I;hij» dvakrat na meaec In sicer prvi Četrtek po t- In 15. v mesecu. Cena mu jt t K 60 v nt leto. (za Nemfljo 2 K 8 v, /a Amerlto In druge tuje drlave 2 K 60»). — Spisi In dopisi se poSilja|6: Ured-nlltv« .Domoljuba', L|ubl|ana. Seme nitke ulice II. 2, narofnina, reklamacije in liutrati pa UpravnIUvu .Domoljuba" LJubljana, Kopitarjev« ulice It. 2. »»«
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inacratl ae sprejemajo po sledečih cenah Enostopna petitvrsta (Šestina .Domo-ljubove- Širine, 34 mm) stane u enkrat 30 v te se tiska dvakrat 26 v. £e se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten p opus l — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v. r^.rji,
Čekovni promet poštno • hranilnitnega urada St. 824.797 NMMttnfimtM
M 13.
u Ljubljani, dnč 6. julijo 1905.
SKrb za posle.
Naši članki o kmečkih poslih so ifili v živo Dobili smo več pisem Kranjskega in Koroškega, ki vse jpolnoma potrjujejo, kar smo pisali, eka žena, ki je šla z možem delavni v tujino, nas je pa hudo prijela, avi, da ne vemo, kako se godi )slom na kmetih, da ravnajo ž njimi nkor z živino, in da jim dajejo ne-itno hrano. „Kaj boste vi", piše, „ki vedno siti, govorili o poslih? Če nečko dekle ne sme nikamor z doma, ji boste vi kaj dali, če v službi ž o delajo kot s psom in dobi hrano, je še za prašiče preslaba?" Nič ne merimo ženi, ki je morda sama res tušala kaj tacega. Tudi mi poznamo samne slučaje, 'kjer rt;s gospodinje Pa gospodarji delajo s posli pre-do; Vc'no tudi, da sempatja hrana, sejim kuha, res ni užitna. To drugo Pa godi le tam, kjer ima gospo-rJeva družina svojo hrano. V takih ►sposkih in napolgosposkih hišah casih res tako kuha poslom, da »8 Pomagaj, Gospodinja kuharica ravna po načelu: za gospoda ni Dolj.se dovolj dobro, za posle je slabše predobro.
,'^'ez ovinkov poudarjamo: Prva Cc hočemo popraviti, karje„na-
pačnega glede na posle, je ta, da se s posli dela pošteno, krščansko. Hlapec in dekla nista manj vredni bitji kot najbogatejši gospodar ali najimenitnejša gospodinja, ['o božji podobi "sta vstvarjena, človeške pravice imata kakor vsak drugi. Ravnati se mora s posli tako, da se ne žali njihova človeška čast Spoštovanje in udanost zahteva gospodar od njih. Take dušne reči se morejo kupiti samo z enakimi dušnimi. Spoštovanje se kupi samo z enakim spoštovanjem, udanost in zvestoba samo z udanostjo in zvestobo. Le kdor bo v poslu spoštoval človeško čast njegovo, kdor bo z ljubeznijo in zvesto skrbjo delal ž njim, more' zahtevati, da mu tudi posel ostane zvest in udan.
Zraven mora biti seveda tudi preskrbljeno za telesno stran. Zdrava in zadostna hrana je nujno potrebna. Kjer se vsak grižljaj kruha posebej prevoha, tam ni prijetno služiti. Za-libog gre v tem oziru splošna razvada silno daleč. Zlasti dve stvari omenjamo: kava in vpijanljive pijače (vino, pivo ali žganje) se marsikje naravnost zahtevajo In vendar je to obojno slaba in zdravju škodljiva razvada Odlijač od prežganega in zmletega arabskega boba, ki mu pravimo kava, nima nič redilnega na sebi. Popolnoma nepotreben je; samo dra-
živno moč ima na živce, da človeka za nekaj časa osveži. Tudi vpijanljive pijače nimajo nič redilnega v sebi. To drugo reč lahko opuščamo, ker o nji piše „Domoljub" v posebnih člankih. S posli, ki so v tem oziru razvajeni, so seveda silne težave. Ce ima posel od gospodarja pravico zahtevati poštene krane, ima tudi gospodar pravico od posla pričakovati, da ne bo nespametno razvajen in siten.
Posli morajo imeti toliko počitka, kolikor ga potrebuje telo, da sc popravi. Za potrobno spanje se mora dobiti čas. Ravno tako je treba skrbeti, da morejo v nedeljah in praznikih v cerkev. Pri gosposkih družinah se za to ne zmenijo. Morda je plača par grošev večja; zato so pa dekle in hlapci vedno vpreženi. To surovost je treba s korenino izruvati in popolnoma prav bi bilo, ko bi pomanjkanje poslov zadelo v prvi vrsti take gospodarje, dokler bi se ne zmodrili.
Posel ima dalje pravico, da se ga ne pohujšuje. Vsak gospodar bi moral strogo paziti, da se v njegovi hiši nesramno ne govori, da se pazi na to, da imajo ženski posli ločene, zaprte spavnice. Koliko pomanjkljivosti je tukaj! Naravnost vnebo-vpijoče je pa, če izvira zapeljevanje od gospodarja ali njegove družine.
Končno še eno: dogovorjena plača se mora natančno ob določenem času izplačati. Kjer se iz malomarnosti ali oderuštva to ne izvršujt. tam se ni čuditi, če posel brez važnih razlogov ne more pričakovati dogovorjenega plačivnega roka. marveč je vedno nad gospodarjem, naj mu da kaj na račun. V teh slučajih gre večinoma vse pri ženskah na cunje, pri moških skozi grlo.
Gospodar naj sam z zgledom in podukom vadi posle varčnosti in zmernosti. Hranilnic je vedno več; lahko je takorekoč vsak groš plo-donosno naložiti. Po Marijinih družbah in izobraževalnih društvih so uvedene čebelice. Gospodarji naj store od svoje strani vse. da so njihovi posli v Marijinih družbah in izobraževalnih društvih. Po ti poti bi se vrnil stari krščanski duh v sedanje trhle razmere in ž njim domače, družinske razmere za posle, gospodarjem bi se pa usušila njihova sedanja najhujša skrb.
Kotiček za a. p. in p.
Maršal Ojama — z Linevičem se zdaj merita v Mandžuriji — je bil pred par leti v L j u b 1 j a n i. Pa se ni dosti mudil, ker v Ljubljani ne prodajajo igrač za Japonce. Peljal se je z Nemškega, kjer je bil pri Kruppu nekaj kanončkov nakupil, skozi Ljubljano na Reko.
Tam delajo namreč tiste torpede, to so take jeklene 2—3 metre dolge cigare, ki jo namerijo na sovražno ladijo in spustč v morje, pa sama teče in se zadere skozi debel jeklen .oklep, se razleti in raznese ladijo.
Takih torpedov je Ojama takrat par tucatov naročil na Reki.
Si se ozrl, če je to res tiskano v koti č k u za razne pivce ? Le potrpi, pijača že še pride na vrsto.
Toraj torpedo, to je kanon in kroglja obenem, in tako močno nabasano, da se vse razleti, ko zadene.
Kanon je pa za večkrat Pa za vedno tudi ni Ko tisočkrat ustrelč iz kanona, pa ga morajo preliti, ker ni več varno streljati iz njega, bi se lahko razletel
Čimvečkrat se namreč vstreli iz kanona, tembolj se pretrese blago, iz katerega je vlit in po tisoč strelih je tako razrahljan (dasi se mu ne vidi), da bi ga znal« še par strelov raznesti. Zato pa raje prej nehaj*.
Kar je smodnik za kanone, to je alkohol za človeka. Uniči ga, ali naenkrat ali pa polagoma. Če se preveč nabaše, se razleti kanon in človek: vsak dan se bere v slovenskih časopisih, da je tega ali onega alkohol nagloma končal.
,Zmerni- pivci to bero, pa si mislijo: kaj se ga je pa tako nažrl? pa bi ga po pameti pil, kakor ga mi.
Pa je zmeren pivec, ki ga vsak dan svojo mero, pa ni nikdar ravno pijan, ravno v taki koži ali pa še v slabši, kot tisti, ki ga redkokrat, pa takrat preveč. Če eden svoj telešček nabaše vsak dan tako le z enim ali poldrugim litrom vina, ali tremi, štirimi vrčki piva, aU enakovredno mero žganja in se to godi trideset, štirideset let, znese t* dvesto do štirist* estrajhov, deset do dvajset tisoč litrov, in vsak litrček je nekolik* pretresel in zrahljal njegovo zdravje in kar naenkrat — je bil* preveč in ga je razneslo.
Seveda mu ne zapišejo, da ga je alkohol umoril, ampak, da je po daljši ali krajši bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Linevič je zdaj *stro prepovedal žganje — častnikom in prosta-kom, če ne bo prekasno ?
Ker smo že pri generalih, naj povem še od grafa Haeselerja, ki je *b novem letu postal nemški general - feldmaršal. Njegov kor je neki najboljši pod nemškim cesarjem. Stari in mladi vojaki ga ljubij*. Žganja pa ne pusti prodajati v vojaških kantinah. Dnč 10. junija 1903 je odgovoril nemškemu protipijanskemu društvu: „D;>volite, da na kratko odgovorim. Od 1. 1878. ne pijem ne vina, ne piva; žganja nisem nikdar pil. Izjema na cesarjev rojstni dan in zelo slovesnih prilikah četrt kupice sekta. Poleti 1878 sem imel hudo pljučnico. K* sem ozdravel, mi je več zdravnikov svetovalo piti le po eno ali dve kupici vina. Pa kmalu sem spoznal, da nič vina je še boljše. Skušnja me je naučila, da je mož brez alkohola veliko vstrajnejši pri telesnem in duševnem delu in da se manj utrudi, in to ob vseh letnih časih. Žganje je najhujše zlo. Pivo mu je prav blizo, obteži delavnost, naredi človeka trudnega in vedno bolj žejnega. Vin* tudi ni zanič. Za vojaka je: voda, kava ali m*rda čaj. Z odličnim spoštovanjem. Grof pl. Haeseler."
Političen pregled.
Iz državnega zbora.
V avstrijski zbornici, ki se je začetkom tega meseca zopet sešla, je še vedno jesensko vreme; solnce in dež se vrstita malo ne vsako
uro. Duhovi postajajo zopet mirnejši. Sedanja vlada pod ministerskim predsednikom Mavcem je že pol leta na krmilu, a stvari grdo v starem tiru. Bolezen gospoda barona (iarča je bila vzrok, da se položaj v državni zbornici še vedno ni pojasnil in da vlada ni storila doslej nobenega koraka, ki bi mogel žago-toviti daljše premirje. V škripcih ju vlada sedaj zlasti vsled tega, ker bo morala ugodi'' češkim zahtevam, če bo hotela imeti mir » zbornici; a z vsak* najmanjšo dobroto napram Čehom se vlada zameri Nemcem, ki ji prete z najhujšimi grožnjami. V tem zasedanju so prišle najpreje v razpravo duhovniške plače. Pri tej priliki se je zopet pokazal voditelj naše liberalne stranke doktor Tavčar v svoji družbi. Skupno s socialnimi demokrati je bil proti vladni predlcgi. v kateri je nekaj izboljšanj duhovniških plač, in je v svojem govoru na najnesramnejši način oblatil našo duhovščino. Dobil je pa tudi za svoj slaven čin tudi tak* brco kakoršno je zaslužil. Po tej razpravi so izvolili v zbornici pooblaščence, ki se imajo skupno v ogerskimi pooblaščenci pogovoriti, kolika naj prispeva Avstrija in kolik* Ogerska k skupnim izdatkom. Ker pa je bil ogerski državni zbor •dgodsn predno je izvolil take ptoblaščence, je stvar brez pomeDa in vlada bo ravnala p* svojem. Nato je podal ministerski pred sednik Gavč nek* izjavo, v kateri je obljubil Cehom vseučilišče na Moravskem in notranji češki jezik. Slpdnje je razburilo posebno Nemce, ki pravijo, da tega zbornica nikdar ne bod*v*lila. Pričakovali smo, da b« (iavč v tej izjavi povedal tudi kaj o slovenskem vseučilišču v Ljubljani; a varali smo se. Le naučni minister Hartel je rekel v nekem odseku, da se bod* začele vsled naraščajočega števila slovenskih gimnazijcev priprave za dvojezično vseučilišče v Ljubljani. Skliceval se je pri tem, ko je dejal, da se bo nekaj predmetov predavalo v nemškem jeziku, na želje kranjskih Nemcev. Poslanci „Slo vanske Zveze" so se posvetovali kaj bodo ukrenili napram vladi, ker se ne zmeni nič za slovensko vseučilišče. — Poslanec Pogačnik je interperliral glede izgredov v Domžalah in vložil nujni predlog radi po toči poškodovanih Blhincev.
