košnjek Premalo domačih traktorjev V sekretariatu za kmetijstvo pri zvezni gospodarski zbornici so zbrali podatke o količinah in vrstah traktorjev, ki jih bo letos potrebovalo naše kmetijstvo. Po teh podatkih bomo potrebovali 21.000 traktorjev od 15 do 120 konjskih moči. Družbeni sektor jih bo potreboval 16.000, zasebni pa 5000. Doma pa letos lahko izdelamo okrog 18.500 traktorjev. Preprost račun torej kaže, da jih bomo morali 2500 uvoziti. Verjetno pa jih bomo morali še več, (od 5000 do 10.000) ker domača industrija ne more dobaviti strojev v določenem roku! S Hrvatske pa prihajajo razveseljive j še novice. Tri hrvatska podjetja bodo letos izdelala okrog 34.000 traktorjev in kultivatorjev. Tomo Vinkovič iz Bjelovara bo skupaj s Prvomajsko iz Zagreba izdeloval motorne kulti vatorje m manjše traktorje po licenci Pasquali. Isto podjetje bo izdelovalo tudi Ze-torje. Podjetje Torpedo z Reke bo izdelovalo traktorje od 30 do 45 KM, podjetje OLT iz Osijeka pa je že podpisalo sporazum o proizvodnem sodelovanju z ameriškim Fordom. Lani so v sosednji Hrvatski izdelali 1600 traktorjev in kultivatorjev, kar ni veliko. Zato Je letošnje obete treba pozdraviti. -Jk Nekaj o ploditvi psa Spolni žar se kaže pri psih tako izrazito, da ima v ljudski govorici poseben pomen. Vendar pa je spolni ciklus pri najstarejši domači živali zadržal še dosti starih prvin. V primeri z divjim sorodnikom volkom, ki se goni enkrat letno, v mesecih januarju, in februarja se goni pes vsaj dvakrat, in to pozimi do zgodaj spomladi ter na jesen (avgust, september, oktober). Dru ge domače živali, ki jih je človek razplodno intenzivneje gojil (govedo, konj, prašič idr.), pa se gonijo večkrat na leto, večinoma vsake tri tedne. Pri spolni aktivnosti psov so glavni akterji samice. V času gonjenja jim nabrekne srainnica ter izločajo sluz, ki je sprva brezbarvna, nato pa okrvavljena. Psice v tem času tudi močno spre menijo vedenje in izloča jo vonjave, ki vabijo samce na vasovanje. V tem času opazimo po naseljih, kako se za samičko podi včasih cel trop psov. Ta druščina je lahko zelo pestra, iz psov raznih pasem in raznih križancev, različne velikosti in tudi z vse mogočim kožuhastim pokrivačem. Psice se gonijo 10—14 dni, lahko celo dalj. Sprva še zavračajo ženine, ko pa so voljne, se parijo tudi z več samci. Tako se lahko dogodi, da skoti psička čez 9 tednov leglo, ki očitno nima skupnega očeta. Zato moramo pri pasem-ski psici zelo paziti na njena pota in jo po pripustu čuvati pred vsiljivci. Eventualno jo lahko parimo z istim samcem naslednji dan. Večja časovna razlika ni primerna, ker lahko pride do težav ob kotltvi.* Vendar pa, kot so psice na prostem zelo temperamentne, nam lahko rodovniško parjenje, t. j. parjenje z vnaprej določenim plemen jakom, dela hude preglavice. Psica namreč zbira včasih samca po svojih simpatijah in odbija .narejenega' plemenjaka, ter psice pri prvem pripustu in tiste, ki so pretirano navezane na svojega gospodarja so pogosto plašljive. Pri paritvi pustimo psa in psico na miru, zanemariti pa ne smemo paritvenega obreda. Po gonjenju, če ni prišlo do oploditve, sledi tO tednov mirovanja, nakar s« ponovno vzburi spolni žar palce. dr. mag. S. Bavdek NOVI SLOVENSKI IZVR Republiški zbor slovenske skupščine je v petek, 11. februarja, v Ljubljani izvolil novi izvršni svet, v katerem je 19 članov, 11 med njimi je novih. Predsednik Stane Kavčič, roj. 30. 10. 1919 v Ljubljani, poslanec republiškega zbora skupščine SRS, predsednik odbora IS za družbeno-sistemska vprašanja, pi-edsednik sveta za narodno obrambo, član sveta predsedstva SFRJ za narodno obrambo, član predsedstva ZK Jugoslavije in od 1967 predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. . Podpredsednik Dr. Aleksandra Kornhau-ser, roj. 26. 9. 1926 v Virma-šah, občina Škofja Loka, diplomirala je na naravoslovni fakulteti, oddelku za kemijo Univerze v Ljubljani. Doktorirala 1965. Je izredni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter podpredsednica prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS. Podpredsednik Dr. France Hočevar, roj. 13. 3. 1913 v Ljubljani, pravno fakulteto z diplomo in doktoratom je opravil 1937. leta, od 1967 podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Sekretar za gospodarstvo Marjan Dolenc, roj. 15. 2. 1930 v Žireh nad Skofjo Loko, na ekonomski fakulteti diplomiral 1955. Član izvršnega sveta skupščine SRS od 1969 dalje. Podpredsednik Tone Tribušon, roj. 20. 2. 1919 v Sesljanu pri Trstu, 1941 je diplomiral na oddelku za kemijo tehniške fakultete v Ljubljani. Od 1970 je podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Franc Razdevšek, roj. 13. 10. 1928 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, na gozdarski fakulteti v Ljubljani je diplomiral 1958. Od 1967 član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič, roj. 16. 8. 1929 v Slovenski Bistrici, na oddelku za sociologijo filozofske fakultete v Ljubljani diplomirala 1964. Profesor sociologije in od 1967 članica izvršnega sveta SR Slovenije. Sekretar za prosveto In kulturo Tomaž Bizajl, roj. 21. 12. 1934 v Bregu, občina Jesenice. Na filozofski fakulteti diplomiral 1. 1968. Je profesor sociologije in član stalnega dela , republiške konference ZK Slovenije. Janez Kocjančič, roj. 20. 1941 v Ljubljani. Na pravn* fakulteti diplomiral letali Zaposlen kot svetovalec na izvršnem svetu skupščin^ SRS in član konference Z> Jugoslavije. Sekretar izvršnega sveta Franjo Turk, roj. 23. 5. 1920 v Mariboru. Leta 1938 dokončal gimnazijo z maturo in nato 4 semestre ekonomske komercialne visoke šole v Zagrebu. Od 1967 je sekretar izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Sekretar za finance Jože Florjančič, roj. 9. 1. 1935 na Otočcu na Krki. Končal metalurški oddelek srednje tehnične šole. Je predsednik odbora za družbeno ekonomske odnose republiškega -zbora skupščine SRS. Sekretar za narodno ob* rambo Franc Koče var, roj. 16. " 1918 v Metliki. Končal višjo vojno akademijo. Od lcta 1969 dalje republiški sekretar za narodno obrambo. Sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, roj. 6. 8. 1931 v Lcmbcrgu pri Šmarjah. Leta 1956 je diplomiral na oddelku za agronomijo biotehnične fakultete v Ljubljani, prvo stopnjo visoke šole za politične vede pa je napravil 1962. Član izvršnega sveta skupščine SRS od 1969. Sekretar za delo Pavel Gantar, roj. 17. 6. 1923 v 2ireh. Diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani leta 1949. Je sekretar združenega podjetja Iskra Kranj in predsednik predsedstva stalnega razsodišča pri gospodarski zbornici SRS. Sekretar za urbanizem Boris Mikoš, roj. 31. l0. 1925 v Dravogradu. Leta ^ diplomiral na fakulteti z3 arhitekturo, gradbeništvo m geodezijo. Je republiški ^ SL kretar za urbanizem in komisije C K ZKS za ntfg nacionalne in medrepublis* odnos::. de^etar m notranje za- 193?arvJa" 0ro*en, roj. 27. 2. nik t Urju. občina Hrast-v'sok■ .la 1963 diptorairal na 1954 1 S0,i za Politične vede, nQ sP.a končal višjo politič-Beo« >>D-iUl"o Djakovič* v 53Pfu- 0d leta 1969 p°d- jfdSednik skupščine SRS. 2bQr^Po?lancc republiškega ra skupščine SRS. Sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan škrk, roj. 20. 4. 1924 v Ljubljani, na pravni fakulteti diplomiral leta 1954. Od lani republiški sekretar za pravosodje in občo upravo. * republiškega za VrvJ -- »tpULMiai "«» za planiranje 1923 5*vb«ek, roj. 20. 10. sk; f^Vi V^fenai*. Na ekonom- >• 1 r«K!ulte*! • T ■ . dirolfdipltttniial »eta 1952. Je niran°r.'2avoda SRS za pBa' r*va0-C in ČIan sveta za ob- Srtni °je *«aa4pih, vpra-Sla,,;;nacrlov za razvoj Jugo-V|Je od leta 1971 do 1975. Miloš šuMn, roj. 23. 7. 1921 v Bovcu. Na oddelku za metalurgijo ljubljanske tehniške fakultete je diplomiral Teta 1950. Direktor rudnika živega srebra v Idriji in tudi podpredsednik skupščine občine Idrija. Alpina: semin za prodajalce B raa Žirovska tovarna obutve Alpina je letos že drugič pripravila seminarje za prodajalce, ki so zaposlenf* v njenih trgovinah. Prva dva, drugi se je končal v sredo v trebijskem Domu pod Planino, sta bila namenjena prodajalcem iz Slovenije, v prihodnjih tednih pa se bodo zvrstili še seminarji za prodajalce iz drugih republik. In namen seminarjev? Na njih se prodajalci strokovno izpopolnijo, seznanijo z razvojem matičnega podjetja in sprejmejo določene delovne dogovore. Seveda so seminarji lahko bolj informativnega značaja, saj trajajo le po tri dni. Tri udeležence seminarja smo povprašali, kaj menijo o tovrstni obliki izobraževanja. Breda Tavčar — prodajalka v poslovalnici Alpine Škofja Loka: »Prodajalka sem osem let, na seminarju pa letos drugič. Med letošnjim in lanskoletnim nisem opazila bistvene razlike. Teme so podobne kot lani. Menim, da je pomembno že samo srečanje s kolegi iz dru gih prodajaln. Pred tem sc namreč med seboj sploh nismo poznali. Najbolj zanimivo sc mi je zdelo predavanje o spoznavanju materialov in o modi. Morda bi za prihodnje seminarje kazalo pripra- viti le še več takih tem, ki bi neposredno koristile prodajalcem.« Tone Novak — prodajalec v poslovalnici Alpine Ljubljana I: »Moj osnovni poklic je čevljar, pred dvema letoma in pol pa sem ,za jadral' med prodajalce obutve. Tako mi ta stroka tudi ni bila neznana. Na seminarju sem bil že lani. Kaj mi je bilo najbolj všeč? Najraje sem prisluhnil temi o spoznavanju materialov in modi. Zdi se mi, da je po osem ur predavanj na dan res kar dovolj. Sedenja, prodajalci smo sicer po osem ur na nogah, nismo navajeni. Res, na seminarju si pridobimo precej znanja in tudi srečanje s kolegi mi veliko pomeni.« Jožica Kc.