rzc /Tbft-r/ /4Cjn Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. Fr. Kotnik. Praznoverje je bilo med Slovenci jako razširjeno. Temu se ni čuditi, ker nam je primanjkovalo izobraževalnih sredstev. Zato se je tudi praznoverje, ki se je preneslo od drugod, kmalu vkoreninilo. Gosp. A. Stegenšek poroča v »Časopisu« II. 1. str. 68. o nemško tiskanem listu, ki ga_ hrani »Zgodovinsko-društvo« v Mariboru in ki predstavlja Marijino velikost ter se mu pri¬ pisuje posebna moč, če ga kdo nosi seboj. Sličen list, tiskan v slovenskem jeziku, je našel g. Josip Rudi, bogoslovec v Mariboru, v Šmihelu nad Pli- brkom na Koroškem. List je tiskan na obeh straneh' v v štirih oddelkih. Vsak oddelek je z dvema črtama obrobljen. Prva dva sta že toli poškodovana, da se besedilo ne da več popolnoma popraviti. Tekst slove od besede do besede in z istim pravopisom: 2 I. stran: ■GQREI OFRVVANIE TE SVETE DELA VE MARLE? 1. O Maria ti lapota tah angelov ? vsemi od mena to an- dohtlivo molitvo katero sim jas vtei svetei delavi htaba ' ' " 1 Oblika mu je 36 X 33 cm. 2 Radi preglednosti zaznamujem besedilo s številkami po štirih oddelkih. 66 frihtov: invprosov: o pomai mena is mo 1 -fo- - vsemi to-— mena: jas drvja tabe nezh nemam dati: O Marija jas tabe prosem perporozhi mena tvo-vsv.— njo vro bodi permena O Marija: inv pomai Mena te hvde duhove sasra— na: inv shtelejo prad tvojega sinajesusa: Cateri je sanas vse sadoval stve-: -bom mogov: v tam Nabeshzham jervsalemi se veseliti, Amen. Ta je na prava — -v devize Marije Mathare boshije! Catera Mera je she dendonashni sraniana v anam na je vsam teftam, Ca¬ teri so to sveto delavo: is andohtijo Cvshvali: 700 liet od- pufti--ov inv poterdov: ta sveta delava je vdrvkana v keliranie vtam lete 1715. K. 15. K. Na strani v istem oddelku, ločeno s črto od drugega besedila, je tiskano z večjimi črkami: J O JOHAN A N 2.) — sveta Maria shegnana — tvoja S. G- S Troize Croniana biva! shegna - k’ so ta prve- vobart tu dietze Jesvsa Sagladale: sheg - bodita tvoje S. S. vshete k’so tekai barti-Napoviane ble: shegnani bodita tvoji S. S. Shnabli: k so tv dietze Jesvsa antekai barti Cvshvali: shegnane bodita tvoje S. S. Melze: k’ ste tekai barti tv dietze Jesvsa luble: shegnane bodita tvoje S. S. rozhe: Catere sta vriedne ble torni dietezv Jesvsv poftriezhi: shegnane bodita tvoje S. S. rame: katere sta vsolei perprav- lanebletv dietze ji objemati: shegnane bodita tvvie S. S. persi: Caterah se je tv dietze Jesvs Dotikvavo: -shegnano bodi tvoje S. serze, Catere je tekai barti bras Nehania prveti Jesvsv gorevo: shegnano bodi tvoje S. Crievo: v’ Cateram je tekai 1 Kar je poškodovanega, to zaznamujem s črtami. Časopis za zgodovino in narok Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. 67 barti tv dietze Jesvs svadkv saspavo, shegnane bodita tvoje S. S. Coliene, katere so tekai barti se k’ molitvvi popognile: shegnane bodita tvoje S. S. noje: k’ so 63 liet tekai terdah stopin stuerle: shegnano bodi tvoji S. trvpvo v’ kateram je ta venzhna besieda 9 Miesnzov svadkv pozhivov: shegnana bodi tvoja S. delava: katera je Jesvso od sazhetka dopadva: hvalana bodi ta S. Delava; k’ se Madnio ti angeli veselijo: zheshzhana bodi S. Delava: na vse venzhne zhase Amen. Na strani, kakor v 