Na Ogerskem
se je v zadnjem času marsikaj izpremenilo. Tiča je odstopil in neki Fejervari je prevzel vlad*. Z odstopom Tičovim je zaključena zgodovina malone 40 letnega vladanja kal-vinske rodbine Tičove na Ogerskem. Dasi možje iz te rodbine niso vedno sedeli na ministerskih sedežih, so vendar vodili vso politiko in narekovali, kdo li postani ogerski poslanec, minister in plemič na Ogerskem B*lj nejevolja proti samovoljnosti Tičov nego li kaj drugega je povzročila poraz liberalne
ke na Ogerskem. Kakor mora se tlačili bralci ubogo ogersko ljudstvo. Nikjer ni dobilo judovstvo v razmerno tako kratkem L tolikega vpliva, kakor ravno na Oger-Ogromna zemljišča mnogih ogerskih ilemičev so prešla v judovske roke in mali '0etič je zadolžena uboga para raznih ju-lovskih pijavk. To je pa povzročila liberalna r|ada. Zato so se dvignile na Ogerskem nove itranke, ki so prišle sedaj že do precejšnje noci v'zbornici in prisilile Tiča, da je od-itopil. Kes j s sicer, da nova Fejervarjeva vlada ni nič drugega kakor poizkus, še nekaj časa vladati po liberalnih načelih. To so neliberalne stranke spoznale in so takoj pri prvem prihodu novega ministerskega predsednika tako pozdravile, da je lahko spoznal, da je njegovo prizadevanje brezvspešno. Fejervari si je pomagal s tem, da je zasedanje državnega zbora odgodil do jeseni.
Nova okrožnica Pija X.
Sveti oče Pij X. so izdali za italijanske Škofe okrožnico, ki je za italijanske katolike velikega pomena. V tej okrožnici govore sv. oče o novi politiški organizaciji katoličanov. Sv. oče žele, naj se enkrat začno praktične izvajati katoliška načela in postavi versko in socialno preosnovo Italije na narodni temelj. Papež izjavljajo, da se cerkev vedno lahko prilagodi potrebam časa in družbe in s tem ne zatajuje načela vere in nravnega reda, izročenega ji od Kristusa.
Na Balkanu.
Iz Balkana prihajajo zopet silno žalostne vesti. Pred kratkem so zborovali voditelji vstajnikov, ki žal med seboj niso edini. Eni so pristaši Sarafova in Grujeva, drugi pa generala Cončeva. To pa je voda na mlin Grkov, ki napadajo Bolgare. V Bitolj so pribežali vsi duhovniki iz okolice, ker so jih bolgarski vstajniki obsodili na smrt, ako ne prestopijo na bolgarsko stran. Kdo ve, koliko ljudi so že poklali zadnje dni Turki, ki vedno pomnožujejo svojo armado. To je pač pasje življenje doli na Balkanu. Nihče ni varen življenja. In kedaj bode temu konec?
Zveza proti Nemčiji.
Vplivni Angleži so ustanovili društvo, ki ima nalogo, osamiti Nemčijo s pomočjo svetovnega novinarstva. To društvo pre-skrbljuje ameriškim listom brezplačno tozadevne članke angleških in francoskih državnikov. Zveza namerava s pomočjo an-gleško-japonsko - francosko - ameriške zveze izpodriniti Nemčijo iz Azije. Povsod že uvi-devajo politiko Nemčije, le v Avstriji spimo.
Amerika proti kitajskim in japonskim izselnikom.
Ameriška vlada ni nič kaj vesela iz-selnikev, posebno ne Kitajcev in Japoncev. Boje se jih zaradi njihove lokavosti in marljivosti, v kateri prekašajo skoro že Američane same. Po neki pogodbi je bilo dovoljeno Kitajcem izseljevanje v Ameriko do leta 1880. Nato se je sklenila nova pogodba med kitajsko in ameriško vlado, po kateri je Amerika prepovedala naseljevanje Kitajcev do 1.1904. Ta doba je sedaj potekla in vendar Amerika še vedno prepoveduje naseljevanje. Amerika se pa ne brani samo Kitajcev ampak sploh vseh naselnikov in naselniško vprašanje dela ameriški vladi največ skrbi. In kako tudi ne ? V pol leta se je izselile pol miljona ljudi same iz Evrope. Če še Kitajcem dovolijo naseljevanje, bo kmalu vsa Amerika preplavljena od tujcev. Priznati moramo, da izkuša Amerika to vprašanje rešiti povoljno. Sicer je predlagal Rosvelt, predsednik ameriških združenih dtžav, povišanje davka za izselnike, ker se namreč boji, da ne bi naseljenci škodovali Anglo-američanom in bi angleški jezik izgubil svoje prvenstvo. Vendar se s tem predlogom ne strinjajo praktični Američani, ki vedo, da so tujci delavci največ pripomogli k ogromnemu gospodarskemu napredku Amerike.
Spor med Švedsko in Norveško
ceste. Pretrgane so brzojavne in telefonske žice. Ubitih je mnogo kazakov, vojakov in častnikov. V mrtvašnicah leži vse polno mrličev. Meščanstvo zapušča v divjem begu Lodz, kjer se pleni in požiga. Ponoči so streljali iz neke hiše na vojake. Ti so hišo razdejali in umorili vse prebivavce hiše. Delavci so izpremenili dve hiši v trdnjavi. Dve stotniji vojakov sta rabili cel dan, da sta vzeli z naskokom hiši. Cele ceste so popolnoma opustošene. Mesto izgleda, kakor da so je oplenili Tatari.
Vtis revolucije v Lodzu na rusko javnost.
Nenadni vzbruh že teden dni trajajoče vstaje v Lodzu je zbudil veliko pozornost. Osobito čudno je te, ker je vzbruhnila vstaja ob času, ko je sprejel car odposlanstvo zemstev jako milestljivo in so izšle odredbe, ki so dale precej pravic preje hudo zatiranim Poljakom na Ruskem. Dre stvari sta mogoči; ali nikdo ne zaupa več carjevi besedi, ali pa hočejo gotovi krogi na vsak način netiti ne-zadovoljnest osobito med delavstvom, ki naj izvrši načrte rdečih brezdomovincev. Najnovejše poročilo pa pravi, da je izbruhnila med mornarji v Odesi strašna revolucija. O tem prihodnjič več.
RusKo-japonska vojsba.
še vedno ni poravnan. Poročali smo že zadnjič, da so Norvežani odstavili švedskega kralja Oskarja in da so hoteli pričeti vojsko proti Švedski. Iz zadnjih vesti povsem smemo sklepati, da se bo spor rešil mirnim potom. Nekateri pravijo, da hrepene Norvežani po ljudovladi kakor jo imajo na Francoskem; drugi zcpet pravijo, da bo švedski kralj priznal kakega princa iz rodbine Bernadote za kralja norveškega; tretji pa menijo, da bo kralj Oskar odstopil vlade svojemu prestolonasledniku in da bo ta nastopil proti Norvežanom s sile. Slednje ni verjetno in upamo, da se spor reši mirnim potom s tem, da ugodi Švedska zahtevam Norveške.
Iz Rusije
se zopet došla poročila o krvavih izgredih. Pravcata vstaja je pa bila v Lodzu. V četrtek teden so bili tam resni nemiri. Na tisoče delavcev je korakale z rdečimi zastavami po mestu. Vojaštvo je oddalo na množico nad sto strelov. Dogajali so se grozni prizori. Mrliči so ležali cel dan po cestah. Ljudstvo je rabile v boju z vojaki steklene šipe, opeko, revolverje in mrtvim vojakom vzeto orožje. Zaprte so vse trgovine, kavarne, hoteli in tovarne. Vojaštvo je zasedlo vse ulice in
V Mandžuriji.
Poročila o veliki bitki v Mandžuriji, katero pričakuje svet z veliko pozornostjo, še sedaj ni. Vršijo se sicer večje in manjše praske večinoma med opazovalnimi četami. Nekateri listi poročajo o ruskem umikanju. Rusija precej upa na zmago in se močne zanaša na Lineviča; zato tudi noče sedaj kar nič slišati o kakem sklepanju miru. Ona je pripravljena voditi vojsko še dve leti ali še dalj, če bo treba. Rusija si misli: Japonska ni neizčrpna in prej ali slej ji mora zmanjkati i moštva i denarja za nadaljevanje vojske. In najbrže Japonska že močno čuti pri svojih praznih blagajnah potrebo miru; zato se je misel na mir skoro gotovo izprožila na japonski strani. Rusija ne odjenja še sedaj, ker dosedaj še ni izgubila niti ped svoje zemlje v vzhodni Aziji in tudi evropska armada je domala še nedotaknjena, dasi je izkrvavelo že toliko domovini udanih Rusev na daljnem bojišču.
Linevičev položaj.
Od Rusom sovražnih strani prihajajo vesti, da je Linevič popolnoma obkoljen. Vendar so te vesti silno neverjetne. Vojna fronta je dolga do 200 km in pri taki raz-
itraa 196
daiji je pep#!ao obkoljen; e nemogoč*. Titi poskusi zamerejo za napadalca postati bolj nevarni. kakor za braniteija, ker »o: ieb sv^je sile Ln se s tem izpostavlja nemarnosti delnih porazov. V tej vojski ostane glavsa stvar: obojestransko razmerje si J. Ako imajo Japonci res dvakrat več vojakov ko Rusi. potem «sredot«čijo na točki, na katen mislijo napasti lahko aasproti Rusom 10 krat več sil ko Rusi. a ta pn današnjem or«i;u ne podaje n.kakega zagot«v:la za zmago, ako bran;telj dobro strelja. Zato upamo, da se sovražniku ne bo tako hitro posrečilo ob koliti ogromno rusko armado, čeprav je v premoči, zlasti ker je L nevič zadosti previden in bi se gotovo preje umaknil čeprav v Sibirijo.
Kaj bo z mirom ?
Čeprav se takoj po velikanskem porazu aa morju v Peterburgu višji krogi niso nič kaj vnemaii za mir. kažejo vendar zadnja poročila, da stojimo pred sklepanjem miru. Za mirovna pogajanja se največ trudi predsednik ameriških združenih držav, ki pravi, da zaostaja svetovni napredek vsled vojske med dvema velikima narodoma. Zato je poslal obema državama pismo, ki v njem nagovarja Rusijo in Japonsko, da končata že enkrat toli krvavo vojsko. Poroča se, da ste obe vladi sprejeli predlog ameriškega predsednika Sestanek zastopnikov obeh strank je sedaj zagotovljen. Rusi sicer stavijo še velike nade na armado v Mandžuriji in so se zato ustavljali proti miru in tudi visoke vojne odškodnine ne bodo radi plačali, katero bo gotovo zahtevala Japonska. Ta je zleela vsled vojske v grozne dolgove in hoče zato zahtevati pri sklepanju miru nekaj miijard vojne odškodnine.
LISTEK.
Berači.
V. Kc^sak.)
Neko nedeljo lanskega leta sem prišel aa dobro znano božjo pot matere Božje V velikih trumah so hiteli pobožni verniki k Marijinemu svetišču, stari in mladt, možki in ženske. Poznalo se jim je, da so prišli od daleč, bili so zaprašeni, utrujeni in obilni pot jim je zalival zagorele obraze. Vsem pa je sijalo zadovoljno veselje z oči, ker so srečno prišli do cilja.
Ob cesti, ki vede proti cerkvi, je sedelo nekaj beračev. B:li so tak« tik pota, da so morali romarji paziti, da niso koga pohodili Nekako štirideset let stara ženska je kazž'a
Domoljub 19U&-
svojo riajeao nogo stegovala roke proti romarje« a klicala: .0 duše krščanske, asa tli te se uboge reve, ne pozabite zapuščene j s;rete' Vsak krajcar, ki ga darujete trpinu, vam bo Križani Jezus (tu je nagnila glavo) 1 cbrlno p«vrnil 0 Bog vam daj zdravje in srečo, ljubi romarji, usmilite se me!" Marsikdo je ganjen pesegel v žep in spustil par krajcar.ev v nastavljene roke. ,0 zlato srce, Bog vam povrni in ljuba Mamka Božja, do smrti vam ostanem hvaležna.'
Nekoliko proč je zdihoval zagorel slaboten revež z zapitimi očmi Di^no roko, ovito z rožnim vencem, je molil proti romarjem in klical: rL'smilite se, krščanski romarji, slepega reveža! Jaz ubogi slepi siromak ne vidim božjega solnca, ne vidim jasnega dneva, samo večna noč in tema me obdaja. Največja nesreča na tem svetu je slepota!