šlr — prodajalka v poslovalnici Alpine Celje: »Pred šestimi meseci sem maturirala in od takrat dalje sem 'zaposlena v celjski poslovalnici Alpine. Na seminarju sem letos prvič. Moram reči, da so teme dobro izbrane in kar dobra sc mi zdi ta zamisel. Najbolj zanimivo se mi je zdelo predavanje o aranžiranju, pa ludi tema, ki sta jo omenila moja predhodnika, mi bo veliko koristila. Tokrat bom prvič imela možnost videti tudi tovarno v Zireh.« J. Govckar na napoved hudournim potoki, Doblič, Pšata in Reka že nekaj let ernljišča v okolici Zaloga pri Cerkljah — ^casne rešitve — Zahteve po izdelavi dol lacijskih programov h-e težjc5°VOr Pravi. da ie v°do Star lI2ono!>iti kot ogenj, kr^t modrast 'c bi,a nekaj-nolitjPon°vljena na sestanku Pri c„n°8a aktiva v Zalogu can J*rk'.)ah, ki je bil skli-sr»me ..P°budo poslanske pi-Sa uh1? ro"Ja in ki sta se Posla« i!u tucli republiška *rancCa Mai'tin Košir in ne vod c (lektor Sploš-^Jskcri skuPnosti za Go-Rke i'' Ptcdseclnik občin- *One v i nce SZDL Kranj' ka „ volčič, načelnik oddet °°Čir>e e»°.spodarsfvo kranjske stavnikMarian Ropret, pred-i u°ljan Vodne skupnosti iz , aievnM tcr Predsedniki k].ianske sklmnosti s Cer" te Pl^tlSa" ^lavne misli so ako ir!? - °krog vprašanja, nQre8ulanCno le nrC(Uti vod' ***** Sa sivi , °§a- ki že nckai iasc prebivalcem. Lani so začeli v Zalogu in okolici načrtno reševati ta problem. Držali so se načela: najprej pred hudournimi potoki Pšato, Reko in Dobli-čem zavarovati stanovanja in gospodarska poslopja, nato pa zemljišča. S svojimi sredstvi in s pomočjo Splošne vodne skupnosti za Gorenjsko in ljubljanske vodne skupnosti so zastavljeni program v celoti izpolnili. Njihovo delo je bilo načrtno. Komisija strokovnjakov in vaščanov jc ogledala kritične točke in se odločila za način posega. Veliko so naredili prebivalci sami, posebno kmetje, ki so po svojih močeh in znanju varovali obrežja njiv, travnikov in gozdov pred naraslo vodno stihijo. Dela se ne bojimo, so dejali v Zalogu, vendar želimo ogrožajo objekte in Sedanji posegi so le goročnih vodnoregu- dobiti vsaj malo podporo. Podporo so pristojni na sestanku tudi obljubili: gorenjska vodna skupnost naj bi dala sedem starih milijonov, ljubljanska pa tri. Dobili bodo torej deset milijonov, vendar je to za popolno rešitev premalo. Vodno nadlogo lahko reši le načrtno, vsakoletno delo. Dolgoročnih vodnoregulacijskih načrtov za to področje pa še ni in jih bo treba za dokončno odpravo teh težav izdelati. Stvar seveda ne bo poceni in bo potrebno odšteti precejšnje denarce. Ljubljančani namreč sedaj urejujejo vodni sistem v Mengšu, Domžalah, Suhadolah in okolici. To jim bo vzelo še 8 do 10 let dela. To je pravilno, saj je vodo treba najprej umiriti v spodnjem toku, šele nato v zgornjem. Enostavno speljati jo z enega področja na drugega (ali iz občine v občino) #ni rešitev. Kljub omenjenim delom pa je treba načrte za zaloško področje pripraviti. Le na ta način bodo z deli lahko pričeli takoj, ko bo urejeno spodnje vodno območje. Takšno jc bilo stališče zbora v Zalogu. Hudourne struge v vaseh okrog Zaloga so pogosto smetišča! Zaradi navlake v strugah se ob nalivih voda razliva po okolici in povzroča še večjo škodo kot bi jo sicer. Vsak lastnik naj bi skrbel vsaj za svoje obrežje! Končno pa so v Zalogu tudi dejali, da bo prebivalce tega treba odvaditi. Če ne bo šlo zlepa, bo treba seči po drugih, ostrejših in neprijetnej-ših sredstvih. Sklenili so, da se bodo o tem pogovarjali na zborih občanov. J. Košnjek 1 Breda Tavčar Tone Novak Jožica Košir ljubljanska banka Po m en ki o Mengšu in njegovih ljudeh Šc tale zapis posvečamo Trdinovi »bajki« o doktorju Prežirju. Sloviti Mengšan nam je med drugim ohranil tudi srhljivo pričevanje stare Dolenjke Jere o duševnih mukah pesnikove milice Julije, kako je trpela v nočeh brez sna — ko je svetila polna luna nad Krko ... SILA SPOMINA Ker vse zgodbe, ki jo je Jera s tako skrivnostjo pripovedovala pisatelju Trdini v pero, ni mogoče v celoti ponoviti, naj zadostuje le povzetek: Novomeščani so hitro zvedeli, da je bila soproga predsednika okrajnega sodišča prav ona Julija, ki je odbila pesnikovo ljubezen. Nekateri so menili, da živi v srečnem zakonu — saj je imela kar štiri hčere in sina — drugi pa so bili prepričani, da gospa ne more biti srečna, ker je tako bleda in dostikrat razmišljena. »Trdili so, da sc ji sili še vedno v spomin zapuščeni ljubček.« Jerina znanka, ki je služila pri Scheu-chenstuclovih, je nekoč gospo kar naravnost vprašala, »če je res bila že zaročena s tistim slavnim doktorjem, ki je znal delati tako mile pesmi«. Gospa Julija se je nekako posiljeno posmejala in služkinjo zavrnila: »Doktor Prezir je bil tak tiček, kakor so vsi moški. Kvasil je o ljubezni vsaki, da se je pomenkoval z njo le pet minut. Kakor drugim, se je dobrikal tudi meni. Skrb me je bil! Trapcv ki so mu verjele, je božal baje prav ljubeznivo, a kadar mu je prišla muha, je pa znal tudi praskati kakor maček Hodil je v gledališče in na plesišča, pa je metal po tleh majhne listke, na katerih so bile zapisane vsakovrstne zabavi j icc na ljubljanske gospodične. Ti listki so šli potem od rok do rok po vsem mestu. Ogrebal je na tak način tudi mene. Jaz sem se strašno jezila. Ko jc to slišal, se je grohotal in hvalil po Ljubljani, kako me je razsrdil. Pa s takim pored-nežem da bi se jaz zaročila? Ha, ha, ha!« LUNA SIJE — KLADVO BIJE Jerina znanka Neža je bila trdno prepričana, da gospa ni hotela povedati prave resnice. »Taji in Zanika se lahko vse, še to, da je sneg bel. Jaz in Neža sva bili uverjeni, da je mislila še zdaj na doktorja.« Že tole ju je utrdilo v tej veri. Nekoč, ko je gospa v pozni uri okrog enajste po- večerjala, zunaj pa je svetila polna luna, je nekdo pod hišo, ob Krki, z zvonkim glasom zapel: »Luna sije — kladvo bije«. Gospa Julija se je pričela tresti kot šiba in vsa je bila bleda. V posteljo so jo morali nesti. — Vreme se je potem spremenilo, noči so bile oblačne in temne in gospe je spet odleglo, kajti od Krke ni bilo več slišati očitajoče pesmi. Ko pa je bilo spet vedro in je prišel naokrog čas polne lune in je spet zasko vi kala sova v hosti ob vodi, se je slišalo iznad temne gladine: »Luna sije — kladvo bije«. Tedaj je gospa Julija zakričala in omahnila soprogu v naročje. Drugi dan jc gospa vstala zdrava. Zvečer, ob pozni polnočni uri, pa se je spet ponovila pesem in z njo tudi gospejina bolečina; spet je trepetala in omedlevala ... Julijin trezni soprog je menil, da poje kak gimnazijski dijak, zato je šel k šolskemu ravnatelju, da bi dijakom zagrozil z najstrožjo kaznijo, če ne bodo mirovali ponoči. Ko pa je ravnatelj prosil dijake, naj ne nagajajo bolehni gospe, so se mu zasmejali: »O, saj vemo, zakaj ji preseda ta pesem; naj ji le, saj je presedala tudi Prežirju njena babja omahljivost.« Dijaki so še naprej hodili h Krki, pod okna Julijinega domovanja, in v luninih nočeh peli bridko lepo pesem. STRAHOVI IN PRAZNOVERJE Seveda je pisatelj Trdina zapisal tudi Jerino pričevanje o postavi, podobni Prežirjevi, ki se je v zimskih nočeh dvigovala iz meglic nad Krko; pa tudi o tihem v črno oblečenem možu, ki je mrtvaško bled stal ob grobu, ko so vanj spuščali krsto z Julijinim truplom. Oboje se je zdelo realistu Trdini le plod praznoverja in čenč. Tisto o petju pa se je dalo zlahka razložiti. Novomeški višješolci so namreč kaj dobro vedeli za Prešernovo bolečino in mrzili Julijo, ki je zavrnila pesnikovo ljubezen. Pa so se s petjem v luninih hočeh nekako maščevali. Trdina ohranja še Jerino pripoved: »čudno je bilo tudi to, da je Julija na smrtni postelji pozabila nemško. Po slovensko je molila, po slovensko se je razgovarjala z gospemi, ki so jo obiskovale, in tudi spovedala se je slovensko. Celo s svojim soprogom in s svojimi otroci se jc poslovila v slovenščini.« Črtomir Zoreč Delavske univerze na Gorenjskem — temelj izobraževanja Tako kot na vseh delavskih univerzah tako tudi v Škofji Loki nenehno razširjajo svojo dejavnost na vseh področjih izobraževanja. Na delavski univerzi v Škofji Loki so lani zabeležili dober obisk in dobre uspehe, nenehno pa si prizadevajo, da da bi še bolje razvili tudi tiste oblike izobraževanja, za katere do zdaj ni bilo posebnega zanimanja. OSNOVNE SOLE Med oddelki za odrasle zavzema po pomenu prvo mesto nedvomno osnovnošol-stvo, saj s takimi oddelki delno zmanjšujejo osip na osnovnih šolah, delno pa znižujejo odstotek tistih, ki iz različnih vzrokov niso mogli dokončati osnovne šole in seveda znižujejo tudi odstotek tistih, ki bi se sicer uvrstili v najnižjo socialno kategorijo. Z dokončano osnovno šolo si mnogi pridobe možnost nadaljnjega poklicnega usposabljanja. »Nekateri imajo zmotno in nesprejemljivo mnenje,« pravi direktor škofjeloške delavske univerze, »da so osnovne šole pri delavskih univerzah le potuha ljudem, ki bi to šolo lahko dokončali pri rednem, obveznem šolanju. Pri nas pa nismo tega mnenja, kajti treba je upoštevati razmere, ki so vplivale na to, da nekateri osnovne šole niso mogli dokončati. Analize in statistike kažejo, kako zelo lahko vpliva na človeka sprememba okolja itd. Za šolanje na delavski univerzi, za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, morajo pri nas mladi odšteti 140 do 150 din mesečno, vendar morajo često sami poravnati stroške prevoza. Menim, da bi morala družba prispevati del sredstev za kritje stroškov šolanja. V preteklih letih je te stroške delno poravnala Temeljno izobraževalna skupnost, zdaj pa so ti viri usahnili.