1. oddelku, stoji: J O J O S E F E F 3.) Seda se Sazhna tu liepo zheshzhenje: inv shebranje Catere je od te brvmne nashe lubeFrave: tam andohtlivam htroshti vdrvkano h’ iver tv is andohtijo inv is aifram shebra: te bo gvishno od te Naisvelizhaneishe Matare boshije: velzhe gnade sadobiv posiebno na konz shivlenja te smertne vre: Stve tavshent barti bodi zheshzhano: skves vso Mvezh boga -j- Ozheta ti devizhno serze Marje prad roiltvam: stve tau- shent barti bodi zheshano: skves tv shivlenje noi terplenje inv smert, — i gorei vitajenje inv vniebvhojenje tvojega lvbiga sina jesvsa tvoje devizhno serze Marije v’roiftvvi: stve tavshent barti bodi zheshzhano skves to lvbiesn S. duha: ti devizhno serze Marije poroiitvi: stve tavshent barti bodi zheshzhano skves tvoje S. Delavo: ti vesieli gartelz S. S. Trojize: shegnano bodi tvoje S. roiftvo inv v’soko zhaftito bodi tvoje S. gorei ofrvanje: v tam S. templni: inv vsoko huale vriedvo ma biti tvoje osnanvvanje hvale inu zhafti vriedno bodi tvoje obiskanje: o velka zhaft ane vniebo vsete zhafti vri - Marije devize noi Matare boshje noi hvava inv vriednoft -- iei S. Delavi? 5 68 Časopis za zgodovino in narodopisje. Na strani: M A MARIA I A 4.) Resnizhna inv gvishna delava inv tovshava nashe lvbe Fraue inv te shegnane Nabeshzhe Cralize? MARTE, catera S. Delava je zbor Nashidaltam pantlei se dajava tam rvemarjam: cateri so to S. Shisho v’ Marija Lovreti obiskali: daso sabo mov na duem nesli: kateri zhvovak bodi Moshka al shenska parshona: ano tako sveto Delavo persabe nosi alpa pod strieho jema: te bo velzhe gnade od nashe lube Frave sadvebov: karkv samo to zhasno: tvde tam venzhno: htver to S. Delavo nashe lvbe frave persabe nosi alpa doma jma: inv tefto Naprasnzhe tah S. S. godov nashe lvbe Frave is andohtijo shebra htver pa brati ena sna tepa navse gode nashe lube Frave 36 obomari: al zheshzhana si Maria shebra: h’ zheiti Nashe lube Frave starofti: inv nie S. Delava po- siebno se jema tam porodnam shanam poveti: kader mojo roditi da to S. Delavo Nanaje okveli sabe opasajo bojo Sa- gvishno furt ano posiebno Mvezh noi trosht pozhutle inv tv skves Marijene proshnje: Amen. Na strani: J E J E S V S V S Tudi to besedilo je najbrž služilo kot tolmač »delavi« ali traku, na katerem je bila zaznamovana Marijina dolžina. 1 V marsičem se ta tekst strinja z onim, ki ga je objavil Fr. 1 Glej o tem tudi »Časopis« II. 1. str. 86. Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci: 69 Grofil v »Zeitschrift fur osterreich. Volkskunde«. Wien 1897' Zunanja razlika med tem in našim je ta, da naš list ni tako dolg. Pod tekstom je na onem listu tudi merilo. »Die Lange des betreffenden unter dem Gebettext fortlaufenden Mafi- striches betragt P88 m«. 1 V našem tekstu pa ni merila. Tudi o dolžini Marijine noge se v našem listu nič ne omenja. Tekst pa se v marsičem strinja z onim: »die gevvisse und vvarhafte Lang unser lieben Frau, als der iibergebnedeyten Himmelskonigin Maria, welche heilige Lang zwar (na našem listu »zbor«!) auf seidene Bander denen Pilgrammen, welche das heilige Haus zu Loretto besuchen, ausgetheilet wird.