O usmilite se me, ljudje božji, da se b« tudi Bog vas usmilil in obvaroval slepote vas in vaše otroke!-1
Drobiž, ki so mu ga metali mimoidoči, je pričal, da so njegove besede padle na rodovitna tla.
Nekolik« dalje je sedel majhen možiček, se venomer nasmihava! in gibal z ustnicami, kot bi hotel govoriti. V desni roki je držal majhen zvonček v levici pa razcefran klobuk.
.Glej ga, mutastega reveža", rekla je sočutna romarica svoji sosedi in vrgla nekaj miloščine v nastavljeni klobuk.
Polagoma so romarji odšli v cerkev, jaz pa sem se hotel najprej nekoliko okrepčati in odšel v bližnje gostilno.
Ko pridem vun, so bili drtigi ljudje že vsi v cerkvi, odkoder seje razlegalo ubrano petje, samo kramarji in berači so bili zunaj. Neopažen sem se jim približal. Ženska je štela krajcarje, „slepecu pa je potegnil iz žepa steklenico žganja, napravil par globokih požirkov in ponudil tudi njej: „No, potegni ; ga, saj si ga zaslužila! No ali je bila kaj dobra hira?"
Ženska z bolno noge je segla po steklenici in jo dobr« nagnila. „Ha, to se prileze! Slabo je šlo danes, slabo! Trideset krajcarjev — pa sera kričala in moledovala, da bi mi bil kmalu jezik opešal. Čemu hodi j« na božja pota, če nam ne mislijo nič dati? Onemu tamle gre najboljše", dejala je nevoščljivo in pokazala z roko na mutastega. „Niti ust ne odpre, pa dobi največ." ,Res je- odvrnil je slepec in zopet privezal dušo s požirkom iz steklenice.
„Če ne daš nama del tega, kar si dobil, te izdava*, dejal je mutastemu.
Ta se je zaničljivo nasmejal: „Le izdajta me. saj imam jaz tudi jezik, da povem ljudem, kaka sleparja sta vidva,-
.Kaj, midva slep?rja?" zadrla se je
žen v k s, čakaj." —
. jt. 4
V tem trenotku se je slepec slud»J_ •zrl — in zapazil ne daleč proč mene. HuJ je dregnil zgovorno tovarišico, se sesedeU tla, začel sklepati roke in prositi: wUsmiliW se ubogega slepega revčka!"
Ženska pi je stegnila roke in kridala-l rDuše krščanske, pomagajte ubogi siroti!*! Mutec je začel pozvanjati z zvončkom J gibati z ustnicami, kot bi molil. Jaz pas(|| stopal mirno proti cerkvi, kot bi ne bilJ videl ali slišal.
Po končani službi božji so se usuli ro-l marji iz cerkve in se pričeli razhajati SirJ maki so zopet nategnili svoje strune in videli sem kako je marsikaka mladenka z nekol sočutno grozo pogledovala nanje, starke pj so sklepale roke in jih milovale: „To sol ubogi siromaki!"
Na koncu naše vasi je imela mal« kočicoI bolehna, siromašna starka. Terinka so ji rekli I nekdaj posestnica lepe kmetije v naši vasj.1 Mož je s popivanjem in igranjem spravili sebe in svoje na beraško palico. Žena gaje I še preživela in v siromaštvu delala dolg« ia I hudo pokor« za moževe pregrehe. Kopati ni I mogla, prositi se je sramovala. Pletla je I nogovice in kar je pri tem zaslužila, s tem| se je preživela. A tega je bila bore malo.
Večkrat sem slišal dejati žene, ki sol prihajale k nam: „Kako se pa nese ta Terinka,! saj bi ji »še človek kaj dal, pa niti prositi! neče. Seveda, menda bi rada, da bi ji ponujali."
Takrat tega še nisem tako razumel, kot I zdaj, spominjam pa se, da se je moja mati | vedno potegovala zanjo.
Bilo je v soboto pred žegnansko nedeljo | v jeseni. Prišel sem ravno iz šole.
Mati meje poklicala v kuhinj«, zavezala I mi v robec hlebček sveže pečenega kruha, nekaj jajc, malo masla, par krompirjev in | še nekaj sličnih stvarij. „Na, nesi t« Terinki, pa ji reci, da ji pošljem to jaz za praznik, pa drugim nikar tega ne pravi."
Stekel sem proti Terinkini kočici Starka | je sedela pri oknu in pletla nogovice. sobici je bil« precej temno, ker se je že tudi | zunaj skoraj mračilo.
„Dober večer!" sem j« pozdravil, k# sem stopil čez prag.
„Bog daj, po kaj si pa ti prišel k meni?" odzvala se je s prijaznim glasom
.Tole so vam mama poslali za jutrišnji praznik", sem dejal in ji pomolil robec, k' sem ga stiskal v roki.
S tresočo roko ga je pričela odvezovati in ko je zagledala, kaj sem ji prinesel je začela veselja jokati. Debele solze so ji tek,e p« nagubanem velem obrazu. Niti besedice ni mogla spregovoriti, stisnila me je k sebi in me poljubila na čel«. Mene je t«
f dno srca in stekel sem skozi vrata. Klicala nekaj z« menoj, pa je nisem več razume! Takrat o tem nisem nikomur pravil kot roi naročili mati. Sedaj pa lahko to vsa-fcmu povem. Terinka je že davno odšla na ,j svet in tudi mojo mater že krije precej
let hladna zemlja. Ostal pa mi je na njo spomin sladak in prijeten kot mirni sen, ljubeznjiv kot mladost in 2a vedno nepozaben. — — —
Ne misli, dragi č.tatelj, da sem te hotel s temi vrstiemi prepričati, da so vsi berači
taki, kot so bili oni, ki sem jih jaz opazoval na božji poti. O nikakor ne! Vsi niso taki, a da se dobe tudi taki, to sem takrat videl sam. Ne obsojaj jih, temveč imej odprto srce in roke za vsakega, se ne pozabi, da je mnogo tudi skritih siromakov, kot je bila Terinka.
Razgled po domovini.
Ustavili smo z današnjo številko )omoljuba" vsem tistim, ki vkljub opominu so poravnali naročnine za tekoče leto.
28-dnevna orožna vaja in oljedelci. Večkrat smo se že oglasili oti temu, da bi se ob času največjih polj ih del zvali rezervniki k vajam posebno icele štiri tedne. Take vaje, ki tako dolgo dobo niti po-rebne niso, naj bi se vršile ob času, o ima kmetovalec najmanj e 1 a : v zgodnji pomladi ali ozni jeseni. — Sicer so tozsdevne aredbe, a le na papirju, v praksi avsaka vojaška višja oblast ela svojevoljno, a res je tudi, da e pri nas z drugim ukazom izpodbijajo oločbe prvega. V takem protislovju je se-;avljen vojni zakon in tudi vsi ostali vo-ški predpisi. Ravno letos se morajo polje-elci britko pritoževati glede vaj. Tako je lo pozvanih za čas od 1 3 junija do 0. julija, torej med največjim e 1 o m veliko število rezervistov k štiri edenskim vajam. Ta oddelek, kakor smo e poročali, ima vaje ob koroško italijanski leji. Bil je v Rajblu, kjer je ostal nekaj čas?, otem je pa odrinil dalje proti Bovcu n okolici. I.totake oddelke, ki imajo amen v slučaju mobilizacije zastražiti mejo, estavijo vsi obmejni polki, tudi domobranski, e vrste vaje so zelo naprrne, ker se vrše avadno le v hribih Seveda iz tega še ni tlepati, da je vojna že tu; priprave se mo-ajo gotovo vršiti, preden se krvavi les začne, potem je prepozno, oda glede časa in pa glede dolgotrajnosti teh vaj se mora oporekati. Mnogi so tudi prosili, da bi se |im z ozirom na rodbinske razmere odgo-di'a vaja na naslednje leto. Rodbinski oče s celo kopo otrok, z bolno ženo v postelji, edina delavska moč pri hiši itd., to so vzroki, ki prošnjo opravičujejo, a v e č i -'»"»a vse prošnje so bile odbite. To je očitna krivica. Čemu ® a m o pa potem sankcijoni-ra»e zakonite določbe? Če bi
bila
zmaga Avstrije v morebitnem vojnem
sl«4aju odvisna le od tega, če bo ena ali driiga oseba kmečkega stanu oproščena za eno leto vaj, bi bi bilo to zelo žalostno!
„8tajerc" v Domžalah. Dom
žalski Nemci so si naročili cele k"pe B-ta-jerčevih" laži ter so jih razdelili med slovenske delavce. To je silna nemška predrznost in le kaže, da so bile „Št.jetčeve" laži naročene iz Domžal in da je predrzni dopisun v Domžalah. V Domžalah je radi teh .Štajerčevih" nes'anosti veliko razburjenje, kajti predrzno je, ako se slikajo tujci kot .dobrotniki" domačinov, dočim hočejo v resnici domačo obrt zatreti in so prej, ko ni bilo v Domžalah tujcev, posamezni Dom-žalci zaslužili trikrat do štirikrat več.
Romanje v Loreto. Ljubljanska skupščina III. reda priredi letos meseca avgusta posebno romanje v Loreto, k hišici Marijini. — To romanje se bo vi šilo po sledečem sporedu.
Dne 12. avgusta zvečer okoli 11. ure pojde poseben vlak iz Ljubliane v Reko (prih. okoli ure zjutraj). Z Reke poj-demo na Trsat kjer b) za romarje sveta maša. Po sv. maši zajtrk in kratek odmor. Okoli 6 ali 7 ure zjutraj gremo z Reke s posebnim parnikom v Ankono, potem s po sebnim vlakom v Loreto, kamor pridemo proti večeru. V Loreti ostanemo čez noč — prenočišča so preskrbljena — in cel drugi dan. Proti večeru istega dne (14 avg.) se poslovimo od milostne hišice Marijine ter se vrnemo po isti poti, kakor smo tje prišli, v Reko. Tje pridemo v jutro dne 15. avgusta okoli 6. ali 7. ure. Dopoldan istega dne je prost. Romarji si po sv. maši morejo ogledati Reko, Trsat . . . Najbrže bomo imeli na Trsatu posebno božjo službo.
Okoli 1. ure popoldne se vrnemo s po sebnim vlakom z Reke v Ljubljano ob peti uri popoldne. Vožnja z železnico in po morju tje in nazaj stane za II. razred 22 K (11 gld.), za III. razred 15 K (7 gld. 50 kr.). Hrana in druge reči niso tu vštete. Vse to si morajo romarji sami preskrbeti. Vendar ti troški ne bedo veliki. Kdor vzame od doma kaj seboj, bo imel za hrano, stanovanje itd. 2 ali 3 gld. zadosti.
Cena za vlak je znižana samo za tiste, ki se peljejo iz Ljubljane na Reko in nazaj. Tisti božjepotniki, ki bi hoteli vstopiti na naš vlak na postajah, ki so med Ljubljano in Reko, morajo vzeti navadne vozne listke za tje in nazaj. Iz Reke v Loreto in
nazaj pa imajo tudi znižano ceno, kakor drugi: II. razred 13 K, III. razred: 9 K.
Romanje se bo vršilo le tedaj, ako se oglasi vsaj 300 ljudi, več kot 400 se jih pa ne sprejme, ker težko dobimo večjo ladjo. Zato pa opozarjamo, da, kdor se misli ude ležiti tega zanimivega romanja, naj se oglasi kakor hitro mogoče, da ne zamudi ugodne prilike.
^Oglasiti se je treba — vsaj do 23. julija - pri frančiškanskem vratarju (brat Kofael Novak) v Ljubljani osebno ali pismeno. Treba je pa takoj, ko se kdo oglasi, plačati, če ne cele, vsaj polovico voznine.
Ako se ne bi oglasilo vsaj 300 romarjev ali bi nam romanje preprečil drug nenavaden zadržek, se denar pozneje vrne. Zato naj tisti, ki se oglasč pismeno, napišejo natančen naslov.
Ako kdo želi še kakega pojasnila, naj se obrne na podpisano vodstvo.
Vodstvo tretjega reda v Ljubljani.
Kanonično sta bila umeščena dne l. julija: g. Gregor Jakelj na župnijo Šempeter pri Novem mestu in g. Ivan D o 1 i n a r na župnijo Kresnice.
Podeljena je župnija R i b n o pri Bledu g. Valentinu Oblak, kaplanu v St. Juriju pri Kranju.