« POUDAREK DRUŽBENEMU IZOBRAŽEVANJU Na škofjeloški delavski univerzi menijo, da bi morali v prihodnje razširiti svojo dejavnost predvsem na področje družbenopolitičnega izobraževanja. Prav gotovo so sami pri tem nemočni, saj bi se morale družbenopolitične organizacije in drugi sami zavzemati za večjo razgledanost in poučenost zaposlenih. Na delavski univerzi ugotavljajo, da le skupno sodelovanje lahko rodi sadove. To nedvomno dokazuje vsestransko uspešno sodelovanje z občinsko turistično zvezo in v zadnjem času tudi sodelovanje z občinsko konferenco ZK in občinsko konferenco ZM. IZOBRAŽEVANJE PODEŽELJA Zavedajo se, da bi morali v prihodnje bolj skrbeti za izobraževanje podeželja, za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, za izobraževanje turističnih delavcev. Sicer se prvi uspehi že kažejo, vendar bi morali za te vrste izobraževanja skrbeti bolj načrtno in bolj zavzeto. Nikakor ne moremo trditi, da v škofji Loki niso stopili korak dalje pri izobraževanju na področju kmečkega turizma. Izdelali so program strokovnega in splošnega izobraževanja s poudarkom na kmetijstvu in turizmu in ta program so v celoti sprejeli odborniki občinske skupščine. Program naj bi uresničevala delavska univerza, kmetijske .zadruge in sklad za pospeševanje kmetijstva. Program so zdaj uresničevali večinoma le v turizmu in se omejili za zdaj le na Bukovico, Škofjo Loko in Poljane. Obravnavah so le strogo strokovne teme, ostali del programa pa čaka na uresničitev. Il TEŽAVE S PROSTORI Delavska univerza v Škofj' Loki nima lastnih učilnic i0 drugih prostorov za opravljanje svoje dejavnosti. Vsi oddelki šol imajo pouk v P0" poldanskem času v učilnicah gimnazije, osnovne šole, v ž«* leznikih in v Posebni osnovo' šoli. Za dejavnost zunaj me* sta uporabljajo prostore kr* jevnih skuposti, zadružnih domov. Na delavski univerz« zelo pogrešajo nekaj stalnjjj prostorov, ki bi jih preuredi" v strojepisnico, prostor za gospodinjski pouk, tuje ke itd. Ko bodo v Škofji Loki čeli graditi novo osnovno 3* lo, bo treba razmisliti in nW* ti rešitev, kako bi v novi o* novni šoli našla nekaj stalo1*' prostorov tudi delavska nO' verza. D. S. Zaključek prešernov-skih prireditev v kranjski občini Po naših treh sprotnih poročilih nam preostane le še zabeleiba o dveh pomembnejših kulturnih manifestacijah na področju naše občine V četrtek, 10. t. m., je osnovna šola Matije Valjavca v Preddvoru priredila izjemno bogato in pestro počastitev pesnikovega spomina. Spored je obsegal vrsto recitacij, glasbenih točk in nastope šolske folklorne skupine. Nastopil pa je kot ljubi gost tudi operni pevec Ladko Korošec, ki je s svojim mogočnim glasom kar vzvalovil vso veliko dvorano, polno mladih in starejših poslušalcev. Tako je preddvorska šola pridobila še enega prisrčnega in uglednega prijatelja. Ne morem si kaj, da ob tej izvrstno in premišljeno organizirani šolski prireditvi ne pograjam onih drugih šot, ki na predvečer kulturnega praznika kar mimogrede »od-bfenkajo« obvezno proslavo — vsako leto enako nedomi-selno. Pri tem pa niti ne pomislijo, da ne gre ta dan le za Prešerna, pač pa za prikaz celokupnega kulturnega dela v šoli, sodelovanje šole z l j u d s k o-p rut; v etnimi organizacijami in podobno. V kvaliteto in v širino usmerjamo naš kulturni praznik, ne pa v dol- gočasno stereotipnost, leno* bno uspavanost. Druga prireditev v okvifjf letošnjega Prešernovega telr na je bil umetniško vsekakof uspeli koncert zborovski!1 pesmi v počastitev obletnic* dirigenta Eda Ošabnik* Koncert je bil v petek, H- *' m. v gledališki dvorani delaV' skega doma. Sodelovali & zbori Svobode iz Strali&Ot kulturnega aktiva z Bele Vy Preddvoru in osnovne $°f. France Prešeren. Na sporedi* sta bili dve jubilantovi $0" rovski priredbi. Kvalitet** mu koncertu pa je prisost0, valo zal le premalo posluŠO*' cev. V misel se mi vriva tfP" ko vprašanje, le odkod v Kr* nju toliko apatičnosti do reS^ nejših kulturnih prireditev-^ Mar res velja le še senzad' onalnost in popevkarstvOt cirkuštvo in maškarade? bro bi bilo, če bi čim Kranjčanov prebralo Zihef lov članek v sobotni pril°&. Dela. Kultura ne sme stvar le nekaterih zanesen}^' kov — ti veljajo v očeh »Pametnih« občanov itak za ^ koliko premaknjene, čez — pač pa stvar naše napre<7 ne politike. Politika brez ki'1 > ture je revna in bleda in ;i napačna! c. z. Aprilsko sporoči Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) »Odnosi Turčije do Anglije in Francije so natančno določeni v smislu skupnih interesov vseh treh držav. TAKO VZDRŽUJE TURČIJA DOBRE ODNOSE Z VSEMI VOJSKUJOČIMI SE DRŽAVAMI. Pogajanja Turčije z Anglijo in Francijo za precizna določila pogodbe naj bi se kljub temu nadaljevala v prijateljskem vzdušju. (Za tako vzdušje pa bilo treba upoštevati turško željo:) Turčija želi (kljub pogodbi in pogajanjem »Francijo in Anglijo) OSTATI IZVEN SEDANJEGA VOJNEGA KONFLIKTA in upa, da ta *°ntiikt ne bo imel zanjo nobenih posledic. Dosedanje ukrepe Turčije je narekovala samo naravna previdnost,« je izjavil turški ministrski Predsednik, potem pa govoril še o turških od n°sih s Sovjetsko zvezo: »ODNOSI TURČIJE S JOVJETSKO ZVEZO SO KAKOR PREJ TUDI '»EDAJ PRISRČNI IN NESKALJENI.« . Tako sc je iz anglo-francoskih vojnih načrtov Umaknila še ena država, ki je hotela 'držati' * sedanjem konfliktu z vsemi. Zato se je med arugo svetovno vojno na njenem ozemlju bila Satno vohunska bitka med vohunskimi prizadevanji vojskujočih se držav. ZA ROMUNIJO TOREJ TUDI TURČIJA! Tako so lahko tiste dni ugotavljali v Londonu, rizu in v Varšavi, po kateri so posegali že Pa Nemci. Za Poljsko Turčija ni bila tako potnem-Den zaveznik, kakor bi bila v tem trenutku Romunija. Toda z Romunijo je imela Poljska pogodbo samo za primer 'napadd z vzhoda', ne pa 2a 'primer napada s strani Nemčije'. V tem sPopadu pa Romunija ni hotela sodelovati in Se je že pred Turčijo skušala umakniti iz te v.°jne v nevtralnost kljub tolikratnemu 'nezlomljivemu prijateljstvu s Poljsko', izraženemu mnogokrat v minulih dveh desetletjih. Prav v tem času se je pokazala vsa usodnost sovražne poljske politike do Sovjetske zveze, vzdrževane z zahodnimi svetovalci, ki so pustili, S!a jih je v 'koristni vzhodni politiki' prehitel **uler in izrabil zahodno računarstvo s Sovjetsko Zvczo in zahodne račune prekrižal s ponudbo nenapadalne pogodbe svojemu največjemu so-Vražniku in to ponudbo tudi dosegel, ne da bi se v tem času javno jezil, ker KOMUNISTIČNA INTERNACIONALA 111 spremenila svojih odnosov do fašizma in nacizma. Kominterna je sedanji vojni spopad v Evropi označevala kot imperialistično vojno med nemani nacističnim in zahodnim buržoaznim imperializmom, kar pa se po kasnejšem pisanju icr anskcga tiska (novembra 1939, fašistični eolog in propagandist Virginio Gavda v Gior-ale D'Italia k 'Manifestu' Izvršnega komiteja V'Omunistične internacionate) ni ujemalo 's se-(A ?J'm soglasjem med Berlinom in Moskvo' V\dGf str, 4307 b Italien, Sowjetunion, Auzen- kt"4' K°mmunistiche internacionale). Ze i ta dokument protikomunistični zahodni ohriT0v.'nari* m publicisti pri obravnavanju tega s . °bja evropske zgodovine namerno pozabljajo, ^ J bi drugače ne mogli enačiti francoskih in j,aU?in. evropskih komunistov v tem obdobju z in CfS*- fašisti ali jih prikazovati za nacistične pa. i istične zaveznike od dneva podpisa nena-rw c Pogodbe nemško-sovjetske pogodbe ko- 'zav.aV-USta 1939 do 22- junija 1941' ko je to sif„ezmštvo' prekinil Hitlerjev napad na Sovjet-**c'zvezo. t0 °oa k temu se bomo še vrnili. Treba pa je razu c^i že sedaj, da bomo lahko objektivno d0go^?u dosedanje opisane dogodke, a še bolj Pora ki 50 iim s,eačni več ne duha nc sluha. pr„ Pa je v zadnjem času n0Vaenetila ljubitelje glasbe $kof s P?p skupina — Up iz "4Je Loke. >bel g* škofjeloški an- *• "ti Un nniavil nn>d sir- »žalostno je, da moramo toliko potovati po Sloveniji,« pravijo člani ansambla. »A jc že tako. V škofji Loki ni primerne dvorane za plese. Sicer pa verjemite, da bi veliko raje nastopali v domačem kraju. Nastopati je pa treba, sicer te ljudje pozabijo.« Kdor se spozna na pop glasbo, ga bo verjetno zanimalo, kakšna glasba je Upom všeč. Najbolj pogosto so na sporedu skladbe ansamblov Santana, Deep Purple in Uriah Heep. Tudi nekaj lastnih skladb že izvaja an- sambel in kmalu jih bo še več. Morda bo prav kmalu katera zasenčila doslej najbolj priljubljeno »Olupljena pomaranča«. Občinstvo v Sloveniji je ansambel zdaj že dobro spoznalo. Sami člani ansambla pa še niso zadovoljni. »še bo treba vaj,« pravijo. »Vaje, vaje in še enkrat vaje, to lahko prinese uspeh. Želimo pa si še boljšo opremo, dvorano v Škofji Loki in veliko uspehov pri poslušalcih.