« 2 3 * (Prim. 4. odstavek našega teksta!) Potem sledi: »Welcher Mensch es sey Manns- oder Weibsperson eine solche Lang bei sich tragt oder in seiner Behausung hat, der wird ab- sonderliehe grofie Gnade von unser lieben Frauen zu erwarten haben, nicht allein hier zeitlich sondern dort ewig. Wer diese usere lieben Frauen Lang bei sich oder in seiner Be¬ hausung hat, der soli es alle H. Frauenfeste mit Andacht bethen; wer nicht lesen kann soli alle Frauenfeste 24 Ave Maria bethen, zu Ehren unser lieben Frauen Alter und H. Lang, absonderlich sollen es ihnen die schwangern Frauen empfohlen seyn lassen, wann eine Frau, die in Kindsnothen ist, es um den blofien Leib bindet 8 selbe wird besondere Hilf und Beistand von unser lieben Frauen zu envarten haben« (tam, str. 366. in 367; prim. s tem 4. odstavek!). Molitve »k sveti delavi« se ne zlagajo povsem z onimi, kar jih je priobčil Grofih Naša »delava« je tiskana »v keliranie v tam lete 1715. K. 15. K. Na listu, katerega tekst je Grofil objavil, menda ni 1 Zschr. f. osterr. Volkskunde 1897 str. 366. 2 Prim. tudi: »Časopis« II. str. 86. 3 V našem listu »Nanaje« (— na nage), kar pomenja v rožanskem. in gorenjskem narečju isto. 70 Časopis za zgodovino in narodopisje. letnice, ker samo poroča, daje tiskan »zu Koln am Rhein«. Letnica 1715 se ne vjema z letnico na drugi strani lista, kjer je tiskana »Ta Sveta Delava Jesvsa Criftvsa«, kijevdrvcana v’ Celiranie v tam lete 1655 . K. 15. K. 1 Da bi bil ta list tiskan v Kelmorajnu, na to ni misliti. O Marijini dolžini še poroča H. Moses v »Zeitschr. f. osterr. Volkskunde« 1898. IV. Bd. str. 152. Marijina dolžina na tem listu znaša 186 cm, dolžina Marijine noge pa 15-5 cm. Tekst je enak onemu, ki je objavljen v III. letniku Z. f. 6. Na drugi strani lista je tiskana »Kristusova delava«. Črke so večje kakor na prvi strani. Tekst slove: GVISHNA INO RESNISZHNA DELAVA NASHA LVBA GOSPVEDA: JESVSA CHRISTVSA. 1. Ta delava je Naidana biva na svetam grvebi v’ jervsa- leme: K’ se je-—- ta VIII ta jemena povedov inv potrdov! daje Jesvs na svetam Crishi takv v--- - ana shiva zhvoveka pa potle Cadr bo vmerv mertla spet: bomo videli da j---shivleniie: Mora drobiti svvo hvda ta Smrt: data Zhvoveka tako vtegna:-navsmilano vtegvali: da so morli glidi shnieh crajov ven stopti! Na strani: J E JESVS V S 2. Sedej se sazhnajo te liepe Molitve od Svetiga ozheta F - 1 Kaj pomenja »K. 15. K.«, mi ni znano. Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. 71 Gospved Jesvs — - ba, da ti mena skrijesh notr vtvoje pra.S. - - kervave rane inv-troju pra S. Roshn far- bano kerjo inu mena opashash is trojo 1 S. Delavo S. Trojiza bodi moja va- - - oba- v-venje pred vsiemi moimi faintami: vidiozhemi, noi Navidiozhemi v tam jemenv boga j- ozheta: inv boga j sina: Noj boga S. f Dvha. Amen? bveg f ozha bodi moi srednik: bveg j sin s tvei prad mano: bveg S. j duh stvei raven mena! inv htver je mozhneishi kaker so ti driji Moshi inv ta pra S. Delava! Jesvsa Chri- ltvsa: te ko pridi noi shkodvei mena: tv pomai mena bveg -j- ozha! bveg f Sin ! bveg f S. Duh! Amen: jas Cershainsh- zhi zhvovak savpam na tv terplenje moiga Ivbega Gospveda Jesvsa Chnftvsa: Noi is svelizharja jas Cershainshzhi zhvo¬ vak saupam dabo mena obarvov prad vsiem hudiem: inv mena perpelov vtv venzhno vesele? Amen: Na strani: H A H A N N A N A 3.) JESVS f MARIA f JOSEPH Jas kershainshzhi zhvovak: le na sama boga noi na nasho lvbo fravo MARIO mam savpanje? jas se uvasho volo sklenam JESVS MARIA JOSEF: jas kershainshzhi zhvovak: se sto S. Delavo Jesvsa Chriftvsa vpam srezhno shi- veti inv vmrieti: inv ano srezhno venzhnoft vnabesah sa- dobiti: Amen? JESVS f MARIA f JOSEF Amen Tisk. napaka mesto tvojo. 