Umrl je 2. t. m. preč. gospod Dr-banGolmajer, častni kanonik, župnik dekan itd., vitez Fr. J. reda, ustanovnik zavoda „Elizabetišča" v Tomaju v starosti 85 let. Bolehal je dolgo vrsto let. Naj v miru počiva!
Kako se dela pri nas s kmetijskimi društvi! Kmetijsko društvo v Dolenji Dobravi je imelo svoj občni zbor. Ker pa leži ena knjiga še pri dežel nem sodišču v Ljubljani, se računski zaključek ni mogel dog itoviti in je vsled tega občni zbor preložen. Tu se je pa zgodilo nekaj, kar je le pri nas mogoče: Župan je prišel z žandarmerijo v kmetijsko društvo in seje po lastil ključev! Ljudstvo je silno razburjeno nad tem Se veda se bodo storili vsi pristojni koraki, da se varuje postava in pravica.
Gorenjske novice.
* Iz Preske. V nedeljo dne 4. junija je priredilo naše izobraževalno in delavsko društvo veselioo, katera je vspeli jike dobro. Na prostoru pred župniščem se je ob tretji uri popoldan zbrala mnopebrojna množica občinstva. Izborno nas je svirala sa-lezijanska godba. naš pevski zbor pa nam je zapel pesmi .Po jezen;*, .Sem pevec* in rO mraku*. Naši vrli fantje pa so nam uprizorili ifrro .Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava'. Ljudstre je z velikim zanimanjem sledilo posameznim prizorom ter Viharno ploskalo po vsakem dejanju Posebno mnogo smeha in zabave sta napravila s svojim dobro zadetim nis:op:m berač (otelj in krčmtr Splob se more reči da so vsi .'mtje igrali svoje vloge vrlo dobro, kdor jih je vide! ni b: nibče verjel da so ti j tictje se»daj prvič nastop.li kot igralci' Veselica je naredila ca vse občinstvo najboljš. vtis. ter s tem dosegla splošno zadovoljnost i ljais:rt Jako zadovoljni smo bili tudi z . vrlo silezijansko godba katera nis je tako izvrstno ziba vali, u kar se ji tem po::« ta;:skrene;e zahvaljujemo, prav pnsrčno smo 1 se sleiBjič poslovili od cje želeč. da se i krnila zope: na eniki način vidimo Društvu : pi želimo: le tako niprej. di nas še mnoge-kra: pošteno riz vesel.š!
Karavanski predor je bil dne 2!. ;on:ji sloveste prebit Povabljenih je bilo nid ICC gostov. Mnogo ljudstva se je ; bralo k slovesnosti pred predorom Po sv. mii. ki se je brali na prostem, so se gostje odpeljali v predor. Po 28 minutni vožnji so prišla do krasno ozaljšine postaje v pre-predoru, ki je b:la še kakih 78 m oddaljeni od stene. Oadi je deželni predsednik biroa Hein pritisnil na električno žico. nikar je stena padli. Po nagovoru stavbin-skegi nadsvetnika Kuinicha so se gostje skupaj z onimi, ki so prišli s Koroškega, odpeljali nizij na Hruiico, kjer je bil slavnostni banket. V spe min na ta dan je dalo podjetništvo kovati lepe srebrne medalje, ki so se razdelile med delavce Najhujše delo je sedii v tunelu končano, vendir bo preteklo še več kot eno leto. da se bo predor lahko izročil prometu.
*	Novi kolodvor na Jestnicah bodo otvorili, kikor se sedaj misli, dne 15. julija.
*	Umrl je na Savi nagle smrti dne 20 junija tov. preddelavec Janez Zen v starosti 44 let Hotel se je odpeljati v Ljubljano. a naenkrat se je zgrudil in bil mnev. Pogreba se je udeležilo velike število ljudi.
*	Umor. V noči med 29. in 30. junijem je bil zaklan delavec Janez Allant, rodom Italijan. Bil je v družbi svojih rojakov v kamenok.mu na Hrušici. kar se mu približa neki Hrvat, pa brez vzroka napade
in ga tako hudo rani na trebuhu, da je v par urah umrl B I je previden Nipiialca
so prijeli.
*	Električna železnica, ki jo
grade med savško in javoraiško tevirno. bo dodelani meseca oktobra.
s Jeseniška hranilnica in posojilnica je imeli v prvi polovici tegi leti nad 230 000 K promeu. če primerjamo promet s prejšnjimi leti. se vidi. da hranilnica vedno lepše nifreiuje Hranilne vloge se obrestujejo po - , poso;ila se dijajo po 5 i . 1'ridne ure so ob sredih od S', do 12 m v nedeljo od 3 do 6.
*	Prošnja. Anton G ros mizar v Cončah pri Kranju je prodaji! na svetega Petra din na Savi kosiš* in je po p:moti nimesto petaka. katerega je menjal nekemu človeku, dal drobiža za 10 goldinarjev, teraj 5 gid preveč, zato lepo prosi, di kdor je toraj to svoto dofciL ni; jo zgoraj imenovi nema nizij pošlje.
*	Iz Ihana. V nedeljo, dc> 2. julija so ustanovili v Ihan'- izobraževalno društvo. Kako so si ItaBCi takepa društvi želeli, so pokiZili ni usunovnem shodu, ni katerega so prišli v obilnem številu. G. vikar Luka Smolnikir je v lepih beseiih geveni o pravi cliki in izobrazbi, kikršno je moč dosea v izobraževalnih društvih V odbor so izvolili razumne ib pametne može. tako da se obeti novemu društvu cvetoč obstanek in čvrst nipredek. Za Ihan« se bo začelo s tem novo življenje: čast jim. da so pristopili v tako lepem številu: s tem s« pokiza'i. ia rnajo ceniti pregovor. Kdor zna. ti kaj velja
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
t Ia papirju jo imajo že kapla-
nijo v Sodražict Izkopana pa k ni zemlja, kimor jo bodo vsadili in tega tudi ne vemo. kdij bode vrrastlo lično poslopje, ki bo iajilo streho obenem kaplanu. organistu in cerkveniku. Di ne bodeti delala drug drugemu napotja, imela bodeta vsak svoj vhod in bodeti tudi znotraj popolne ločeni. Ta je pametna!
7 Do vrha je sezidani šoli v So-dražici. Vidi se, da bo veličastno poslopje. ^ pritličju bo s svojim vhodom tudi občinska pisarna Tudi mala sobici je odločena za stanovanje eni učiteljski moči Vendar bi se pa mi drznili svetovati, da bi se ona sobica radi krasnepa razgleda na šolsko stranišče m radi prijetne dišeče okolice priredila rajši za par občinskih zaporov kateri se gotovo mnogokrat pogrešajo iD sicer radi znane m vse hvale vredne odločnost, trškega policaja. Oa v resnici ni k
pr,
oko, ampak tudi roka postave. q, bil na mestu um, kjer c. kr. undaifc prvi vrsti kršijo postave ib policijske pise.
7 Stara reč je iuP5 T ^ žici ia tudi nanj mislijo po!o::ti roko J dir bo popravljeno in šc sura prfcau^ cerkev nadomeščena z novo mij ^ Sodražica zala.
7 Sodražica pot kaie. sy vila s: ;e lastno občinsko p samo. fc nima tu okoli morda nobena občim, kratkem napravi mežnanjo. k: jo imj, nas malokatera župna cerkev
7 Zidajo in zidajo sovo loio Ribnici, pa še ni ničesar viit:: Tuii b vedo. kam jo bodo posti vil: nanj« di opekarna neče dati opeke • niBjeoj jetn ku. Seveda Lahko reče. da ce aaa ko imi opeke vedno premi!:, ko bi ji jala, govorili bi drugače
t Posojilnica liberalce« Ribnici je obljubila dati zi novo zemljišče ia nositi št neka; statikov škov. To je lepo vendir pa prosimo, se dele podpore po razmer;, .log Vi za kraje, ki ima jo mnopo ^!c;eatgi v hranilnico pa niso dobi,: še vinarji pore No pa saj je prav ti ko. tka so gatelji toliko slepi, da drže kravo, di brca. ko jo molzejo liberala: m -eotci
7 Jako važen razlog. Ri! triaai so nasprotni, da fc: se : iili šola ni trpu naoestu stire fcoie pn in sicer zato, ker bodo njihove hiše manjše videti Se vedi navada: Ij.ijesoi) stvari po tem. kakšne so iz c: kakšne vidijo
7 Kdaj komo videli dolgi
dolenjevaškepa župana pod lipo pri cerkrij Znano je. kako je žapans:vo r Dolenji oklicalo in stropo prepovedile šolskim kom donašati TDomoljuba' ib iruge pise s pošte na dom. Radi te FreP°Ttl dojde pa z Dunaja skozi Ljubljano in čevje v Dolenjo ras velikinsk dolg Radovedni smo. kdaj pa nim bo Ni« kazal ? — To ima človek, ike se stvari, ki mu pod B;^om niso nič man' 7 Če ima učitelj nemško * no, pri nas ložje .naprej pode". Naduiil« Enpelman iz Dobrepelj je dobil izmed' prosilcev nadučiteljsko službo v lepih t*\ ško pisanih Domžalah samo zato, ker H Nemko za že»o. Zadnji čas so pa foSP° v Ljubljani spoznali, da slovenski Dom^ nič kaj ne obrajtajo Nemcev ib tudi ne"1 telja s nemško polovica so P* na0lgl doli čez čušperk Enpelmanu: m;bolje je, ostaneš, kjer si in so Dobrepolje še enkr»|
razpisali. Zistooj torej se je pretoul" _ dobrepoljsko nadučiteljsko sluib° Pre | — črne krvi.
.j. Prosite, in boste prejeli!
Neki vojak gori v Slemenih je dobil za čas košnje tri tedne dopusta, ker nimajo doma moških moči.
f ,,Kopriva ne pozebe", pravi smehljaje se poalai.tc Pakiž, svojim prijateljem, ki mu iz srca čestitajo k njegovemu ozdravljenju. Res trdno naravo mora imeti, da je 761etni mož tako dobro prebolel po-škedbo, radi katere je moral enajst dni ostati v Ribnici. Sv. Reš. Telesa dan se je pa že udeležil procesije v Sodražici. Kar pa kopriva zadene, nam pa g. poslanec ne bo zameril, da tudi mi pravimo, da je bil in je kapriva in sicer prav pekoča za marsikaterega liberalca, obratno pa še mnogo večkrat prav hladilna za bolečine mnogih, ki so se obračali nanj. O koliko je onih, ki jim je Pakiževa kopriva potegnila skrb in stisko iz srca. Upamo in želimo, da bi še dolgo dolgo ne bilo tako hudega mraza, da bi nam zamoril to blago koprivo!
t „On mora rasti, jaz pa se pomanjšati". Te besede sv. janeža Kronika o Kristusu, so nam prišle na misel, ko smo v predvečer praznika presv. Srca jezusovega občudovali mnogobrojne kresove po hribih in dolinah robske, laške, gregor-ske in še drugih župnij, kajti kresovi tega večera so po številu in velikosti mnogo prekašali kresove kresnega večera. Saj so pa kresovi pred praznikom presv. Srca tudi jako pomenljivi, saj je Kristus sam rekel: „Ogenj sem prišel prinest na svet in kaj hočem, kakor da se vname". Kres pomeni ogenj ljubezni, katere pa pač nimajo oni, kateri z vso vnemo žgo sicer npuBta", toda ta večer pa se ne spomnijo s kresom pe-slaviti božjo ljubezen.
i Pokrite glave pri procesijah je posebna slast nekaterih gasilcev. Naj se še enkrat izve, da to ni dovoljeno, ne posebno častno za gasilce, in ne spodbudno za vernike!
f Iz gorniškega koša. Gorniki bi radi imeli kmalu zopet svojega duhovnika in sicer vsi, dobri in hudobni in zato si tudi vsak po svoje prizadevajo zanj. Dobri bi radi duhovnika, da bi imeli doma službo božjo, slabi pa zato, ker sicer nič ne prodajo in ne stočijo, ker gre ljudstvo drugam k službi božji in si tam nakupi svoje potrebščine. Radovedni ste, kako se slabi prizadevajo za duhovnika. Vidite takole: Prav poredni moramo biti, si mislijo, pa bodo mislili škof, tje gor ga že moram dati, sicer vse podivja. Tega mnenja je tudi župan, ki je dal za ono nedeljo, ko je na Cori procesija sv. Reš. Telesa dovoljenje za godbo. Tega mnenja je ona krčmarica, v katere gostilni so ono nedeljo med službo božjo tako vpili in razsajali, da se je slišalo do cerkve. Akoravno je na oni go-
stilni zapisano: »Gospod, pri nas ostani!" vseeno vemo, da za Gospoda Jezusa ni prostora v gostilni take krčmarice.