« J. Govekar p P°JaviI Pred šir-c všcč- in glasba ni q^ ec tudi Poslušalca n„., ^'oveniji. Postali so Din n;,.Jbo,Jših tovrstnih sku-Ma^jJJ nas. Dvorane v Celju, !ndOi u-ranju' LJub|J'ani H^rio ,er nastopajo, so Polne. Zakonca Ana in Ignac Luznar iz Mošenj sta v soboto pred predsednikom radovljiške občinske skupščine Stankom Kaj dižem potrdila 50-letnico skupnega življenja. Ignac, star 87 let, je zdaj železniški upokojenec, Ana, stara 70 let, pa še vedno gospodinji. Deset otrok se jima je rodilo in danes imata 23 vnukov in 2 pravnuka. Kot sama pravita, sta morala trdo delati, da sta skromno preživela vse otroke in jih spravila h kruhu. Danes so vsi poročeni in zaposleni. Med prvo vojno jc Ignac služil v Galiciji. Pa tudi druga vojna jima ni prizanašala. Ves čas sta pomagala sorodnikom in znancem, ki so aktivno delali v NOV. Ignac pa je bil nekaj časa tudi zaprt v begunjskih zaporih. Sobotna slovesnost v stavbi občinske skupščine ob potrditvi 50-letnice skupnega življenja jc bila šc toliko večja, saj sta bili tokrat navzoči isti priči kot pred 50 leti na poroki. To sta bila Janez Reš in Franc Zupan iz Mošenj. Zlatoporočenca Luznar iz Mošenj. — Foto: F. Perdan Ko smreka pade na Škrbino Res še malo ni prijetno, če nenadoma izgine s televizijskega zaslona slika in začne »snežiti«. Če jc zunaj lepo vreme, se Jeseničani nekako tolažijo, da je nastala manjša okvara v studiu, če pa sneži ali hudo dežuje, pa so skoraj prepričani, da jc »z Mcžakljo Sant,i Katjn VP 1* škofJc Loke sestavljajo Cedo Stojičevlč, Ljubo Kozle, Dušan Sodnikar, ™ Andrej Kržišnik — Foto: F. Perdan konec«. In navadno imajo kar prav — prekinitve na pretvorniku na Mežaklji so pozimi kar pogostne. Ko gledalci tisti večer preklinjajo in ko zjutraj negodujejo, češ »le kdo so tiste lenobe lene, ki bi moralf* popraviti«, so štirje fantje že na poti na Mcžakljo. S krp-ljami, vsak s 30 kg težko opremo gazijo globoki sneg. In če še tako hitijo, v manj kot petih urah ne morejo priti na Škrbino, kjer stoji pretvornik. Sami pravijo, da tako zelo težko dostopnega pretvornika ni nikjer v Sloveniji. Vsi so zaposleni pri podjetju ELI M na Jesenicah. FILIP SLIVNIK, ki žc petnajst let skrbi za okvare na pretvorniku in jc v odkrivanju okvar že pravi mojster, in JANKO SKOCIR z Jesenic sta pripovedovala: DROGOVI SO STARI »Pretvornik vzdržujemo delavci, zaposleni pri ELIMU. Pretvornik na Mežaklji oskrbuje Železarna Jesenice in hidrocentrala v Gorjah. Drogovi so zelo stari, obnovili so jih že po vojni in nujno bi bilo, da bi postavili nove. Res je, da prihaja do okvar vedno lc pozimi. Vendar okvare večinoma popravimo v enem dnevu, le enkrat smo za popravljanje okvar porabili dva dni. Čeprav vsako po- letje opravljamo temeljita redna popravila, se zaradi neugodnih vremenskih razmer pozimi šc vedno dogaja, da nastajajo večje ali manjše okvare. Najpogosteje se pretrga zaradi obilice snega žica ali polomi drog. Na Mežaklji ostajamo tri do štirih dni, včasih tudi več. Namestimo se v kočah, ki so postavljene na Mežaklji. Pred letošnjim snegom se je podrlo kar pet smrek, ki so izru-valc drog iz zemlje. In ko pade na električno žico ali drog smreka, jo je treba preža gati in izvleči. Ta v nekaj metrov globokem snegu ni niti najmanj lahko. Za pot od Jesenic do pretvornika porabimo več ur, odpravimo pa se takoj, ko se pojavi okvara. S seboj moramo vzeti vso opremo, hrano. Naša oprema ni primerna, največkrat gazimo visoki sneg do kolen in šc čez. Uredili smo tako, da se odpravi na Mcžakljo zdaj ena skupina, zdaj druga. Običajno se odpravimo po poti čez Poljano do Trate in od tod naprej da Srbine, kjer stoji pretvornik.« Filip in Janko sta bila redkobesedna, skoraj skopih besed, ko sta opisovala delo in svojo pot od Jesenic do pretvornika na Mežaklji Tako redkih besed, kot sta najbrž tedaj, ko skupaj z ostalimi gazita globok sneg v zimskem metežu ali nevihti. D. Sedej Šest Gorenjcev smo spraševali po ljudeh in krajih z naslovnih strani časopisov. Kar dobro so se odrezali Obveščenost, načitanost In izobraženost nedvomno predstavljajo pomemben podatek splošnega standarda državljanov. Čeprav kulturne ravni narodov ni mogoče natančno izmeriti, so sociologi izoblikovali metode, katerih rezultati se vsaj v grobem ujemajo z dejanskim stanjem, z dejansko stopnjo civiliziranosti neke družbe. Sodijo, da jc le-to odvisno od števila radijskih in televizijskih sprejemnikov na sto tisoč prebivalcev, od razširjenosti dnevnega časopisja in revij, od potrošnje knjig ter — ne nazadnje — od kvalitete in izbora informacij. Upoštevajoč naštete kriterije smo Slovenci sredi evropske lestvice, a hkrati precej pred sosednjimi republikami. Potemtakem bi naj bil, denimo, poprečen Gorenjec zmeraj na tekočem, seznanjen z vsemi najpomembnejšimi dogodki doma in v tujini. Je res? Ker smo v našo malo anketo zajeli samo šest občanov in ker torej njenih zaključkov ne gre posploševati, bomo odločitev raje prepustili vam, dragi bralci. Povemo naj le, da so v pet vprašanj vključeni zgolj dogodki in ljudje, ki jim časniki zadnje mesece posvečajo največ pozornosti in o katerih ste zagotovo že slišali. Da pa bi zadevo nekoliko začinili, smo si izmislili dve zanki, dve »kukavičji jajci«, ki ju je anketiranec moral odkriti ter izločiti. Ampak dovolj pojasnil. Preidimo k stvari. Kaj je novega po svetu? Nesreče, umori, rojstva, sestanki, olimpijske kolajne — le kdo lahko zapomni vso to poplavo informacij! — Foto: F. Perdan »ROBERT FISCHER PA ŽE NI DIPLOMAT...« Popularni župani V akciji so sodelovali študent veterine (25 let), gospodinja (49), frizer (29), «Jrav nik (32), prodajalka (4i) in kmetovalec (54). Uvodno vprašanje se je glasilo: Navedite ime in priimek predsednika občinske skupščine in predsednika vaše krajevne skupnosti! Kaže, da so župani najbolj slavne osebnosti komune. Prvi del prve »zapreke« namreč ni spravil v zadrego niti enega od poskusnih zajčkov; Slavka Zalokarja, Stanka Kajdiža in Zdravka Krvino poznajo vsi. Slabše je s predsednikom krajevne skupnosti. Za njegovo ime in priimek sta vedeli — presenetljivo! — edinole prodajalka in gospodinja, medtem ko ga ostali štirje še niso imeli priložnost srečati. Kmet je pripomnil, da »z lenuhom, katerega služba ni vredna počenega groša, ne bo navezoval stikov«. Kaj pravite, dragi predsedniki KS? Boby — Nixonov konkurent V naslednji »rundi« so Glasovi izbranci odgovarjali na nekoliko težje vprašanje, ki je zahtevalo nemajhno mero pazljivosti: letošnji ameriški predsedniški kandidati so poleg predsednika Nbcona Se senatorji Edmund Muskie, Hubert Humphry, Robert Fischer, Georg McGovern in Ilenrv Jackson, bivši senator Eugenne McCarthv, guverner Alabame Georg VVallace ter nevtfVorlkl župan John Lind-say. Kateri izmed omenjenih mož ne sodi v gornjo skupino in kaj v resnici dela? ŠTUDENT: »Robert Fischer?! Ha, ha, ta jc pa močna! Bobv vendar igra šah. Junija sc bo udaril s svetovnim prvakom SpaskLm — nemara celo v Beogradu ... No, mislim, da tudi VVallace in Lind*fty ne kandidirata več.« GOSPODINJA: »A Fischer-ja ste vtaknili vmes? On že ne spada zraven, saj je šahist. Komaj 30 let jc star, a vseeno izziva Petrosjana ... Hm, da nisem kaj zamešala? Ja, in napišite, da bo o kraju spopada odločila višina honorarjev.« FRIZER: »Robert Fischer je odveč. Je šahovski velemojster in ne politik. Za ostale ne bi mogel reči nič točnega.« ZDRAVNIK: »šahista Fi-sherja, izzivalca svetovnega prvaka Spaskega, ne bi smeli spravljati v zvezo z ameriškimi predsedniškimi kandidati.« PRODAJALKA: »Oh, zunanja politika me pa res ne zanima. Sploh je ne spremljam. Zakaj ne? Zato, ker so domače pripeti je čisto dovolj zabel jene, da ti gredo ob njih lasje pokonci...« KMETOVALEC: »Ali ni Fischer tisti šahist, ki mu ponujajo milijone, če bo nastopil v Beogradu? Mar bi denar vložili v kaj bolj pametnega!« (Pravilen odgovor je: v gornjo skupino ne sodi Robert Fischer, profesionalni ameriški šahovski velemojster in izzivalec svetovnega prvaka Borisa Spaskega. Dvoboj bo junija oz. julija. Mesto spopada še ni znano. Kandidata sta tudi Beograd in Sarajevo.) Pot predsednika Tita Naslednja »uganka« je bila: katere dežele je lani obiskal predsednik Tito? Naštej-te vsaj tri. ŠTUDENT: »Tito jc bil lani v Perziji... ja, in v Egiptu ter v Indiji, če se ne motim. No, normo sem izpolnil, kajne?« GOSPODINJA: »Trenutek, prosim! Lani je maršal veliko potoval, res. Šel je v Anglijo. Kanado, Ameriko in Belgijo. In v Italijo, jasno.« FRIZER: »Po Ameriki je hodil, vem. Dolgo jc bil zunaj ... Ne, posameznih držav se pa sedaj le nc bom spomnil.« ZDRAVNIK: »Predsednik je lani obiskal Perzijo, ZDA, Kanado, Italijo ... Ampak dosti je. Rekli ste najmanj tri — čeprav jih je precej več.« PRODAJALKA: »Kam neki je šel lani Tito? V Ameriki je že bil. .. in pri papežu, to se pravi v Rimu.. . Oh, in z Jovanko so ju povabili nekam tja dol, na državno Irak, da, ali vam ... Hej, čakajte no! Sk raj bi me osmešili. I?ra . Meir sploh ni! Golda Meir J* ameriška filmska družba. A£ družbam tudi podeljujejo s,* uJala v snežinke. Krna so bili u 1 Pokriti Dregovi in drevje 7 s tanko snežno odejo. mi s tanko r°šta0r!!ie, DanJe so od Pod-«oblPrek So rih^* ' dv Zabrđa pa je do tja taJ se oJ?eira manJ- Kako kraJšo n?.°čJm: za dalJ§o ali <*r krai* Mikala me je si-Precej k i'- Vendar je bila ta Z DO'J strma in primer- da .*adre pravo smer. viteM i?*me je rešil mladi *°Pač t 2eleznikov Matevž ^ca'J** se vsako soboto Sne Zabrdo. f° hr?kje bilo vedno več. ^žilo"^nad Podroštom je Ve8a Sia strma in zaradi an*ga j0 je bilo še °d jutra. Pot v vrhovih Altemavra, Štoun-kopfa, Kremanta, žbajnika, Heja, Tandcrškol la, Travha in Lajnarja jc veter vrtinčil debele zavese snega. Bil sem opeharjen za čudovite poglede po Groharjevi domovini, okusil pa sem tisto pravo zimo, ki so jo Daj-narji še kako navajeni. Po ozki stezi sem se prek senožeti, kjer pozimi drse navzdol plazovi, približal Zgornjim Danjam. Na kupu zgnetena poslopja sem zagledal tik pred seboj. Vas je bila videti kot izumrla. Nobene gazi, nobenega pasjega laježa, ničesar, kar bi spominjalo na življenje. OSTALA SVA SAMA le še devet ljudi danes živi v Zgornjih Danjah. Štiri od šestih hiš so naseljene. Kje naj poskusim najprej srečo, sem se spraševal. Vstopil sem v eno od prostornih kmečkih hiš v vasi. Nisem več čutil vetra in mraza, ki je prej rezal do kosti, zajela mc jc toplota med debelimi zidovi. »Janez Beguš-Jurje-vec,« sc je predstavil starejši možak in me povabil na šilce domačega na toplo v prostorno kmečko izbo. »že deset let sva sama pri hiši,« je potarnal Janez, čeprav v njegovem glasu ni bilo čutiti nejevolje, saj ve, da so si otroci ustvarili boljše življenje v dolini. »Malo nas je še ostalo v vasi,« je nadaljeval. »Nekdaj je vas štela več kot sto ljudi. Pri eni sami hiši je bilo več otrok kot jih je zdaj v vseh Zgornjih Danjah. Kar poglejte: pri sosedu jih je bilo osemindvajset, pri nas pa štirinajst.