72 Časopis za zgodovino in narodopisje. Shebrei vsako Nedelo 5 ozhanashov inu 5 obomari Noi ano vero h’zhefti: htam S. S. 5 Kervavam ranam: Je- svsa Criitvsa. Na strani: ^ O J O H A M A M 4.) Ohriftvs Gosnodvja: -j- Criftvs •{- raigiera: Criftvs •f pramaga: -j- skves niegovo terplenje J- inu smert: Na dra- vesi ta S. f Crisha Jesvsa Criitvsa: f inu skves shegn Ma¬ rije devize Mathare boshje inv vsah is svolanah boshijah: Noi skves ta pra S. titel Nasha odreshenika Na S. Crishi INRI? Jesvs od Nazaretha an Cral tah j vdov: bodi mena Mier prad moimi faintami: vidiozhemi noi Navidiozhemi: prad tiemi obarei me te S. Mosh, Catheri je smert stverov: na dravesi ta S. Crisha? ta S. Delava Jesvsa Criitvsa shegneime ta S. Delava bodi mena hpomvezhi: ta S. Delava Jesvsa Criitvsa obarei Me: tazhs da me on ksabe vsema vto venzhno glorijo al vesele: v tam jemenu boga J- ozheta inv boga ■f sina noi boga -j- S. Duha. Amen. Ta Sveta Delava Jesvsa Criitvsa je vdrvcana v’ Celi- ranie v tam lete 1655. K. 15. K. Na strani: J O JOHAN A N * * * Praznoverje o Kristusovi dolžini je kaj staro. Dr. Čenek Zibrt je priobčil o tem zanimivo razpravo v »Vestniku kra- Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. 73 lovske češke společnosti nauk, Trida filosoficko-hostoricko- jazykozpvtna. (1894). Ta razprava je lep donesek k zgodovini tega praznoverja. Zato povzamemo iz nje glavne točke. Vse- učiliška knjižnica v Pragi hrani književni spomenik staro- češki iz XIV. veka, ki je okrašen z miniaturnimi slikami. Imenuje se Kunigundin pasijonal. Naročila ga je Kunigunda, najstarejša hči Premysla Otokarja II. in opatinja v šentjurskem samostanu na pražkem gradu, v letih 1312—1314. Tekst je spisal menih Kolda, dokončal ga je in z miniaturnimi sli¬ kami okrasil kanonik Beneš. Naslikano je Kristusovo trplje¬ nje, Kristus na oljski gori, Kristus na križu, vtisnjeno ob¬ ličje Kristusovo »Veronica« in cela vrsta orodja, s katerim je bil Kristus mučen. Med tem je naslikana tudi 13 cm dolga črta, z napisom: »Haec linea sedecies dueta longi- tudinem demonstrat Christi.« Tudi češki napis je pristavljen. Telo Jezusovo bi bilo po tem 208 cm dolgo. Gotovo je umetnik črpal iz starejših virov, a odkod je sprejel to merilo, se ne da določiti. Torej je bilo to že v začetku XIV. veka, gotovo pa že tudi prej v navadi. Sčasoma pa se je spremenilo spošto¬ vanje orodja in Kristusove dolžine v praznoverje. Pri- prosto ljudstvo ni razumelo, da je s črto označena le domne¬ vana dolžina Kristusova in je častilo dolgi papir (ali trak) kot relikvijo, jo nosilo s seboj in ji pripisovalo čudotvorno moč. To praznoverje se je tako razširilo, da je cerkev mo¬ rala nastopiti ostro proti temu. Razglasila je, da je greh no¬ siti »dolžino« s seboj in pretila s cerkvenimi kaznimi. Ostro je nastopil proti temu praznoverju v začetku XVIII. veka Vaclav Klugar, župnik v Skalici nad Opavo. Ljudstvo je hranilo dolžino Kristusovo in Marijino in blagoslov sv. Mihaela. Pripisovalo je tem