f Marija Snežnica v krčmi. Gorniška Mati Božja je bila med procesijo sv. Reš. Telesa dan v krčmi. Gorniki spadajo v faro v Sodražico, zato se morajo procesij v Sodražici udeleževati z svojim ban-derom. Tudi letos so dobri mladenči šli z banderom v Sodražico, toda na potu so jih pa neki možaki pregovorili ali celo prisilili, da so bandero spravili v krčmi v Vagovki. Lepa ta ni in tudi Gornikom ne bo prišteta v zasluženje. Ne pomaga nič, četudi je Gora višja kot Sodražica, a je Sodražica le nad Goro. Sodražica je vaša fara, Gora pa so-dražka podružnica, če se vsi gorniški „frej-gajsti" na glavo postavijo, ne pomaga nič.
f Gospoda bi radi? Pred kratkim je bila birma na Blokah. Gorniki so sklenili ob ti priliki poslati tje odposlanca k prevzvišenemu knezoškofu prosit gospoda, katerega jim je neobhodno potreba. Vse je bilo s tem zadovoljno. Celo namero pa je razdrl neki .figamož". Ta ima posebno veselje podstavljati občinskemu vozu cokljo. Kakor je bilo za bivšega gospoda dvema možema za pot v Ljubljano 12 kronic preveč, dasi je isti nabral za gorniško cerkev okoli 700 kron milodarov, tako se je zdelo sedaj onemu „flgamožu" preveč, kar se potroši čez 1 krono z Gore do Blok. Vsled tega se je namera razdrla. Taki so, a vedno vpijejo: .Gospoda, gospoda je treba". Do-tičnemu morda ni po volji častni priimek „figamež". Le naj se potolaži, saj tako pravijo vsakemu, ki.kaj d£, potem pa se kesa, ali cele vzame nazaj.
Iz litijskega okraja.
f Litija. Krasna bi bila procesija v nedeljo po Sv. Rešnjem Telesu, a je žal nagajal dež. Prišla je tudi narodna godba iz Celja. V ta namen so imeli popoldne tombole. — Došel je novi lekarnar g. M. Brilli, zaveden Hrvat.
f Sv. Križ pri Litiji. Na Brezovem poleg sv. Križa bo v soboto po svetem Urhu, to je 8. julija semenj. Ker so se dosedanji semnji še precej dobro obnesli, prignali so namreč posebne lepe živine, zate pridite sosedni soobčani, da se naši semnji utrdijo. Druga dva semnja sta še v četrtek po Veliki noči in v četrtek po Mali maši. — Ko je bila šmartinska mladeniška Marijina družba na binkoštni ponedeljek pri sv. Križu, so jo na pevratku napadli domači fantje v vasi Moravče s kamenjem, a brez posebne škode. Vidi se, da ni v fari prav
velike olike.
f Prežganje. Pod Prežganjem je v dolini neka vas, iz katere hodijo v Šmartno na pošto. Starši so poslali neko deklice po
„Demoljuba". Pa se razkorači debela po-štarica, Watzak po imenu, in začne pridigati otroku, da so cesarske postave, da se ne sme dajati .Domoljuba" in jo spodi. Mi ji samo prijateljske ^opomnimo, naj debela poštarica odneha od tacih stvarij, sicer ji beme naložili na hrbet toliko stvarij iz njenega poštarskega delovanja, da bo imela dovolj. Ste li razumeli?!
f Dobovec. 5. junija se je omožila prednica tuk. Mar jine družbe. Vse tovari-šice so prišle k slovesu. Prednica se je v lepih besedah poslovila od njih in tovari-šice so ji pele v slovo. Zvečer ko so bili svati najveselejši, pride brzojav, da je mati ženinova nenadoma umrla v blaznici. Takt') mine vse na svetu. — Na Sv. Kumu imamo novega cerkvenika, ki bo rad postregel izletnikom. — Na kresni večer je gorel tu velikanski kres. Kdor hoče občudovati na tisoče kresov, naj drugo leto gori poroma!
f Radeče pri Zidanem mostu. Umrla je 15. junija 83 letna gospodična Jelena Pahor, ki je bila velika dobrot niča cerkve in revežev. — Zapustil nas je č. g. Bertold Bartol.
Belokranjske novice.
f Ubilo je v Calumetu Mich. v Ameriki v rovu rojaka Franca S p e h a r -j a , vulgo Peterca, iz Vrha pri Vinici na Dolenjskem.
f V Bojanji vasi so se stepli. Enega »Kranjca" so tako pobili po glavi, da bo najbrže umrl.
f Pod Drašici se je ubil Štraus iz Podzemlja. Peljal se je na vozu, a v spodnjem Klemcu je cokla odletela in on je padel z voza, nanj pa sod z vinom, ki mu je zdrobil glavo. Z voza je padla tudi Kraljica iz Podzemlja, a ona je ušla še za enkrat smrti in se je samo v Kalu malo skopala.
f Nesreče se množe vsled brezbrižnosti vlade, ker neče popraviti takih cest, ki so strme, kakor bi šel v nebesa. Za vse druge budalosti se vlada in njeni služabniki brigajo, a da bi rešila kmeta strmih klancev in s tem preprečila nebrej nesreč — za to ji ni mar! Za Drašice ie obetajo nekaj let izpeljavo nove ceste — a de danes še ni nič. Se priporočamo!
f Dež in nalivi so mnogo škode napravili po Belokrajini pri Krmi. Skoro gotovo, da bede zopet „sila kola lomila" pri živini kakor lansko leto.
f V Metliki bodo nove volitve za župana. Nekateri so se zadnjič hoteli iz kmetov, ki so prišli volit, norca delati; a prepričani naj bodo, da jim bodo sedaj ravno tisti nalašč zopet prišli volit, če je zabavljačem prav ali ne.
f Gad je pičil v sobote 24. junija popoldne 13 letnega dečka Gašperja Roz-
mana iz Starega trga pri Poljanah. Dedek je šel pit vodo k studencu in pri tem se je zgodila nesreča.
t Velikanske nalive se imeli pretekli teden v poljanski dolini. Kolpa je neprenehoma rujava.
f Drobiž iz poljanske doline. Ivan Mihelič iz Zagodaca je kupil hišo »rganista Zupana v Starem trgu, kjer misli otvoriti trgovino, tako da bomo imeli zanaprej pet trgovcev. — Tudi nova mlekarska obrt se nam obeta. Pričel je bode
let je že ves skup, a kakor kaže šole ven dar še ne bomo dobili. Je pa zares imenitna ta gospoda! V krajih, kjer se vse upira zidanju nepotrebnih šol, tam se vsiljujejo ljudem šole; a tu, ko je pa denar skup ze celih pet let, ko je število otrok zadostno, ko je pot za otroke v Stari trg preveč dolga, se pa ničesar ne ukrene. Zagozdačani in Podgorci zahtevajmo z vso odločnostjo, da se čim preje prične z zgradbo šole že letos, ker se na ,'skrivnem nekaj kuha in spltt-kari, da bodemo še leta in leta brez šole.
splošni blagor vneti možje še v obiini. \\ take seveda ne moremo prištevati n^ q iz Starega trga, ki se vedno Sirokousti,kif mu je pri srcu splošen blagor občine! °
Notranjske novice,
- Zadeta seje čutila nNotll(,
ska posojilnica", ker smo dokazali, kdoct neje posojuje. Veseli smo bili njene i2jav.
Mahnlč Jeglič Nagi	Avena	MovrovU
iKrk) (Ljubljana) (Trsi)	.tajnik;	(Senj)
llccellinl Naklč Dvornik Posllovli Seralln	kard. Vanutelli	Panlcl
lK,'<">-) (Spljet) (nadik /adrskl) (nadšk. zagrebški)	(ujnik k()„gr ,v
Zanln ovil PulHI«
(livar)	(Slbenik)
Jordan	Mapp MarčeHc
(nadik. goriiki) (Poreč) (Dubrovnik)
■P"C" <"«» '""»M««!.. «*r.WU>	(tajnik kongr jv obr) (n.«k. gorliki) (Poreč, (Dubro,
Slovenski in hrvaški škofje pri posvetovanju o glagolici v Rimu od 21. do 31. majnika 1905.
trgovec in gostilničar Pavel Mujerle. — Iz Amerike je prišlo v zadnjem času več deklet starotržke župnije, a so strašno ,no-bel": klobuk na glavi in pajčalon čez obraz! — Zblaznel je Jožef Rom iz Deshove vasi. Prepeljali so ga v norišnico. — Birma in posvečevanje velikega oltarja bode v Starem trgu 19. julija. — V Nemški Loki bode romarski shod letos izredno dne 16. julija. Ob tej priliki se ustanovi za to župnijo tudi dekliška Marijina družba.
f Zagozdačani kvišku! Okrog 15 let se je nabiral denar za šolo in pet
Če noče okrajni šolski svet ničesar storiti, čemu so pa še višje šolske oblasti?
f Starotrška občina bode imela letos občinske vol.tve. Lepi Petriček se sicer izgovarja, da komaj čaka, da bi odložil župansko čast, ker je je baje sit. Mi smo pa mnenja, da so to le obupni vzdtnljeji pre-klavernega srca, katero vidi, da se ni celo troletno doba županovanja nič storilo v občno korist, in da so občinarji siti njego v.h zvitih besedij. Zato pa le v kot možje z lep.m Petričkom pri prihodnjih občinskih volitvah, saj se dobe odločni, delavni in za
da ona posojuje res po 6%, medtem, ko tudi priznd, da cerkev posodi le po 5%. To je pa tudi, kar smo hoteli dokazati. Torej je res, da je cerkev ceneja pri posojilih. ^ — Gospodar pri posojilnici Zadnjič enkrat se vam je že „N«tranjec" hudo zameril, ker je tako budalost pisal o generalih. Res, tako se vam je zameril, d« je nekdo hotel odstopiti od konsorcija. Le torej hočete, da se ne bomo iz „Notranjca" norčevali, povejte fantičem, kateri ga piSejo, da naj pazijo, kaj pišejo. Če bodo pa take kozličke streljali, se bom« seveda mi smejali.
Vsa vaša »Poslana* nam te dobie volje ne bodo vzela. Upamo, da bote ta naš nasvet vpoStevali, saj, kakor sedaj vidimo, je „Nti-tranjtc" piecej vaš list.
—	Nekaj na uho. Notranjska posojilnica se je prenaglila. Povedati moramo, da smo to posojilnico kot dokaz le v toliko porabili, da dokažem«, kako smešen je
o t r a n j e c". Na prvi strani zabavlja Jez cerkve, ker posojujejo po 5 %, na zadnji s rani pa priporoča Notranjsko posojilnico , pristavi zraven, da posojuje po 6%. Ali ni smešen tak gospodarski list?
—	Farška bisaga zopet na k rož niku! Gospodje! Ali vas ni sram, da kdo v vašem imenu piše o stvareh, katere vi v zasebnem življenju obsojate? Ali res hočete ljudi slepiti? S faiško bisago jih skoraj ne morete več, ker ta predmet je že tako omlaten, da mu že noben Baraga več ne verjame.
—	Vaš rezervni zaklad bi bil ia lahko še precej večji, ko bi se ne pulili tako dobro plačati. Dajte še kako .Po lana", vara lahko še nekaj povemo.
—	Sa m o tri liste berila ima opet »Notranjčeva" 13 š'evilka. Ali bote lopet rekli, da lažemo? No, pa recite, bomo /saj vedeli, kdo laže!
Slovenka odlikovana od sv. ičeta Pija X. Velecenjeno g. Ivano Sor-ian, iojt.no na Pivki v Žejah h. št. 16 f*re lavina, dosedanjo voditeljico tržaške siro-išnice svetega |ožtfj, je sv. oče odlikoval s križcem za cerkev in papeža" (pro ecclesia t pont lice) — Preblaga naša rojakinja je t'rila toliko v prid sirot, da se komaj da opisati. Vsi so njeno delovanje kar obču ovali in zato so jo vsi tudi s oštovali. A na je ostala vedno ponižna in polna krščanske ljubezni posebno do zapuščenih otrok, ter je delovala take požrtvovalno v smislu v. cerkve in sv. očeta, je dobila tudi omejeno odlikovanje.