« Pogovoru se je pridružila še žena Marija. »Saj res ne morem reči, da živimo slabo. Otroci nas pogosto obiskujejo in poleti tudi pomagajo pri delu. Dela ni malo. Telico, konja in kravo i:>-.ava v hlevu in še z lesom so skrbi,« je pristavila. Kratek čas delajo Beguše-vim tudi radio, televizija in časopisi. »Glas, Kmečki glas, TV 15, Upokojenec in Nedeljski so stalni gostje pri nas,« je povedal Janez. »Kar dobro smo povezani s svetom, čeprav včasih tudi po več dni ne dobimo časopisov. V pomoč sta nam pa takrat radio in televizija — to smo kupili lani poleti. Še sreča, da smo pred dvanajstimi leti napeljali elektriko. Danes bi bilo to nemogoče.« Ob koncu obiska sem Bc-guševa dva želel še fotografirati. »Najprej se moram preobleči in obriti. Prej mc sploh ne smete .pritisniti',« mi je zabičal Janez. »Veste, imam še dvanajst bratov in sestra po Gorenjskem in takega me že ne bodo gledali.« DEKLETA NOČEJO NA KMETE Peter in Jože Jensterle sta še fanta, štejeta pa že okrog petdeset let. »Ja, katera Najmlajša prebivalca Zgornjih Danj Marjan In Slavko Gart-ner se bosta kmalu lahko igrala s svojimi vrstniki v dolini ,punca' bo pa šla na kmete,« je dejal zgovornejši Peter. »Ko ji omeniš kmetijo, te vsaka pogleda, če se ti vrtijo vsa kolesa v pravo smer. Pa veselila naju je kmetija vse do zdaj. Ne gre več. Odločena sva, da greva v dolino. Morda že čez mesec ali dva. Začela bova graditi hišo na Cešnjici in potem naju bo morda še katera .marala'.« V 13. stoletju so v Zgornjih Danjah naselili kaznjence iz Tirolske. Nemščina sc je po teh krajih dolgo obdržala. V vsakdanji govorici je skoraj ni več, ostala pa so še nekatera krajevna imena. »Mislim, da smo zdaj kazen odslužili,« je spet prevzel besedo Peter. »Tu lahko rečem, da ni normalnih možnosti za življenje. Redni dohodek v kmetijstvu in gozdarstvu je premajhen. Kar poglejte: izračunal sem, da mesečni dohodek znaša na najini domačiji nič več in nič manj kot 413 din in 75 par. Letno prodava po 1000 kilogramov prvovrstne gove dine, okrog trideset kubikov okroglega lesa, malo krompirja, zelenjave in masla. Včasih je to zadoščalo, danes pa tako skromnega življenja nismo navajeni već.« Peter mi je še hitel pripovedovati, kaj je že vse sam izdelal in skonstruiral. Človek kar nc more verjeti. Morda bi bil lahko Peter danes že inženir nekje v velikem podjetju, tam. kjer bi imel še boljše možnosti za delo, ki ga veseli. Tako pa bo, četudi bo šel v dolino, lc navaden delavec. »Do skromne pokojnine čez petnajst let,« pravita Jcnsterlova. Peter vse izračuna in verjetno je tudi tokrat prav zadel. NAJMLAJŠI PREBIVALEC Najmlajšemu Dajnarju je zdaj šest let. Marjan Gart-ner bo v jeseni začel obiskovati šolo v Železnikih. Njegov brat Slavko hodi v sedmi razred, Janez pa se uči za mizarja. Oba stanujeta v Železnikih in le ob koncu tedna, če je primerna pot. obiščeta domače. »Tako ne gre več naprej,« pravijo njihovi starši Vida in Slavko Gartner. »Samo, da dobimo stanovanje in zagotovo se bomo preselili v dolino,« je nadaljeval Slavko, »ker sc mi zdi, da se bo družina preveč razbila. Najmlajši Marjan je že doslej vsak ponedeljek želel, da bl zapadlo toliko snega, da brata ne bi mogla od doma. Sicer pa tu res ne vidim drugega izhoda. Premajhni dohodki so in še taka oddaljenost.« Q še prav z isto ihto je 9 bril veter okrog Zgornjih 0 Danj v poznih popoldan-£ skih urah, ko s° ^ Loki postal zelo P0Pul^, p, Ce bi nc ponagajalo vrC# ol bi se prvenstva udeležilo^ ^ precej več ljubiteljev Wj. ^ strmin, saj smo v Prc.%$ lj{ nem seznamu nastopaj0^ našteli več kot ljencev. 300 prfltf d le. Prehodni pokal rep,0i J>rj škega odbora si°dl ^ Il]n\ gradbenih delavcev je v ^ no last prejelo podjetj« k|ut iz Ljubljane. j< Kljub dežju in snog^ t $ tekmovanje potekalo v * JeSc Igre so imele širši na^ jl0v, krepila so se nova P1"^? $]j?cl stva in poznanstva, /z/^jj* 0 vale so se delovne iz* ^ S]^1 širokemu krogu ljudi P ^ ' je omogočila prcpotreP kreacija. X ljubljanska bank* 1 dotacija in prostovoljno delo Je*fcN?Vna skupnost Brnik l6.ooom,.preJela za obe vasi Prn^m arJev iz občinskega vso[!ČUna. Ker je b a ta hna za določena Pa so bila nujna, ^ajev? ocno Premaj ^SviU P°trCbC' d so si vaščani pomagali drugače. Zbirali so prostovoljne prispevke, veliko del pa so opravili s prostovoljnim delom. Med večjimi problemi v tej krajevni skupnosti so cesta, vodovod in pa telefon. er slovenske moderne I^ist£nski aktiv Dov->e - VeQske 3 ^e v P°častitev sl°-priPr 8a kulturnega praznika "aslov recitaciJski večer z iUoder^01 v"e^er slovenske **°jstr C" Mladl z Bovjega in ^eza^o so P°d vodstvom > novea , vilnm proslavah in svečanostih v okoliških kra-! skak-,i • ra Pa so nastopili v dvorani Tivoli na prireditvi ! v Kalnjco v Mostecu. ' vCVs^o snK8la^Cnem domu družbenih organizacij so uredili ' d bo i' kjer bodo ,ahko nemoteno vadili. 20-letnico delo-' Ol^ačor», Proslavili s samostojnim koncertom jeseni na "-nt odru. .fr i ^^Zsta l,tos pri Tehniškem muzeju Železarne Jesenice bodo I J^mj1' razstavo Naš kraj včeraj, danes in jutri. V ;< ^Voj azstavnem dokumentarnem gradivu bodo pokazali *j ^oja. a Jesenic v njegovih najbolj značilnih obdobjih ' Pyg^ ^ j?Cah- bod°n: Pd amaterskem gledališču Tone Cufar na Jese-^ ^'Janske >Pripravm predvidoma marca gostovanje članov tfi ^vitjrj, Urame. Gostje sc bodo predstavili z izvirnim in I v oelom Bernarda Shawa Pygmalion. (f . *^lubski f # Qc)o 16. feb tiVal: člani fill"ske skupine Odeon na Jesenicah °! f!1 Jclenu a£)a Priredili v veliki dvorani delavskega doma °ia. to~ . na Jesenicah prvi klubski festival amaterskega , ^a. ^a * jj, P'ne Od"1 festiva,u bodo sodelovali s filmi člani filmske U°ske f« C°n' ^° konca marca bodo pripravili Se tri take ^ ies"vale. > Jeo^V'član« k,°1,oni-'a: na radrijetri sestanku slikarjev-ama- * Mo icah in ovnc sekcije DOLI K pri DPD Tone Cufar na ^ M0ViCnskih krPl.edstavnikov likovnih sekcij in skupin iz drugih $ Slik .ne Baler^V -S° p.odprli Predlog, da bi pod mentorstvom it KTa arj' apr;i„ ,je.iz Ljubljane in v sodelovanju s poklicnimi ^$]0nj"eJ bi soPri1Pravili v Gozd-Martuljku slikarsko kolonijo. A Venije. delovali s svojimi deli slikarji-amaterji iz vse D. S. 20 kioskov Tobaka na Jesenčcah Podjetje Tobak iz Ljubljane ima svojo poslovno enoto tudi na Jesenicah, kjer prodaja tobak in druge izdelke tobačne industrije v 20 kioskih. Vodja poslovne enote je Dani Klemene. »Največ prometa imamo v kioskih pri Cufarju, na železniški postaji, pred železarno in v sezonskih kioskih na Bledu. Najslabši pa je promet v kioskih v Gorjah in na Hrušici. Imamo tudi dve carinski trgovini na Jesenicah, v katerih prodajamo carinsko blago, in komisijsko trgovino, v katero prinašajo občani predmete, ki jih ne potrebujejo več. Vse tri trgovine poslujejo dobro. Poleg trgovin imamo tudi 12 avtomatov za cigarete, 12 za žvečilni gumi in tri za čiščenje čevljev. Avtomati za čiščenje čevljev so v hotelih v Kranjski gori in na Bledu. Rad bi povedal, da so avtomati zelo občutljive naprave, ki delujejo brezhibno, če vanje vržejo zares le kovance, ki so predpisani. Vendar pa iz avtomatov pobiramo cele kilograme gumbov, starega denarja, zobotrebcev itd. Avtomati so zares le za vzgojene ljudi.« B. Blenkuš Tonej Rožič Ribogojni zavod v Bohinjski Bistrici V Bohinjski Bistrici je ob potoku Bistrica enota Ribo-gojnega zavoda iz Ljubljane. Upravnik enote je dejal, da tu vzgajajo potočne postrvi, jezerske postrvi, zlatovščice in lipanc. Vzgajajo jih v go- Občni zbor gasilcev V nedeljo, 13. februarja, so se zbrali na občnem zboru člani gasilskega^ društva Koroška Bela. Občni zbor jc ob solidni udeležbi članov in predstavnikov sosednjih gasilskih društev dobro uspel. V razpravi so belški gasilci poudarili in opozorili na prepočasno uresničevanje starih problemov. Gasilci imajo velike težave zaradi hidrantov, kajti mnogi so neuporabni. Posebno v sušnih letih na Beli primanjkuje vode, zato so sc domenili, da bodo še letos zgradili bazen z vodo, ki jo bodo uporabljali le ob požarih. V načrtu imajo tudi več akcij. Najpomembnejša med njimi je akcija za pridobitev mladine. Na osnovni šoli na Koroški Beli bodo zato mladi pisali naloge in spise o požarni varnosti, najboljše bodo nagradili, deset mladih pionirjev pa bodo povabili v gasilsko društvo, kjer naj bi sestavili novo pionirsko gasilsko desetino. Ob 70 letnici gasilskega društva bodo organizirali sektorsko vajo. Na zadnjem občnem zboru so se tudi dogovorili, da bodo zbrali potrebne podatke, ki jih potrebuje občinska gasilska /veza za pripravo poročila za 7. kongres republiške gasilske zveze. D. S. jitvenih potokih, ki so vsi pritoki Save Bohinjke. Oktobra s pomočjo elek t roa g regata ribe ujamejo in jih odpeljejo v ribogojnico. Tu oplode ikre in jih dajo v valilnico. Približno marca dobe nov zarod, ki ga potem spuste v Savo Bohinjko. Področje te enote sega do Savice iz blejske smeri do prvega mosta v Soteski. Ribolov je tu dovoljen od aprila do septembra. Pri enoti Ribogojncga zavoda v Bohinjski Bistrici je zaposlenih pet ljudi. B. Blenkuš Rodil se je 14. junija 1898 v Mevkušu nad Gorjami. Boril se je na Soški fronti in za severno mejo. Po vojni se je poročil in rodili so se mu trije otroci. Delal je v jeseniški železarni, razen tega pa še spravljal les s Pokljuke. Prebivalci Gorij in okolice so ga dobro poznali. Bil je ustanovni član planinskega društva, ves čas pa je aktivno delal tudi pri prostovoljnem gasilskem društvu. Tako je za 50-letno delo v društvu prejel tudi odlikovan je. Aktivno pa je Tonej Rožič delal tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah; predvsem v organizaciji