predmetom veliko moč, češ, da strela ne udari, da ogenj ne napravi škode, da bo srečo imelo itd. Če se te reči s tem namenom hra- 74 Časopis za zgodovino in narodopisje. nijo, je to praznoverje, kajti v sv. pismu tega ni. Bog ni dal tem stvarem take moči in tudi cerkev ne ve nič o tem. Tako Klugar. To dokazuje, da je bilo to praznoverje med ljudstvom jako razširjeno. Kaka je bila dolžina, o tem Klugar nič ne pove. Razvidima pa lahko, kako moč ji je ljudstvo pri¬ pisovalo. Cerkvi se je posrečilo zatreti praznoverje o dolžini. Zibrt je še zasledil poročilo o njej v molitveni knjigi v »Per- ličkah«. Drugih poročil med Čehi ni. Verjetno je, da je že v prvi polovici 19. stoletja spomin na to prazno vero pri Čehih izginil. Zibrt je popraševal po njej pri starih ženskah, a koderkoli jo je zasledoval, nikjer je ni zasledil. Naposled pa pripominja: morebiti se drugim posreči, da jo zasledijo. 1 Nadalje nam Zibrt poroča o dolžini, ki so jo našli v »Pristoupimi u Českeho Brodu«. Meščan je porušil skedenj in našel v zidovju skledico iz zelenega stekla in papirnat zavitek. — Znano je, da so devali stari ljudje, če so gradili nova poslopja, na temelj ali v zidovje reči, ki so služile kot obrambna sredstva proti ognju, gromu in nesreči. — Papirnat zavitek je zložen v šest delov, 9 cm širokih in 33'/ 4 cm dolgih, torej je 200 cm dolg. Na dveh stolpcih po 7 vrst čitamo, da je to prava dolžina Kristusova, ki dela čudeže tistim, ki jo pri sebi hranijo. Ka¬ kor poročajo oni, ki se je spominjajo, je bila vložena v zi¬ dovje h koncu XVIII. ali v začetku XIX. stoletja. A to ni odlo¬ čilno za starost te prazne vere, kajti najdeni list je samo prepis iz starejših vzorcev, ki so bili razširjeni med ljudstvom. Že leta 1746. si je Klugar štel v dolžnost pokarati tiste, ki so radi praznoverja hranili to dolžino. Na listu stoji, da je papež Klement VIII. leta 1655. potrdil to dolžino. Temu pa nasprotuje poleg drugih spomenikov tudi Kunigundin pasijonal, ki dokazuje, da so domnevano dolžino 1 Kdor bi preučil dela naših predigarjev, bi morda tudi naletel na sled tega praznoverja. Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. 75 Kristusovo že v začetku XIV. veka šteli med znake Kristu¬ sovega trpljenja. Klement VIII. ni mogel 1. 1655. te dolžine potrditi, ker je papeževal od 1. 1592.—1605. 1 — V pasijonalu se je dolžina Kristusova samo označila. Pri najdenem listu pa ne smemo vpoštevati samo dolžine ampak tudi tekst, in ta je najvažnejši. Sestavljen je deloma iz obljub, kako bo dolžina čudovito vplivala, deloma iz molitev, ki so spisane po vzorcih tistih rekel, katera so se rabila pri blagoslav¬ ljanju in zdravilnih zagovorih XVII. in XVIII. veka. 2 0 dolžini Kristusovega telesa poroča H. Moses v »Ztschr. f. o. V.« (IV. 1898, str. 152.). Dolžina znaša 189 cm. 3 Kristusova dolžina bi naj pomagala ženam k srečnemu po¬ rodu: »Und so eine schwangere Frau solche bei ihr h at, wird ohne Schmerzen leicht gebaren und wird ihr nichts misslingen in der Geburt«. Drugo poročilo podaja Karol Reiterer v istem letniku omenjenega lista str. 208. Drugi del molitve je enak molitvi v 2. oddelku naše »Delave«. Glasi se: O Herr Jesu Christe! Ich bitte dich, das du mich verbergest in deine heil. fiinf Wunden, und mich abwaschest durch 