—	Hrenoviške novice. Še je sem v živem spominu lanski veliki požar
•Šmihelu, ki je opustošil skoraj do cela 'reiej veliko vas naše fare. In danes na »bletnico tega nesrečnega dneva je že vsa as /opet lepo postavljena, hiše so veči- j 10ma krite z opeko. Na dan obletnice je J '»a v Smihelu sv. maša in potem procesija j 10 vasi in pri tej priliki so naš priljubljeni ospod župnik blagoslovili vse hiše. Veliko Se dela po vasi in še bodo zidarji in 'zarji precej zaslužka imeli, a potem bo a tudi vas ena najlepših v celi fari. Hvala seni blagim dobrotnikom, kateri so se nas naši nesreči spominjali. Bog bodi vsem 'ačnik za vse milodare, katere so nam usmi-ena in dobra srca naklonila! - Naša dek-Ma Marijina družba je priredila tretjo ne-e|jo po veliki noči krasno igro ,Lurška pa-tarica<> ^tera se je na splošno željo vseh
Se četrto nedel.o po sveti maši ponovila. Obakrat je bila „dvorana" napolnjena z ljudstvom do zadnjega kotička, in še mnogi so bili ostali zunaj, ker ni bilo več prostora dobiti. Igralo se je lepo, vsa čast igralkam!
—	Predrzni rop je izvršil v železniškem vozu na postaji „Sapiane" reške železnice neki Čič, star okoli 35 Kt Ko se je brzovlak začel pomikati dalje, je na nasprotno stran postaje ropar odprl vrata voza, stopil na klop in potegnil nasproti sedečemu sopotniku uro iz žepa in pobegnil. Uro je lahko spoznati; ima dva pokrova. Na -notranji strani pokrova je vrezano ime lastnika ure, z besedami: Jos. I "a tur, Šemhije št. 20". Kdor bi enako uro videl, da jo kdo prodaja, se prosi, naj stvar naznani bližnjim orožnikom ali pa gosposki, da pride lopov pravici v roke.
—	Zagorje na Pivki 12. jun. Šolarji zagorske Sole imeli so šolsko veselico binkoštno nedeljo in pondeljek Igrali so „Letne čase". O. nadučitelj pa je lahko ponosen na lepem uspehu, katerega je dosegel pri svojih učencih in učenkah, v tako malem času. Igrali so kaj dobro; peli izvrstno ; vidi se, da ima mladina zdrava pluča in tudi »talent". G. nadučitelj pa bo imel kmalu izvrstne mlade pevske moči. Prvi dan so bili vabljeni na veselico možje-žene; drugi dan iantje-dekleta. Veselica se je obakrat dobro obnesla.
—	Cesto čez Javornik je cestni odbor dovolil. Kdaj se začne z gradnjo? Potreba nas sili, da želimo, naj se to zgodi čimprej.
—	Kaj bo to? Poletje ho tu, delavcev nič! Amerika nam bo vzela vse. Pol mladega sveta je že tam, kjer cveto rožice — pa tudi koprive. Bog se usmili!
Iz Vipavske doline.
— Kaj znajo naši c. kr.? l.c. kr. orožniki na Colu: Nekega lepega dne prižene,« v Vipavo kot „Landstreicherjaa nekega popotnika. Vjeli so ga na peti. V
trgu so ga preiskali in dobili 140 K gotovine v žepu. Lep „Landstreicher" to! Seveda je bil takoj oproščen in izpuščen. — Čez nekaj dni prižend malega pobiča v trg. Pri toliki pameti je že bil, da jih poznal ni, ker jih bržkone še nikoli ni videl. Zdeli so se mu nenavadni ljudje, pobere v naglici na cesti nekaj peska in ga v sveti jezi vrže za njimi. Ubogi revolucijonar! Prignali so ga pred c. kr. sodnika z grozno kapo na glavi in zopet čudno oblečenega. Skoro bi jim bil strepetal na mestji. Seveda je bil mil«stno izpuščen. Nekaj dni potem zalotjo na cesti nekega Podkrajca, kateremu je bilo vino predaleč v glavo zašlo, da mu je postajala cesta preozka. Revež mora ž njimi v Vipavo. Na vprašanje sodnika, kaj je naredil, po-
n;žoo odgovori, da je namenjen v Trst, da pa se ga je malo preveč nalezel med potjo, sicer pa pustil vse primiru, le na cesto je bil hud ker je tako trda in dolga. Seveda je bil takoj izpuščen in je nadaljeval svojo pot v Trst. — Na Colu so imeli pogreb. Gre se za to, da odstavijo sedaniegt mrli škega oglednika, ker je klerikalec Zato iščejo dlake v jajcu. Ptdpirajo jih tudi c. kr. orožn ki P, gieb se je z dovoljenjem c. kr. okr. glavarstva v Postojini določil za 13 ur pred zakonitim časom, ker je bil namenjen k pogrebu prijatelj iz daljne Gorenjske. In kaj stori postajevodja ? On prepovč pogreb pred časom, sicer bo poslal ovadbo v Postojno Ali ni to zm menje skrajne vestnosti v službi!? — 2. C kr davkarija v Vipavi: Zikon veleva, da se mora vsaka skupna pogodba zaradi odmere pristojbine v osmih dneh izročiti v izvirniku in pre pisu davkariji. Na izvirniku davkarija potrdi, da se je to zgodilo, in vrne izvirnik stranki, ker je dolžnosti zadostila. Ali zdaj pride prava „kunšt* teh gospodov. Še tisti dan, ko je bila stranka pri uradu, jo znova pismeno povabijo, da se irra ia in ta dan z izvirno kupno pogodbo zglasiti pri davkariji.
' Skoraj se zdi, da niso več pri zdravi pa
I meti. In /daj si mislimo lepo pot k tero bi imela pav po nepttrcbnem st-anUa iecimo v hudi buiji, v zametih ali v vročini p i dve, tri u>e daleč, Je pač več kot dolžnost, kdor ub< ga. Takih s u čajev je čedalje več. Vprašamo višje fi <ančne «b asti, zakaj puste, da njeni organi napravljajo take sitnosti ljudem? Ljudstvo že itak nerado nosi davke v davkarijo, jeli ga bo tako postopanje vzdignilo, da bo nosilo rajše? S tem se le vzbuja opravičena nevolja do c. kr. uradov. — 3 C. kr. okrajno glavarstvo v Postojini: To je postalo zadnji čas strašno natančno. Par predsedništev naših društev je izročilo sodišču, ker nista naznanili občnega zbora ozir. novoizvoljenega pred stojništva o pravem času. Doslej je bila praksa različna, odslej bomo tudi mi nat tnčni. Ni se čuditi, da sitnost z vso silo hit. na dan, ksdar se z uradnega dne v Vipavi, ozir. od težkih kozarcev v Ložah prinese mačka v hotal „Adria" in potem v Postojino. Nad nekom se mora znos;ti. Le to je čudno, da vtdno le klerikalce vščipne. No, pa saj s tem Avstrijo rešujejo, pa mirna B>sna! — 4. Prepoved Otrokom prepovedujejo, da ne smejo raznašati »Domoljuba". Na tega so posebno hudi. C. kr. okr. svčt pa uradne spise pošilja zavite v „Slovenski Narod" krajnim šolskim svetom in tudi župnim uradom. Pa bi si vsaj že glavarstvo preskrbelo lastne uradne kuverte, saj ni taka reč! Kazalo bo, da vračamo milo za drago, torej mi dopise, zavite v naš »Domoljub", če se ne poboljšajo.
— Letina na Vipavskem debro kaže, zlasti grozdja se obilno obeta, da ne še kmalu kako lete toliko. Bog le daj ugodnega vremena in Vipavci prav gotovo ne bomo stradali.
Iz BeneSke Slovenije.
(Izvirna poročila.)
Nova maša. V nedeljo, 18. junija, je slovesno daroval svojo prvo sveto mašo č. g. Josip Domeniš. Med beneškimi Slovenci je nova maša še vedno izreden in jako slovesen praznik. Domenisova rodbina pri Trpečih je rodbina duhovnikov ; nove-mašnik ima dva strica in enega bratranca v duhovskem stanu. K novi maši je prišlo čez 150 povabljencev, izmed katerih marsikatera odlična oseba. Veselja ni manjkalo ; vse pa je imelo domači, slovenski značaj. Slavoloki so bili odičeni s slovenskimi napisi in pri banketu je bilo slavljencu na čast deklamiranih več jako lepih slovenskih pesmi.
Druga slovesnost je bila pa dne 25. junija pri Sv. Lenartu. Polomili s« temeljni kamen za novo župnijsko cerkev. Blagoslovil ga je sam nadškof. Priložnostni cerkveni govor pa je imel, namesto mil. g. nadškofa, monsgr. Pelizzo, rektor videm-skega semenišča, kateri je v poljudni slovenščini razložil mnegobrojnemu ljudstvu pomen tega cerkvenega obreda. Vreme je bilo krasno in navdušenja ni manjkalo.
Avstrijski vojaki čez mejo.
Ravnokar sem čital v „Patria del Friuli", da je na Matajurju prestopilo mejo in prišlo do vasi Ležeč šest avstrijskih vojakov, češ, da se zgrešili pot. Pe nekaterih pojasnilih vrnili so se na avstrijska tla. Sumi se, da se nalašč napravili izlet v poizvedovalne namene. Ž njimi je bil tudi neki častnik.
Posvetovanje o glagolici v Rimu. Katoliška cerkev, ki smatra edinost v veri kot najpotrebnejšo stvar, zahteva za-raditega edinest v begeslužju. Zato je določila, da se nekatera najbistvenejša boge-služna opravila vršč v latinskem jeziku. A Vzkod, ki je imel že v najstarejših časih svoje bogoslužje, preden je bil še izpre-obrnjen latinski zapad, si je ohranil svoj bogoslužni jezik in svoje obrede. Ker so Slovani na meji med Vzhodom in Zapadom, se ni čuditi, da se ravno med njimi bije borba za bogoslužni jezik. Istina je, da je bil staroslovenski bogoslužni jezik v starih časih bolj razširjen, nego dandanes. Italijani in avstrijska vlada so delali na to, da ga popelnoma uničijo, in zato je prišlo večkrat do velike nezadovoljnosti med hrvaškim
prebivalstvom ob Adriji Da se stvar uredi, se je zadnji čas največ trudil krški biskup Mahnič. Papež Pij X. je poklical letos v Rim škofe iz nadškof.je goriške, zadrske in zagrebške, da se o tem posvetujejo in svobodno oddajo svoje mnenje. Predsedoval jim je kardinal Serafin Vanutelli. Sklepne konference se je udeležil tudi papež Pij X. osebno. Odločilni sklep bo izdal sveti oče v posebnem pismu. (Glej sliko.)
Živ pokopan. Iz Banjaluke so nedavno poročali: Tu je umrl obrtnik Stojan Keijevič Bugarin. Po pogrebu sta ostala na njegovem grobu le grebokopa, ki sta pričela sipati v jamo zemljo. Nakrat začujeta iz groba glas: .Bratje, zakaj me živega za kopa vate?" Grebokopa sta prestrašena pobegnila in prijavila stvar redarstvu. Policija je hitro odprla krsto, a bilo je seve že pre pozno. Stojan je ležal v krsti zadušen.
Predor skozi Karavanke bo
veljal 14 08 milijonov več, nego je bilo pro računjeno. Od Celovca skozi Jesenice do Trsta bo nova železniška prega veljala 61,600 000 kron več, nego je bilo proraču-njeno.
Berač, ki je zapustil dva milijona Rotsohildu. Neki Abram Kidler je prišel kot berač peš iz Rusije na Francosko. Lani meseca avgusta je umrl v Niči ter določil svojim glavnim dedičem glavarja družine Rotschildove v Parizu. Spočetka si je Retcshild mislil, da se je beraču zmešale, ali pozneje se je dognalo, da je zapustil vrednostnih papirjev za 2 milijona frankov. Rotschild tega denarja ni hotel sprejeti, marveč je poiskal revne sorodnike pokojnega ter jih tudi res našel v Rusiji. Med te se razdeli premoženje.
Največ zdravnikov na svetu
ima ruski car. Ima jih osemindvajset, a ti so najboljši zdravniki celega carstva. Med njimi je eden vrhovni zdravnik, deset začasnih, trije kirurgi, štirje začasni kirurgi, dva zdravnika za eči, dva zdravnika za noge, dva dvorska zdravnika in naposled še trije posebni zdravniki za carico.