zveze borcev, saj je med drugo vojno tudi aktivno sodeloval v NOB. Prejšnji teden je umrl. V soboto so ga na zadnjo pot spremili gorjanski godbeniki, jeseniški pevci in drugi. J. Ambrožič Kvaliteta, čistoča in petunije V evropskem turističnem merilu pomeni leto 1972 Leto kvalitete. Turistična zveza Slovenije pa se jc razen tega odločila, da bo v Sloveniji organizirala akcijo Očistimo Slovenijo. O obeh akcijah je prejšnji mesec razpravljalo turistično društvo na Bledu. Sklenili so, da sc bodo vključili v obe akciji, zato so predlagali turističnim agencijam in lastnikom zasebnih turističnih sob, da naj temu primerno izboljšajo turistič- Predavanje Pri Planinskem društvu Jesenice bodo letos pripravili več predavanj. V sredo, 16. februarja, bodo organizirali v veliki dvorani delavskega doma pri Jelenu predavanje O naši 3. ekspediciji v Hindu-kuš. Predaval bo inž. Peter Sčctinin iz Ljubljane. J. Rabič ni videz Bleda. Da bi bil Bled čimlepši, pa so lastnikom stanovanjskih in javnih zgradb predlagali, dti letos hiše in zgradbe okrasijo s kraljico balkonskega cvetja petunijo. Ta roža cvete od spomladi do pozne jeseni. S sadikami petunije bo dobro založena vrtnarija kmetijske zadruge Bled. A. Ž. Konfekcija Mladi rod Kranj, Pot na kolodvor 2 zaposli večje število izučenih in priučenih šivilj ali prešivalk v obratu Trstenik OD so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov na osnovi samoupravnih sporazumov. Prevoz na delo v celoti povrnemo. Zainteresirani naj se zgla-sijo v tajništvu. MORSKE Gostinska šola na Bledu bo organizirala tečaj za ozek profil (polkvalifikacija) iz strežbe in kuharstva. Pravico prijave na tečaj imajo tisti, ki so že zaposleni v gostinstvu in so brez kvalifikacije. Tečajnina znaša 700 din. Prijave pošljite do 25. 2. 1972 na naslov: Gostinska šola Bled. V prijavi naj bodo navedeni rojstni podatki in podjetje, kjer je kandidat zaposlen. Tečaj se bo predvidoma začel 1. marca 1972. Mesec ugodnih nakupov v poslovalnicah MURKE v Lescah Radovljici na Bledu in Jesenicah ŽIVIUA. PODJETJE VARNOST izpostava Kranj razglaša 6 prostih mest vratarjev — čuvajev Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovanju je treba dostaviti Izpostavi v Kranju, Koroška 17. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ razpisuje licitacijo ZA PRODAJO KOMBI FIAT 1300 TF, letnik 1965 v voznem stanju. Izklicna cena 3.500.00 dinarjev. Licitacija bo v ponedeljek, 21. februarja 1972 »b 8. uri na reševalni postaji zdravstvenega doma v Kranju. SVET DIJAŠKEGA DOMA v Kranju Kidričeva 2 razpisuje delovno mesto materialnega knjigovodje za določen čas Plamene prijave sprejema uprava doma do zasedbe delovnega mesta. Gorenjski sejem Kranj RAZPISUJE ZA ORGANIZACIJO MODNE REVIJE ZAČASNA DELOVNA MESTA: tehničnega vodje modne revije napovedovalca na modni reviji manekenk IN IŠČE: instrumentalni ansambel za spremljavo na modni reviji manekene — otroke stare od 5—6 let. Pogoji za manekenke: starost nad 18 let, prikupna zunanjost, višina nad 168 cm, zaželene so Kranjčanke. Pismene ponudbe pošljite na upravo Gorenjskega sejma Kranj, C. Staneta Žagarja 27, do 25. 2. oziroma se zglasite osebno. ljubljanska banka PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO Kranj, Cesta JLA 6/V razpisuje prosta delovna mesta: 1. vodjo oddelka za stanovanj' sko gospodarstvo Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske, gradbene ali pravne smeri 5 let prakse ah srednja strokovna izobrazba ekonomske ali gradbene smeri x0 10 let prakse ter strokovni izpit; 2. več gradbenih nadzornikov; in sicer: diplomirane gradbene inženirje, gradben* inženirje I. stopnje ter gradbene tehnik** Pogoji: strokovni izpit za ustrezno stop" njo. Prijave s kratkim življenjepisom dostavite na na*** podjetja v roku 15 dni po tej objavi. mesec od 15.2. do 10.3. m ur U1972 e Obratna nezgoda prodam KRAVO po teletu. ^Puže 6, pri Begunjah prodam motorno SLAMO-vfZNlCO. Stegnar Pavla, Se-°^Je 35, Tržič 675 t/r?dam 1000 kg SLAME. HJ*e 34, Lesce 676 PRA^am ^est tednov stare PSIČKE. Zabije 3, Golnik p 677 lgrrodam TRAKTOR sCeyer ps Prikolico. Voklo 68 678 So q°darn OSTREŠJE za hi-L0l x9-80- Sv. Duh 44, Škofja pKa 679 v 'odam SENO in BUTARE. ptc°ik 15 680 $v!0c,am 100 litiski BETON-C 1 MEŠALEC. Naslov v Of- pncrn oddelku 681 v r°dain KRAVO po teletu. J°v Stanku, Kri/.e 96 682 w i i «VcHPlrn ŠIVALNI STROJ l>l^v °ch, tudi pokvarjenega, •fiatt dobro. Ponudbe po-Kr' .na poštni predal 96 GF.MPlrtl rabljen volksvva-BUrp FlAT 750 ali vvart- •^lani" ePlačam tak°J- Galjot, J> savska cesta 4 684 *li 6?!7 spatka, letnik 1967 ČUr p. Vrhovnik Štefan, Sen-■ ^Panova 22 685 (l96SClam motor za simeo to!noK-in še dru2° dc,c av* Oiltf„,? a' Naslov v oglasnem 0d£U 686 C0 & vrstni red za sim- 1000 S ave . zlate barve, rok 0(j i2 v marcu. Informacije Met0j do 16- ure. Praprotnik x- Ljubno 86 a, Podnart 687 fcOVvJtetletno dck'e išče SO t: v iVranJi, n____ji______, 11 Pori ra.nJu- Ponudbe posla POd »Mir« 662 ^fckl ti8ka CP tisk« Kranj, Ulica KrtoT*1!3 *« "Prave lista: st»vba Jul- revo,ucUe 1 ne. J "očinske skupšči- v Kmni /aCun 1,11 SDK >«ronJn,U 5151135 ~ Te-21.860.' redakc,Ja 21-835, lo0gl' uPrava lista, ma-™ročniška ^ w 152- — Naročni-32' Polletna 16 50 »Ar.za eno številko NiiJ,' Ma» oglasi: be-10 % ",n» naročniki imajo °eiaStPJ>PUSta- Neplačanih ^ ne objavljamo. Mlada zakonca z otrokom iščeta enosobno STANOVANJE z odločbo na Bledu, v Radovljici ali okolici. Nudita visoko nagrado. Ponudbe poslati pod »nujno-takoj« 688 Takoj oddam lepo opremljeno SOBO s souporabo kopalnice na Bledu dvema solidnima uslužbencema. Informacije: Kolarič, Ljubljana, Dolenjska 45 689 MIZARSKEGA POMOc MIKA in VAJENCA za pohištvo sprejmem. Ogris Andrej, mizar, Kranj, Trojai jeva 9 641 Sprejmem ŠIVILJSKO DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku 690 Mlajša upokojenka gre varovat otroke .za ogrevano sobo. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 691 Takoj zaposlim dva AVTO-MENAN1KA in dva VAJENCA. Rozman Franc, avtome-hanik, Kranj, Ljubljanska cesta 5 692 I scem VARSTVO petkrat tedensko za dveletno deklico — od 7. do 14. ure. Debeljak, Kidričeva 2, Škofja Loka, telefon 85-004 693 GARAŽO in eventualno sobo v Kranju oddam primerni osebi. Ponudbe poslati pod »prilika« 694 ČETRTEK, 17. februarja, ob 19.30 za red KOLEKTIVI — ČETRTEK — T.Partljič: TOLMUN IN KAMEN; PETEK, 18. februarja, ob 16. uri za red DIJAŠKI II. in ob 19.30 za red KOLEKTIVI — PETEK — T. Partljič: TOLMUN IN KAMEN; V nedeljo, 13. februarja, ob osmi uri zjutraj se je v Železarni Jesenice pripetila huda nezgoda. Delavci mariborske Metalne so popravljali elevator s košarami za koks. V skoraj navpičnem železnem kanalu so se košare zapletle. Delavci Alojz Cvikel, Vlado šilce in Milutin Vasic so se dogovorili, da bo eden od njih šel v jašek in udaril po košarah, druga dva pa bosta prej z železnim kavljem druge košare zavarovala, da ne bi zdrsnile po kanalu. Milutin Vasic je stopil v jašek in ne da bi počakal, da bi mu sodelavca sporočila, da s kavljem pridržujeta ostale košare, udaril po zapletenih košarah. V trenutku so se košare razpletle in zdrsnile skozi jašek na Milutina Vasica. Delavec je bil takoj mrtev. V petek, 11. februrja, popoldne je začelo goreti v stanovanjski hiši Alojza Zelnika v Prcitosljah. Garati je začelo v sušilnici mesa na podstrešju. Ogenj se je iz sušilnice razširil tudi na ostrešje. Škode je za okoli 40.000 din. Istega dne je gorelo tudi na Bledu, v Kolodvorski ulici št. 25. Stanovanjsko hišo upravlja hotel doli. V sobi, v kateri sta bila zakonca Cvitanovič, je gorela oljna peč Emo 8. Nenadoma je iz peči pljusknilo olje in se vnelo-. V požaru je dobil opekline Z\onko Cvitano\ie, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti. Materialna škoda je velika. V petek, 11. februarja, ob pol enajsti uri zvečer je na Bledu Se enkrat gorelo. Vnelo se je gospodarsko poslopje last Lovrenca Kunčiča z Mlinske ceste št. 12. škodo cenijo na 30000 din. Vzrok požara še ni znan. ZAPELJAL V PEŠCA Na cesti tretjega reda v vasi Zminec sc je v soboto. 12. februarja, okoli 19. ure pripetila težja prometna nezgoda. Voznik mepeda Jože Tavčar iz Sopotnice jc peljal od Loke proti Poljanam. V Zmincu je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in zadel Jožeta Arharja iz Zminca, ki je hodil po levi strani ceste. Oba sta padla: mopedist ni bil ranjen, pešci pa so s poškodbami na glavi prepeljali v ljubljansko bolnišnico. SNEŽNI PLAZ NA CESTI V nedeljo, 13. februar ja, nekaj pred tretjo uro zjutraj je na cesti druge; a reda med Klanjem in Mengšem voznik osebnega avtomobila Štefan Kern, doma Na klancu pri Komendi, zapeljal v sneg, ki je padel s strehe hiše št. 41 na Sp. Brniku. Pri tem je avtomobil zaneslo v levo v osebni avtomobil Franca Demšarja iz Zg. Bitenj, ki je tik pred tem na skrajni desni strani ceste ustavil. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica, škode na avtomobilih pa je za 20.000 din. NEZGODA MOTORISTA V petek, 11. februarja, nekaj po deseti uri zvečer je na škofjeloški cesti v Kranju voznik motornega kolesa Jože Fer-lan iz Hotemož zadel Amalijo Rosin iz Kranja, ki je hodila po skrajni desni strani ceste. Voznik jo je zadel z vetrobranom. Pri trčenju sta oba padla po cesti. Motorist je bil v nesreči hudo ranjen, Rosinova pa lažje. L. M. Zahvala Ob bridki in nepričakovani izgubi našega nadvse ljubljenega, dobrega in skrbnega moža, očeta, brata in strica Lovrenca Pogačnika Balantovega ata iz Nemilj se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom za vso pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli iskrena sožalja, darovali toliko vencev in cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo č. gospodu župniku Pavlinu za ganljive besede in spremstvo ter pevcem iz Bcsnicc in Prcdoselj za odpete žalostinke. Iskrena hvala gasilcem iz Kranja, Veletrgovini Živila Kranj, kolektivu Iskra, osn. šoli Lucijan Seljak, učencem 5. a razreda in članom ZB za izkazano pozornost. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Rezka, sin Lovrenc, hčerke Slavka, Vida, Irena in drugo sorodstvo Nemil jc, 12. februarja 1972 KINO Kranj CENTER 16. februarja franc. barvni film BLAŽEN MED ŽENSKAMI ob 16., 18. in 20. mi 17 februarja amer.itaiij. barv. film NEZGREŠLJIVI SHANGO ob 16., 18. in 20 uri Kranj STORžIC 16 februarja amer. barvni film DEKLE Z GARSONJERO ob 16., 18. in 20. uri 17. icbruai ja aniei italij. barv. iilm DJANGO PROTI SARTANI ob 16. uri, I; barv. film BLAŽEN MED ŽENSKAMI ob 18. in 20. uri Tržič 16. lebruaria franc. barvni film NICOLAS PHILIBEilT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 17. februarja franc. barvni film NICOLAS PHILIBERT V VOJNI EN LJLliEZ.M ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. februarja amer. barvni CS film DOLINA SMRTI oo 18. in 20. uri Jesenice RADIO 16. februarja .micr. barvni CS film DEVICA IN t [GAN 17. februarja amer. barvni film TARZANOVO IZZIVANJE 18. februarja italij. barvni film V VRTINCU NEMIROV Jesenice PLAVŽ 16. februarja amer. barvni film TARZANOVO IZZIVANJE 17. februarja italij. barvni film NEVIDNA ŽENA 18. februarja iialij. barvni film NEVIDNA ŽENA Dovje Mojstrana 16. lebruaria amer. film UPORNIK SE VRAČA Kranjska gora 17. februarja amer. barvni CS film DEVICA IN CIGAN Javornik DELAVSKI DOM 16. februarja italij. barvni film NEVIDNA ŽENA škofja Loka SORA 16. februarja švedski barv. film SRAMOTA ob 18. in 20. uri 17. februarja amer. barvni film ZADNJI VLAK IZ K A-TANGE ob 20. uri 18. februarja amer. barvni film ZADNJI VLAK IZ K A-TANGE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 16. februarja franc. barvni film KDO JE UBIJALEC? ob 20. uri 18. februarja švedski barv. film SRAMOTA ob 20. uri Radovljica 16. februarja italij. barvni film SONČNICE ob 18. uri, danski barv. film JAZ, ŽENA — 3. del ob 20. uri 17. februarja italij. barvni film SONČNICE ob 20. uri 18. februarja danski barvni film JAZ, ŽENA — 3. del ob 20. uri Republiška liga Na nedeljski tekmi za prvenstvo SRS v smučarskih skokih za mlajše in starejše pionirje je nastopilo nad 96 tekmovalcev iz 18 slovenskih smučarskih kolektivov. Na posnetku so mladi tekmovalci, ki se pripravljajo na start za poskusno serijo. — Foto: F. Perdan Smučarski skoki Oba naslova ostala na Gorenjskem 92 najmlajših skakalcev iz Slovenije iz 14 društev se je v nedeljo potegovalo za naslova republiškega prvaka. Na lepo pripravljeni 25-metrski skakalnici v Bcsnici so imeli največ uspeha pionirji z Gorenjske. V konkurenci starejših pionirjev je zmagal Peter Jenko iz Križcv, pri mlajših pa je bil najboljši Podobnik iz Žirov. Letošnja prireditev je bila sna najkvalitetnejših in najmnožičnejših v zadnjih desetih letih. VRSTNI RED — STAREJŠI PIONIRJI: 1. Jenko (Križe) 199,0 (22,22), 2. Burjak (Alpina) 195,5 (22,5, 23), 3. Belančič (Triglav) 188,0 (22,22)... 6. Zelnik (Triglav), 9. Rozman (Triglav), 10. Robida (Triglav); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Podobnik (Alplna)l 71,0 (19,5, 19,5), 2. Tepeš (Ilirija) 166,5 (19,5 18,5), 3. Langus (Jesenice) 166,0 (18,5, 19), 4. E. Galjot, 5. Božek (oba Triglav) ... 7. Krolnik (Alpina), 9. Prešeren (Jesenice). " J. Javornik Žirovec Anton Burjak je na nedeljski tekmi za najvišji slovenski naslov v smučarskih skokih pri starejših pionirjih zasedel kljub najdaljšemu skoku (23 m) drugo mesto. — Foto: F. Perdan Republiški rekord Rebeke Porenta Zimski bazen v Kranju je bil v nedeljo prizorišče slovenskih plavalcev, ki bodo prihodnjo soboto nastopili na troboju Slovenija — Koroška — Julijska krajina v Celovcu. Na izbirni tekmi je nastopilo 40 tekmovalcev iz Ljubljane, Raven, Krškega, Trbovelj, Kopra in domačega Triglava. Najboljši rezultat je dosegla Kranj čanka Rebeka Porenta, ki je s časom 1:13,5 na 100 m hrbtno postavila nov republiški rekord za zimske bazene. RczulUKi — moški 200 in prosto: 1. Cargo (Ljubljana) 2:05,9, 2. Kramberger (Koper) 2:12,5; 400 m prosto: 1. Udovč (Ljubljana) 4:51,3, 2. Smid (Triglav) 5:05,0; 100 m prsno: 1. Zavrl (Fužinar) 1:14,5, 2. Grošelj (Triglav) 1:15,1; 100 m hrbtno: 1. Valcl (Fužinar) 1:09,5, 2. Balant (Fužinar) 1:10,3; 100 m AsMim 1. Kostanšek (Ljublj.) 1:04,4, 2. Slavec (Triglav) 1:04,8; ženske: 100 m prosld: 1. Kramberger (Koper) 1:09,0, 2. Rus (Ljubljana) 1:11,6; 409 m prosto: 1. Pečjak (Triglav) 5:25,4, 2. Kramberger (Koper) 5:45,7; 100 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 1:13,5, 2. Hodej (Rudar) 1:19,6; 100 m delfin: 1. Marolt (Ljubljana) 1:23,4, 2. Pribošek (Ilirija) 1:29,3. — dh Kegljači startali Na devetih kegljiščih v Sloveniji so v soboto in nedeljo startali kegljači v moški republiški ligi. Sedem na jstkratni republiški prvak Triglav je štartal v Slovenj Gradcu in Mariboru. Triglavani so v Slovenj Gradcu podrli 7333 kegljev (Turk 933), na kegljišču v Mariboru pa 7055 (Turk 947). Drugi kranjski predstavnik Elektro pa se je v soboto z Rudarjem pomenil na kegljišču Triglava, kje* so podrli 7044 kegljev (R°* pret 924), v nedeljo pa na Jesenicah 6903 (Dolinar 91 »• Jeseničani pa so v Kranj0 podrli 6964 kegljev (Šli»af 918), na domačem kegljišcjj pa 7110 (Slibar 944). Keglja? Kranjske gore so na kegljišču Maksa Perca v Ljubil3' ni podrli 7033 kegljev (žer* jav 923), na Saturnusu Pa 6605 kegljev (Žerjav 869). — dh ,i ljubljanska banka Zadnja sobota in nedelja je bila bogata s smučarskimi prireditvami. Tako so bili Slovenjgradčani organizatorji državnega prvenstva za mladince, na Ravnah so se pomerili za republiške naslove tekači, medtem ko so se za najboljšega v slalomu v Mežici borili mlajši pionirji in pionirke ter cicibani in cicibanke, v Mojstrani pa so tokrat na sedmem državnem prvenstvu nastopili invalidi športniki v veleslalomu in štafetah. Državno prvenstvo za mladince SLOVENJ GRADEC — Vrstni red državnega prvenstva v slalomu: mlajše mladinke: 1. Eoitzl (Jesenice); mlajši mladinci: 1. Magušar (Olimpija); starejše mladinke: L Jež (Fužinar); starejši mladinci: 1. Gorišck (Radovljica). Invalidi športniki v veleslalomu in štafeti MOJSTRANA — Vrstni red VII. državnega prvenstva invalidov-športnikov v veleslalomu in štafetah: štafete — slepi 3 X 5,5 km: Slovenija I (Kumer, Rupnik, Kane).' veleslalom — kategorija F: (invalidi s trdim kolkom in kolenom): J. Furlan (Borec Kranj); kategorija A (invalidi brez ene roke): Panovski (Invalid Skopje); kategorija E (invalidi z nadkolensko amputacijo): Kobler (Borec); kategorija I (invalidi nad 50%): Slibar (Borec); kategorija J (invalidi pod 50%): Nadižar (Borec); kategorija C (invalidi s pod kolensko amputacijo): Beyc (Borec); kategorija B (invalidi brez obeh rok): Sagadin (ZZUIM); kombinacija — kategorija F: J. Furlan (Borec); kategorija A: Panovski (Skopje); kategorija £• Steržinar (Borec); kategorija I: Medja (Borec); kategorija J: Nadižar (Borec). V ekipni konkurenci jc bi'3 najboljša Slovenija. Republiško prvenstvo v tekih RAVNE — Prvaki 27. republiškega prvenstva v lck'n — mlajše mladinke (3 km): Fister (Triglav), mlajši mjj* dinci (5 km): Kavčič (Triglav), starejše mladinke (5 km): Bcšter (Triglav), starejši mladinci (10 km): Tajnika* (Jesenice), članice 10 km): Kordcž (Triglav), mlajši člani (10 km): Burgar (Radovljica), člani (15 km): MIinar (Jesenice); štafete — člani 3 X 10 km): Jesenice, rnlap člani (3X5 km): Partizan Dol, mlajši mladinci (3 X 3 kilometre): Triglav II. Veleslalom za najmlajši MEŽICA — Zmagovalci v veleslalomu za republiki naslov med mlajšimi pionirji in pionirkami ter ciciba' in cicibankami: mlajši pionirji: Valič (Transturist'' mlajše pionirke: Flurah (Branik), cicibani: Peric (Ro^' cicibanke: Klajnščck (Branik). holf ^°tereporter France Je na ponedeljkovem sprejemu na Urnikih ujel v svoj teleobjektiv eJske reprezentante Vikija Tišlerja, Iva Jana, Boga Jana ter kapetana Viktorja Ravnika. Predsednik občine Kranj bo sprejel olimpijce Danes, v sredo, bo pred- zimski olimpiadi v Sap- tudi predstavniki občin- jednik skupščine občine poru. Na sprejemu bodo ske zveze za telesno kul- ^"anj Slavko Zalokar poleg olimpijcev Petra turo in smučarskega kiu- 8Prejel kranjske olimpij- štefančiea, Marjana Mes- ba Triglav. Ce> ki so nastopali na XI. ca in Janeza Gorjanca J. J. Smuk jezerskih smučarskih korenin sk0 tdicl°nalno XX. smučarskih ovan'e BSmuk jezer-tudi ,SInučarskih korenin« je Poa I1..?? Privabil na start Ho v«lri!Icno Makekovo Kocki S)rlKo število domačinov, na 2000 metrov dolgi progi, razdeljeni po starostnih skupinah, preizkusili svoje smučarske sposobnosti. Zmagovalci — moški nad 70 let: Ivan Anko (najstarejši tekmovalec), 65 do 70 let: av : Tržič 18 Trigl toSnhecSti TriSlava, ki v le- Pokrovitelfj;1 tekmuJeJ° P°d va, So vteljstvom tovarne Sa- bl»Skeel Zaostali tekmi repu- ^oštvo u^stva Pomagali S;0 5 2v Tržič z 18:2 (8:0, Hudob &£P? ? KranJčane: nik 3» Katanič, Pav- lica, Sajovic, Jakše, Nadižar in Kolesa 2 ter Višček, Adle-šič po 1; strelci golov za Tržič: Japelj in Eler. Pred približno 100 gledalci sta srečanje sodila Vister in Rcpiria iz Ljubljane. I. Purič Franc Dobrun, 60 do 65 let: Ludvik Virnik, 55 do 60 let: Vinko Tepina, 50 do 55 let: Franc Karničar, 40 do 50 let: Franc Smrtnik, 30 do 40 let: Miro Dolinšek; ženske od 40 do 50 let: Ivanka Žagar, 30 do 40 let: Roman* Kaštrun, 25 do 30 let: Minka Savs. A. Karničar jubilejna m e š a niča Krešimir Račić v Kranju ce \l Jske atIetske delav-date "Prekine kandi-'gre v \K- Ctne ol»mpiiskc RačS vletOV Kr^imir iniain Kran>ski alteti * svojih Vn,ta° m-- JSSSte kidate ska^lca v vifiino toka LP^:,ja (207>-Ka Kavuča (držav;,-, mladinskega rekorderja na 800 m — 1:50,0) ter mladinsko državno repre-zentanlko v metanju diska Metko Papler. Račič se je predvsem zanimal za pogoje dela v mrl vi sezoni in kako so kranjski atleti priprav Ijcni za novo sezono je pred vrati. — dh ki B 5PecEriua ©O©© ri>M ■ ■ ^i.