'deine heilige Lange und mit deinem H. rosenfarben Blut die heil. Dreyfaltigkeit sey mein Schild und Schirm fiir alle meine Feinde sie seyen sicht- oder gnsichtbar: Im Namen Gottes Vaters und des Sohnes und des heiligen Geistes Amen. Gott der Vater ist mein Mittler Gott der Sohn ist mein Vorgeher und Gott der heilige Geist ist mein Beystand, und welcher dann starker 1 Prim. 1. oddelek našega lista na 2. strani! Na našem listu je mesto o papežu Klementu poškodovano. Letnice ne nahajamo — a mo¬ goče je bila na čelu lista, a »vdrvcana« je »Delava« že leta 1655. »v’ Celiranie« pa še slovensko je »vdrvcana«! 2 Stvar glede molitev v naši »Delavi« bi najlaže kak teolog razjasnil. 3 Tudi dolžina Buddhe je natanko določena in znaša 18 čevljev. Prim. o tem opazko >) v »Z. f. 6. V.« I. Jg. (1895, str. 276.). 76 Časopis za zgodovino in narodopisje. ist als diese 3 Mann und diese H. Lang Christi, der kornrne und greife inich an. Das helfe mir Gott der Vater der Sohn und der heilige Geist, Amen. Und auf meinen Herrn Jesum Christum, meinen lieben Seligmacher, steure ich mich christ- licher Mensch, der beschiitze und fuhre mich in das Leben Amen.« Bodi še omenjeno, kar poroča dr. A. Ilg v »Z. f. 6. V.« (I. Bd., str. 380): V Neubergu na Štajerskem se nahaja olj¬ nata slika na platnu iz konca XVII. ali začetka XVIII. veka, na kateri je naslikano Kristusovo truplo v življenjski veli¬ kosti. Kakor pravi napis na sliki, je to prava dolžina Kri¬ stusova. V cesarski galeriji slik se nahaja majhna oljnata slika na bakru, ki nam predstavlja sv. Leopolda. Pod sliko je črta- merilo. Ce se to 12 krat poveča, se dobi prava velikost svetnikova. Iz vsega tega je posneti sledeče: Začetek te prazne vere je iskati na slikah. Že v za¬ četku XIV. stoletja nahajamo Kristusovo dolžino v Kuni- gundinem pasijonalu. Spoštovanje, ki ga je skazovalo ljud¬ stvo pasijonskemu orodju in dolžini, se je tekom časa spremenilo v praznoverje. Cerkev je proti tej prazni veri nastopila, predigarji so jo karali. Spoštovanje se je spremenilo v praznoverje, ko se je ločila podoba od mere. Na mesto podobe je stopil tekst, (molitve, pojasnilo itd.). Razločevati je 2 vrsti »dolžin«: a) take, na katerih sta mera in tekst združena (po 2 metra dolge papirnate tra¬ kove 1 ) in b) take, pri katerih je bila mera (dolžina) posebej (na svilnatem traku, tekst pa se je dodal na posebnem listu. Sprva se je gotovo delila ali prodajala samo mera 1 Tako dolžino s slovenskim tekstom ima neki kmet v beljaški okolici, kakor mi poroča dr. J. Arnejc. Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. 77 (dolžina), ker ljudstvo še ni znalo brati. Pri koroških Slo¬ vencih nahajamo obe vrsti, — glej naš tekst in poročilo Arnejčevo. Naš tekst je prestavljen iz nemščine. To dokazujejo navedeni nemški primeri in jezik sam. Jezik navedenega teksta je narečje Zvrhnjega Roža. 1 Letnice 1655 in 1715 niso odločilne za starost tiska,, ne samo iz navedenih vzrokov, ampak tudi zato, ker ro- žansko narečje v teh letih bržkone še ni bilo tako, ka¬ kršno je na tem listu. Odločilno besedo o tej stvari pa bomo še-le tedaj lahko izrekli, kadar bomo imeli dovolj nabranega gradiva. 1 »Zvrhnji Rož« je prava slovenska oblika in ne »Gorenja Rožna dolina«, ki je prestava iz nemščine.