Zaigral tri milijone in lastno ženo. Bivši poročnik preobrašenskega gardnega polka, Vladimir Aleksandrovič basulič, ki so ga odpustili iz službe zaradi njegovih velikih dolgov, napravljenih pri igrah, je zaigral v neki moskovski družbi eno noč tri milijone in slednjič še ženo znano moskovsko lepotico. Žena bi morala potem pripasti Sergiju Noviku, ki je dobil
^J" c 8 Jt res dru«1 ve&r prišel pijan v vile Sasuličevo, da se, polasti vile in žene Sasuličeve. Ta pa je na pragu svoje spal-
M!"No,iko,a h - — -^S-
i
lahke mnogo več pokadi ket cigar, drugič
pa, ker je papir peln zdravju kvarnih snovi V Holveku, mestu v ameriški državi Masa chusets se časnik »Medicinska klinika* na* odločneje beri preti kadenju cigaret. Kat! liška in protestantska duhovščina je edina , tem boju. Ugledni izdelovalci tobaka se ob. ljubili, da podpirajo tozadevno postavo v tem smislu, da se prepove prodajati cigarete ljudem, ki še niso dovršili šestnajstega ]eu
Učinki alkohola v primeri, opijevimi. Dr. Neisser je pisal u jjat,. vije zanimivo peročile predsednikoma nem ške družbe, ki se bori proti spolnim boleznim. Zdravnik poroča, da se v vzhodni Aziji prostitucija ne vrši take javno kot v Evropi vsled tega, ker ljudje ne pijo alkchsia; & se vrše v kakem azijskem mestu izgredi so tega krivi le razuzdani evrop,ki mor narji in evropske žene. Opij, ki ga kade malajci in mongolci, je sicer tudi škodljiv, pa veliko manj kot alkohol; opij ne raz burja, ampak brez hrupa emami in upokoji Zdravnik pravi, da opij ne pokonča notranje prebavne in srčne organe, kakor te stori alkohol.
Navidezno mrtev. Ogrske ne
vine poročajo, da je v Luvoči umrl p delgi bolezni otrok nekega posestnika Pogreb se je vršil v petek Med sprevoden pa je bilo čuti iz krste trkanje, hgrebciso vsi prestrašeni zbežali, le nekoliko bolj srčnih je ostalo, odprlo krsto, v kateri je ležal otrok z odprtimi očmi. Navidezno mrtev otrok se je kmalu opomogel ter utegne ozdraviti.
Ameriški brzovlaki. Vlak ,Qi-cago Ncw-York-E.\press prevozi na uro milj. Vlak je sijajno opremljen, elektriško razsvetljen; ima jedilni salon, knjižnico, brivski salen in kopeli. Na njem je mnogo postreščkov, sobarjev in sobaric.
Državni dohodki od alkohola. Na Angleškem je 32 odstotkov državnih dohodkov ed alkohola. S temi dohodki vzdržuje Angleška svojo vojno mornarico. Angleška dobiva od alkohola 37,188 000 funtev sterl. (okoli x93 milijonov kron) dohodka. Kanada in Holandsk 19%, Rusija, Francozka, Belgija in Svedsk po 18%, Nemčija 5%, Italija, Srbija indrug dežele po 2 odstotka.
Monakovčani vedno man pijo piva. To grozodejstvo zabeležujeji vsi nemški listi iz cesarstva. Leta 1903. j« prišlo na vsakega Menakovčana 139 litrov pive, 1. 1904. pa same 115 litrov, torej n 24 litrov manj. Mnego je pripom'glo k temu
antialkoholsko gibanje.
Tako šolo bi tudi Slovenci potrebovali. O čemur se pri nas «
govoriti ne mere, ker se nam zdi nedoseglF ideal, to so že Nemci uvedli v prakso. I® je ustanavljanje takih šol, ki dajejo otroko« za življenje dovolj izobrazbe in vaje v zeo-ljedelskih opravilih. To so sole, ki so" posestvih, pri katerih gospodarijo ui«DC
sami. To misel je prvi uresničil dr. Lfl
— '	■	v _ . -- Harzu.
sveje vzgojevalnico vLesenburgu na
On sam popisuje svojo šolo takole: »Misli
krasnimi lokami." Za senožeti navzgor leze
• 77
limo si od zahoda proti vzhodu se ra*PJJ tirajočo dolino, po kateri teče potok »
njive, za njivami pa'gozd, Na sredi dolu>e
je dvor. Na obeh njegovih straneh je 115 arov lok, ekolu 750 arov polja, 430 arov gozda, 50 arov pašnikov, na katerih je na tisoče sadnih dreves, 11 arov vrtov m 4 ari ribnikov. Posestvo nam daje v ebilici vsega, česar potrebujemo za življenje. Ima čredo sedemdesetih glav govede, 250 ovac, 50 prašičev, 11 konj in 3 žrebeta. Tu lahko vsakdo vidi, kako raste, kako se dobiva in pripravlja to, kar dobimo na mizo. Je tu mnegostranska prilika za vrtnarstvo, zemlje-delsko in gozdarsko del«. Na posestvu se seje žito, žanje in seče. Na posestvu se molze mleko in dela maslo in sir.
Revolucijonarno gibanje na Ruskem. Vojaški upor je pokaral, da se maje oni steber, na katerega se je absolutizem najbolj epiral — da se v armadi in v mornarici revolucionarni elementi. Tak uper, kakor se je izvršil na vojni ladji „Potem-kin" pač ne more imeti nobenega uspeha in kaže, da ti uporniki nimajo ene prevdarno-sti, ki bi jih privedla do smetra. — Saj je uprav blazno, če se upre moštvo vojne ladje, ki nima nikakih sredstev, da bi se v uporu tudi vzdržalo. Globoka in splošna je nevolj-nost, ljudje so polni revelucionarnih idej, a manjka jim one energije in inteligence, da bi svoje namero izvedli.
Zato se ni čuditi, da je carska moč tudi sedanji upor v Odesi, v Lodzu in drugih mestih deloma zatrla. Pa ogenj, ki tli pod pepelom, be bruhnil skoro gotove pri prvi priliki zopet na dan. Da se bo slednjič birokracija merala privaditi na misel, da ni ona edina peklicana misliti za vse ljudstvo, to je pa gotovo, ker se ljudska misel dviga in sili povsod na dan.
V Peterburgu se je zbrala nedavno pravoslavna duhovščina. Znano je, da hrepend ruski popi po neodvisnosti od uradništva. Danes ima policaj t ruski cerkvi večjo oblast, nego škef. Poniževalne vezi birokra-ško - bizantinskega cezaropapizma tlačijo rusko cerkev, ki vidi vzrok sveji zaostalosti za katelicizmom ravno v tem nenaravnem položaju. Na omenjeno zberovanje, ki se ga je udeležilo tudi nekaj škofov, pa pride nenadoma vladni komisar, naznani, da vlada ne pusti zborovati duhevnikom, in jih pozove, naj se razidejo. In šli se — na policijsko pevelje. . . Tudi peterburški metro polit Antonij je padel v nemilost, ker ped-pira željo duhevščine, naj se namestu biro-kraškega „Svetega sinoda", ki ni nič drugega, nege vrhovni policijski organ nad cerkvijo, uveljavi zopet starodavni ruski pa-triarhat, ki ga je Peter Veliki zatrl.
In tudi zastopniki velikih mest, „gorod-skija golovy", večinoma zapadno izobraženi možje, ki se videli življenje po drugih državah, zahtevajo ustavo. Sicer jih je mnogo iz strahu pred vlado svojo obnovljeno zahtevo zopet preklicalo, ko so videli, da car ne vidi rad takih izjav, a njihove misli se
I s
niso izpremenile. Tako gre polagoma vse rusko javno mnenje proti vedno določenej-Šemu cilju konstitucionalne ustave.
Ne smemo pa prezreti, da je tu zadaj tudi mednarodno židovstvo, ki podpira revolucionarno gibanje z denarjem in tiskom. Judje upajo, da pe revoluciji dobd enako pravnost v Rusiji, se vsilijo v parlament in v javne službe in tako dobe vodstve v reke.
Tako se združujeje najrazličnejše sile, da pretresaje orjaško Rusijo. Nad njo pa bedi car v skrbeh, ne vedoč, kaj bi storil, komu bi zaupal. Boji se ustave, ker ne ve, s kakšnim ljudskim zastopstvom bi moral deliti vladarsko oblast. In taki upori ga le še bolj plašijo in opravičujejo one, ki odsvetujejo od ustave, misleči, da je rešitev edipo le v samodrštvu.
Tristoletnica Marijinih družb na Kranjskem. Omenili smo že enkrat te pomenljive tristoletnice. Nje praznovanje je po dogovoru z osrednjim vodstvem Marijinih družb vzela v roko moška Marijina diužba v Križankih v Ljubljani. V ta namen je razposlala ravnokar vsem mladenišjrim (in moškim) družbam po Slovenskem sledeče vabile. Iz njega se razvidi, v čem be obstajala ta slavnost.
Cenjena družba-posestrima! 0 Velikem Šmarnu letos bo ravno 300 let, odkar se je ustanovila v tedanji cerkvi oo. jezuitov pri sv. Jakobu v Ljubljani prva Marijina družba na Kranjskem ter na Slovenskem sploh. Samoobsebi je umevno, da tako znamenitega dne ne smejo prezreti sedanje Marijine družbe na slovenski zemlji, ki so vse esnovane po načelih in navodilih prve ljubljanske Marijine družbe.
Da se dostojno proslavi ta veliki spominski dan, je sklenile podpisano načelstvo slov. moške Marijine družbe v Križankih v sporazumu z osrednjim vedstvom Marijinih druib za ljubljansko škofijo prirediti v nedeljo, dn<5 20. avgusta letes večjo cerkveno slovesnost ter isto spejiti z blagoslovljenem nove zastave podpisane Marijine družbe.
Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski so ta načrt odobrili ter v svoji veliki gorečnosti za procvit Marijinih družb sami izvolili prevzeti vse cerkveno opravilo.
Nujno je tedaj želeti, da se te izredne cerkvene slovesnosti vsaj po deputacijah ter z zastavami udeležč vse mladeniške in moške Marijine družbe na Slovenskem.
V to svrho vabi podpisano načelstvo tudi Vašo cenjeno družbo-posestrimo, da se v kar največjem številu udeleži naznanjene slavnosti, ter podpisanemu načelstvu z vpo-rabo priložene depisnice vsaj do konca junija naznani, ako in v kolikem številu se udeleži pevabljena družba.
Natančen spored vpošljemo z izkaznicami za vsakega posamnega udeleženca
vred pravočasno vsem cenjenim družbam-posestrimam, ki se bodo odzvale našemu današnjemu vabilu. Za danes le emenimo, da se bo slovesnost blagoslevljenja nove zastave v slučaju lepega vremena vršila na trgu pred Križevniško cerkvijo, kjer bo tiha sv. maša, nagovor ter blagoslovljenje, ob deževnem vremenu pa v križevniški cerkvi. Tristoletnica se nato proslavi v župni cerkvi sv. Jakoba, kamor pridejo vse družbe v sprevodu in kjer bo slavnostni govor ter pontifikalna sv. maša.
Vsa slevesnost se bo vršila ob takem času, da ne be treba nikomur prenočiti v Ljubljani: pričetek po 9. uri zjutraj, zaključek okolu 4. ure popoldne.
K sklepu pripomnimo še, da se bo izdala povodom slavnosti posebna brošura (knjižica), v kateri be tudi opis te slovesnosti z natančnim oznamenilom vseh udeleženih družb.
V nadi, da se Vaša cenj. družba-posestrima v obilnem številu, ako ne polnešte-vilno, udeleži tega izrednega Marijinega slavlja, bilježime velespoštovanjem Načelstvo Moške Mar. družbe v Križankih.
Ljubljana, 1. junija 1905.
Mno sopMvo.
Terna.
„Pri nas smo zadeli v loteriji", je za-klical nedavno v kmetijskem društvu na R. mlad gospodar, ki je imel v bližini čedno posestvice. „Vsi moji sosedje in tovariši priznajo, da imamo pri nas najmastnejše in največ mleka, in res je tako. Kako je to prišlo, tega ne vem, rojeni smo pač pod srečno zvezde in imamo najboljše mleko!" „Da, res je to", pravi sosed Črnivec in več drugih, „toda, kako je to prišlo, to ve samo Bog."