■ i■ ■ NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU Brez denarja ni muzike »Odgovorni naj povedo, ali jc v Kranju sploh še potreben nogomet,« je dejal v uvodnem govoru predsednik nogometnega kluba Triglav Ivo Hrovatin na rednem letnem občnem zboru. Nevzdržno finančno stanje in prazna klubska blagajna ni v ponos nogometašem Triglava, ki v članski konkurenci letos tekmujejo v zahodni conski ligi, medtem ko mladinsko in pionirsko moštvo štarlata v gorenjski nogometni ligi. V nadaljevanju se jc predsednik dodaknil še znane »afere Bajželj«. Vsi so mnenja, da so bili kranjski nogometaši nepravilno kaznovani, ko so jim vzeli tri točke in tako so drugič v zgodovini kranjskega nogo meta izpadli iz republiške lige. Velika želja igralcev in ljubiteljev nogometa v Kranju je, da si letos spet priborijo vstop med najboljše slovenske cnajsteriee. V razpravi smo lahko slišali, da so nogometaši prvega moštva željni trenirati tudi po štirikrat tedensko. Imajo pa problem, saj so ostali brez trenerja. Se iz neznanih vzrokov je prenehal trenirati ligaško moštvo dosedanji trener Čebulj. Po vsej verjetnosti pa bo Čebulja na trenerskem »krmilu« zamenjal bivši igralec Triglava Marjan Brezar. Kakor smo že omenili, ima klub prazno blagajno. Že od leta 1957 imajo nogometaši Triglava 37 tisoč dinarjev dolga. Kako bodo ta dolg poravnali, in kako bodo s prazno blagajno startali v spomladansko sezono, ki je pred durim, še sami ne vedo. Zavedajo pa se, da brez denarja ni muzike. Novi dvanajstčlanski odbor bo tudi v tej mandatni dobi vodi! direktor zavarovalnice Sava Ivo Hrovatin. D. Humer Prvenstvo SRS v slalomu za pionirje a Krvavcu samo slalom V pravem snežnem metežu je bil smučarski klub Triglav v soboto na Krvavcu prireditelj letošnjega republiškega prvenstva za starejše pionirke in pionirje v slalomu. Nedeljski veleslalom — zaradi prehudega vetra ni vozila žičnica — pa so morali prestaviti na 18. marec. Na obeh slalomskih progah — prva je bila dolga 350 m, 150 m višinske razlike, 45 vratic, druga pa 350 m, 150 m višinske razlike, 42 vratic — je nastopilo 98 tekmovalcev iz 23 slovenskih smučarskih klubov, izven konkurence pa je štartalo tudi 5 tekmovalcev zagrebškega Medvcščaka. Največ uspeha so v obeh konkurencah imeli tekmovalci mariborskega Branika, saj je zmagovalka postala Reka Pečarič, v konkurenci pionirjev pa je bil najboljši Igor Popenko. Vrstni red — starejše pionirke: 1. Pečarič (Branik), 2. Urh (Radovljica), 3. Blažej (Olirapija), 4. Prclog (Izletnik), 5. Bajželj (Triglav) . .. 11. Koželj (Transturist), 18. Čop (Jesenice), 21. Šolar (Triglav), 22. Pintar (Kamnik) itd.; starejši pionirji: 1. Popenko (Branik), 2. HSlcel (Fužinar), 3. šparl (Branik), 4. Kozel (Slovenj Gredec), 5. Strel (Transturist)... 11. Zi-blcr (Tržič), 13. Razinger (Jesenice), 15. Smolcj (Tržič), 18. Križaj (Tržič), 20. Remec, 21. Dacar (oba Radovljica) itd. D. Hunter KRANJSKE OPEKARNE KRANJ proda na javni dražbi OSEBNI AVTO ZASTAVA 1300 letnik 1968, cena 8.000,00 din Napovedana vrednost je začetna cena. Vozilo bo prodano tistemu, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar leta ne more biti nižja od knjižne vrednosti. Javna dražba bo v četrtek, 17. februarja, ob 9. uri v obratu Bobovek. Ogled vozila jc možen v sredo, 16. februarja, v četrtek 17. februarja, pred napovedano javno di ažbo. G Iv A S SREDA — 16. februarja 1972 Pretekli teden je praznovala organizacija Ljudske tehnike v kranjski občini 25. obletnico obstoja. Na slavnostni seji so Pavletu Drakslcrju, Stanetu Križnarju in Branku Pircu podelili Kidričeve plakete, posebna priznanja pa so prejeli Polde Lovšin, Ivan Mi-klaveie, Franc Mohor, Franc Gorjanc, Franc Le-mut, Karel Lipovec, Andrej Žergaj, Zoran Rau-tar, Ciril Pokora, Janez Maček, Marjan Jerala, Janko Košnik, Raj ko Nadižar, Janez Mareneie, Zvone Stare, Franc Bro-lih, Jože Korošec, Milan Postovrh, Pavel Prostor, Tone Marčan, Alojz Ži-bert, Slavko Zalokar, Tone Volčič in Polde Grego-rač. # Ivan MIKLAVČIC iz Cerkelj: »Od leta 1953 dalje sem blagajnik AMD Cerklje. Društvo ima prek 300 članov in mislim, da smo pri svojem delu kar uspešni. Nameravamo zgraditi nov dom, za katerega zemljišče že imamo ... Mislim, da je naša organizacija, ki je sestavni del Ljudske tehnike, privlačna posebno za mladino, saj goji med drugim tudi celo vrsto avtomobi-lističnih športov, razen tega pa mlade tudi izobražuje. Na priznanje, ki sem ga prejel, sem ponosen. Povedal bi rad še to, da bi Ljudska tehnika ob večji pomoči družbe delala lahko še boljše.« £ Tone MARČAN iz Kranja: »25 let delam v kranjski Ljudski tehniki, in sicer na področju fo-toamaterstva. Organizacija je rasla vzporedno z obnovo porušene domovine, fotoarnaierstvo pa je imelo v Kranju sploh ugodna tla za razvoj Sam sem dobil tukaj osnovno strokovno znanje. Klub Janez Puliar je to misel širil. S številnimi predavanji in prireditvami smo pridobivali nove in nove člane. Takrat so bili le-ti začetniki, danes pa že samostojni ust var jalci. Upam, da bo tako tudi v prihodnje, saj sc mora človek stalno izpopolnjevati.« £ Janko KOŠNIK iz Kranja: »Dolgo že delam pri AMD Kranj. Motoma vozila In hitrost sta me že nekdaj veselila, razen tega pa sem vedel, da se mora mlad človek z nečem ukvarjati. Mislim, da sem svoj cilj dosegel. Ljudska tehnika je potrebna tako starejšim kot mlajšim. Tako zahteva čas. Upam, da se bo vanjo vključevalo še več mladih. Moja želja ob jubileju pa je, da bi dobil AMD Kranj kmalu nove prostore.« J. Kolnjek lil S Planine pri Kranju se je oglasil Anton Finžgar in pc vedal, da prebivalce zanima, kdaj bo spet odprta cesta, ki povezuje naselje z glavno cesto. Rekel je tudi, da /e sedanji prebivalci Planine močno pogrešajo trgovino, ko pa bodo zgrajena nova stanovanja, bo problem preskrbe še toliko večji. Zato njega in druge prebivalce zanima, kdaj bodo na Planini dobili trgovino? Poprašali smo na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju, kjer so nam povedali, da so sedanja komunalna dela na Planini potrebna zaradi gradnje novih stanovanj in za rešitev nekaterih komunalnih problemov v sedanjem naselju. Znano je, da so se na iPlanini že vrsto let srečevali s pomanjkanjem vode, z neurejeno kanalizacijo, javno razsvetljavo, slabo urejenimi potmi in drugimi. Zaradi načrtnega reševanja omenjenih problemov so sedanja gradbena komunalna dela nujna. Zato je razumljivo, da bo Planina, dokler ne bo urejeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, do- KAVA ŠI VIL. a če na Planini kler nc bo zasvetila javna razsvetljava in dokler ne bodo asfaltirane poti v naselju, izgledala več ali manj kot gradbišče. Tem trenutnim težavam, ki bodo trajale še nekako dve leti, se žal ne da izogniti. Glede omenjene zapore ceste, so povedali, da bodo cesto odprli takoj, ko bodo položili kanalizacijo na odseku. (Če bo vreme UgO* no, bodo dela trajala ok ^ mesec dni). Na Podjetju s se tudi strinjali, da bo "| Planini čimprej treba /^'.'„ diti trgovino oziroma Pj£ skrbovalni center. Preclvi*'1" vajo, da bo preskrbovalo1 center zgrajen in odprt Prl* hodnje leto. A. Otroški dodatek v novem znesku se izplačuje takoj Skupščina SR Slovenije je na sejah pristojnih zbOj rov dne 10. 2 in 11. 2. 1972 sprejela zakon o dolocijj premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do 0*£t škega dodatka in višine otroškega dodatka v letu ^ Po tem zakonu znaša osnovni otroški dodatek za cnL'0 otroka 85.— din in za vsakega naslednjega otroka V" 115.— din mesečno ter višji otroški dodatek za clU~0 otroka 140.— din in za vsa kesa naslednjega otroka j£ 180.— din mesečno, kar je odvisno od celotnega don ka gospodinjstva v letu 1971. Komunalni zavodi za *i cialno zavarovanje bodo opravili preizkus upravičeno* do otroškega dodatka sedanjih prejemnikov OtrOs dodatka na podlagi njihovih zahtevkov in predlože' ^ dokazil (»izjava« za leto 1972), ki jih morajo prejem11 predložiti do 20. 3. 1972. Ne glede na rok za predlo*'1 izjave pa bodo izplačevalci otroškega dodatka tO ^ delovne organizacije, komunalni zavo dl za socialno^ kojcu^c |JU aii.iz.Lrci i^iiyiiuii] i#vjj\wjiiitiaivt^ci mu «— skega zavarovanja, takoj izplačali sedanjim prej'-'11 prejšnjem in sedanjem zakonu za čas od 1. 1. ^ 31. 3. 1972. Razliko do novega viš, plačali tistim prejemnikom, ki jim je arovanje in komunalni zavodi za zaposlovanje, za "j,^ :ojence pa služba skupnosti pokojninskega in lnV» • skega zavarovanja, takoj izplačali sedanjim prej'-'11 g kom otroškega dodatka ustrezno ra/.liko v znesku 1 . čas od 1. 1. l^72 %. je-.a zneska D°clo,„7l n je bila v letu Pgjj priznana pravica do izrednega otroškega dodatka, vS^. ostalim prejemnikom pa bodo izplačevali ustrezno liko do novega osnovnega zneski. Za čas od 1. \ >jj dalje sc bodo izplačevali novi zneski otroškega doda po istem kriteriju, kol je bila izplačana razlika 31. 3. 1972 ob pogoju, da je prejemnik otroškega !| datka v roku do 20. 3. 1972 predložil »izjavo«. P°dO o pravočasni vložitvi »izjave« bodo izplačevalcem 0 Skega dodatka sporočili komunalni zavodi. Izplačevalci otroškega dodatka naj upravicu». čimprej izplačajo otroški dodatek po novem za* Republiška skupnost otroškega varstva