Ne, spoštovani meji gospodarji, tako temo vam znam že zadeti, pravim jaz, oče Modrina in zato čemo takoj enkrat poskusiti, kje se je treba lotiti stvari. Kajti te srečne zvezde interne niso nič druzega, nego pravilno ravnanje, kakor ga zahteva narava. Vzemimo v roko gespodarsko trojico: svinčnik, papir in tehtnico in poglejmo je-li je krma, ki jo poklada srečni Bogdan pravilno sestavljena in obenem, je - li je poklada dovolj. Če je tako, potem je zastavica rešena in vsakdo ima lahko v svojem hlevu toliko tern, da bodo vsi lonci pelni mleka in smetane. Beg-dan daje svojim kravam, ki tehtaje po devet starih stotov, toliko namešane krme (iz pese, ržene in pšenične slame, cegovne in otrobi), da dobi vsaka na dan po 2 in četrt funta beljakovine, 11 in četrt funta škroba, 18 lotov tolšče in kjer se tako krmi, tam gre vse lepo skupaj. »A, tako je. ta stvar", zakliče radostno gespodar iz Bogdanovine,
»stoj, stvar velja zapnmniti si. Kosmata kapa, koliko mleka in denarja bi že lako imel, ko bi bil to preje slutil, vedel, ako bi bil preje — temo zadel. In pri tem je terna po ceni. Celo krmljenje me stane le 84 h na dan. Stric Tomaž potrebuje na teden blizu 50 K samo za beljakovino, Bogdan samo 35 in tako zasluži slednji samo pri nakupu 15 K n.i tedtn! V enem letu znaša to K 7S0 in 7S0 K je tudi vredno spraviti v ž:p.
H.', ta terna!
Tako, ljubi sosedje, vid te iz srtde praktičnega gospodarstva, kako se lahko zadene ttrna, ki se da vjeti skoro vselej s svinčnikom, papirjem in tehtnico, ako se je gospodar le naučil v Šoli malega enkrat ena in ako hodi redno v kmetijsko izobraževalno društvo. V kmetijskem društvu, tam kažejo terne. —
Boštjan A. je dobil danes pri živinskem premovanji prvo darilo za svoje žrebe, Štefan B prro daril« za tele in Fabijan C. prvo darilo za svoje pujske Tako so ponosni vsi trije, da komaj sami sebe poznajo od pre-vzetije in da zaničlji ve gledajo doli na svoje tovariše: saj imajo najboljša žrebeta, naj boljša teleta, najlepše prešičke!
Kako so prišli do tega ne vedo, tudi niso sami tega zakrivili; v njihovih dcmc-vth so se pač naselile srečenosne bele žene in te jih delajo visoke in prevzetne. In vendar bi si lahko vsakdo privabil na dom te srečne bele žene, ako bi jasno poznal zakone živinske reje, večne, nespremenljive zakone narave. Toda ali najdemo tudi le sltd tega znanja med nami? Med 1000 gospodarji jih je komaj 10, ki se jim sanja o tem, da ki bi le hoteli sanjati o tem. Ali ne gleda, večina gospodarjev pri nakupu plemenskega junca, mrjasca za pleme le na denar, mesto na žival! 400 K je za tisoče že gorostasna vsota, in potem pride zakrnela in pokažena žival v faro — da se povzdigne živinoreja! Soseda slaba plemenska žival prežene kmalu vse bele žene iz hlevov. Sreča pri živinoreji . ni nič druzega nego uporaba naravnih za-ko iov, raba svinčnika in tehtnice.
„ Poj te vendar enkrat z menoj na polje, oči Modrina", pravi nekega dne sosed Matjažič, .oglejte si moj oves, mojo rž; kaj taktga gotovo še niste videli! In res, Matjažič ima letos lep oves, lepo rž, zato govori: Pri nas je letos posebna sreča in si veliko domišljuje zavoljo tega. — Da bi imel pa lahko vsako leto tako srečo, razven ako neugodno vreme prekriža račun, tega Matjažič ne ve in tega ne potrebuje, vsaj upa, da 1)0 imel tudi še v prihodnje srečo. In ako je ni, tedaj se krega nad Bogom in celim svetom in spušča svejo jezico nad vsakomur, ki ima opraviti ž njim. Sreča pa pride, ako Matjažič odpravi kislino iz svoje zemlje, ogreje mrzlo prst, očisti svoje njive pirnice,
namoči svoje suhe travnike; 'ako pravilno gnoji, z gnojem prav ravna, na pravi način •■ obdeluje zemljo, jemlje za setev dobro oči-I ščeno seme, z eno besedo, če vse tako vodi j in ravna, kakor zahteva narava in kakor je vredila Modrost Stvarnikova.
Ta tema, te bele žene, to solnce sreče pribija rado k vsakemu, ki se pobriga zanj, i k vsakemu, ki si pridobi v mladosti potreb-j nega znanja na kaki poljedelski ali zimski kmetijski šoli, pozneje kot možak pa rad čita kmetijske liste (Narodni gospodar, Kmetovalec), in zahaja z veseljem v Kmetijsko društvo.
Če pa ne poznaš svoje zemlje, ne razumeš življenja v rastlini itd. potem se ti tudi sreča ne približa. To je gotovo tako, fcbt dvakrat dve je štiri. Zato, prijatelj Modrina, ozri se najpreje po tej terni kmetijske izobrazbe in potem bo sreča vedno pri tebi, ob vsakem času, na vsakem kraju. Tako pravim jaz, tvoj prijatelj Fr. Pengov.
Čebelarski shod bo v nedeljo, dce 9. t. m. v Gorjah pri Bledu v prostorih bralnega društva. Začetek ob 4. uri popoldne.
Tržne cene.
Semena i Domača detelja novo blago K 55'— do K 58—; nemška detelja (lucerna) K 125' - do K 135-—; gorenjska repa K 84'— do K 86'—; laneno seme, domače ozimno K 1150 do K.12-—; konopno seme K — do K — ■—; kuminovo seme K — •— do K — —.
Fižoli Rudeči ribniški K 12 50 do K 13 50; rudeči Hrvat K 11— do K 1150; prepeličar (koks) K 13 — do K 14 -. (Vse cene semen in fl-iola veljajo sa 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago.)
Krompir 50 kg K 5'—.
Suhe če&plje: v dimu sušene K - •— do K — •—
,	, brez dima sušene K18'—do K19-—
Orehi domači: K 13'- do K 14-—
Jožice nove: K 6'— do K 625
Med s čebelami: po K 37'— do K 38 50 ga 50kg.
Kože. Goveje, težke nad 40 kg po K 50 - do K 52 —.
težke od 30 do 40 kg lahke
44-- „ , 46"-. "/t------------, " » 42'~ » » 4*'~-
(Te cene veljajo ga 50 kg in sicer ga koie igdelane po tukajšnjih običajih g rogovi vred.) ~
Bikove kože po K —"70 za kg. Telečje kože: K — 65 za kg. Kozličeve kožice po K 125 do K l30zake Svinjske kože: Ciste brez napak K 40 —
; Druge vrste K --28 do K - 30 za ke Kože lisic	p0 K 10 — do K li -
. kun belic „ , 30- „ 31._ " .A smerne . , 36 - . 38-_ . dihurjev . , 6_ ; 6.50
• vidr . . 24- ;; 25-
Kože zajcev po K 50-- do K - 2a 100 kom Pepelika (potošl) po K 32-- za 50 kg.
Žito. (Tržne cene za mesec april. Veliaio za trgovce, k. kupujejo blago po Veh cenT Vm cene so zaračunane za 100 kg. blago Dostavil«™
hrvatski K 18 -.	81 K 19 5 oves
Zo smeh in broteli čas.
Tonček: .O ko bi bila Šolska soba okrnoi.i. - Oče: „1 zakaj že?« - Tonček: .Nikoli bi mini bilo treba v kotu .stati.'
/?ena: ,Že spet prihajaš iz gostilne" Mož: .Vedno vendar ne morem tam ostati" ~
Oče: .No, zdaj ko si se oženil, vendar ne bui več počenjal neumnosti." - Sin: .Res je, ta je bila
(V jezi : .Več imam jaz razuma v glavi kotvi v petah!"
-Samogovor: .Oropali so me in dobili pri meni samo 12 krajcarjev. K^j si bodo zdaj o meni mi slili!«
Teta: Jožek, to ni lepo, da si reke! Krancku tepec. Obžaluj to!' — Joiek: .Obžaliuem, I rancek da si tepec."	'
Brivec: ,Ta pomada najbolj pospešuje rast las Pleša pri uporabi te pomade je izključena.' -Kupec: „Zakaj pa je sami ne rabite, saj imate komaj pet las na celi glavi?" — Brivec: ,faz hočem ravno pokazat1, kako nesrečni so tisti, ki ne rabijo te pomade."
Učitelj: .Kaj je bil Kolumb ?" — Učenec: .Ptič" — Učitelj: .Kako moreš reči kaj tacega?" — rče-nec: .Saj ste zadryič rekli, da nam boste nekaj povedali o Kolumbovem jajcu."
Katehet je hotel učencu pojasniti, kaj je čudež in pravi: .Ce bi se vrgel iz stolpa na tla in bi se mi nič ne zgodilo, kaj je to?" — To je slučaj'. -,Kaj pa če bi se drugič ravno tako zgodilo?" -jTo bi bela sreča!" - .Kaj pa, če bi se še tretjič tako primerilo?" — .To je pa že — navada'
1'rostak: „Pokorno javim, gospod stotnik, da sem zgubil bajonet." — Stotnik: .Takoj v ječo za toliko časa, da ga najdeš."
Umirajoči pijanec je prosil za kozarec vode, ko so mu rekli, da se mora spraviti s svojimi sovražniki.
Besedni uganki.
L
Ko zlato žarno jutro vstaja, ko svetlo solnce zopet vzhaja, takrat zagledaš me ob sebi in čudiš se — zakaj se ne bi? — in čudiš se dolgosti moji in pa postavi majhni svoji. In solnce višje se vrdigu|e, a moja se dolgost skrajšuje. Ko solnce pota pol preplava, najkrajša moja je postava. Zdaj solnce dalje se nagiba, da pride zopet ^a do hriba; Pa glej! Čimdalje solnce plava, tem večja moja je postava. Ko solnce za goro izgine, postava moja z njim premine; in kadarkoli zopet vzide, pa z njim postava moja pride.
IL
V človeški glavi smo doma, zato nas lahko vsak pozna; nikdo pa nas Se videl ni, nikdo še nas potipal ni. Vsak dan imaš nas v svoji glavi, kako se nam pač neki pravi? Le vprašaj kmeta, učenjaka, pobožnega in posvetnjaka, popraš^j ves človeški rod, ki še živi na zemlji tod — in vsakdo lahko ti povt§ kako nam pravi)o ljudje.
ReJitev besednih ugank v zadnji Miki:
1 Jelka - jelša. 2 Kip.
Nagrado je dobil: Ivan Koporc, Gradec, (Babenberger-strasse 106, I. nadstr.)
Loterijske	srečke.
Uua»j, 1 Ju,iJa 12	8 48	'3
Grtdcc, 1. julija 6	43 32	82
Tr«l, 24 junija 8	9 19	2*
Liac, 24. junija 66	3 46	66
21 64 64
37
Prihodnja Številka DOMOLJUBA" izide dnč 20. julija 1905.
Želodec prebavijo in čisti.
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možne olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B Frag nerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko edvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—3) a
Cnroton fndnr ** sPrc)mc v trajn° si^o
JflblCIl tiUjUl na žago na Primskovem pri Kranju. Plača po dogovoru. Zglasi naj se na žagi na Primskovem.	1345 D 1—1
U*OON Jf PARK W ROMA i V/CN S753J
•cžmrr

Svarilo! Doktorja pl. Trnkoczy-ja
kronjsKi redilni prašek
za prašiče
|e dobiti pristen le pod zakon, zaj imenom
Mastin
Ponarejalei se zakonito kaznujejo.
Za pra&ifce, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino itd.
Svetovnoznano, najboljše, zdravo, dietetiško redilno sredstvo, se porablja kot dodatek h krmi Je prejelo tisoče zahvalnih pisem o dobrih redilnih vspehih in na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju gornje najvišje odlikovanje. 1963 I) (.S) Zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev pod naslovom: lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Prekupci rabat.
m?mmm mnffimnmnfflfimmnm
378 U 20 7
Samo 6 dni!
Havre -New-York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnlkl
francoska prekomorska družba.
Edina nHjkrajfta črta čez
Bazel, Pariz In Havre u Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno p >trjfiiu potovalna pisarna
EI). ŠMARDA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18,
nasproti znane gostilne pri „Figo /cu".

i mm* i
Cementne plošče
najceneje dobite enobarvne in slikane za tlakovanje cerkva in zakristij, za veie, hodnike in kuhinje, za trotoarje i. t d. (i m' od K 3 do K 6 loco Ljubljana); dalje cementne cevi 15— 40 cm notr. svetlobe) in drugo cemectno blago pri tvrdki
JDHč 0 r n »ti M cementarna na Pešati, . OllS & lOmp., pošta Dol (Lusttal).
Vzorci v naravi na zahtevo t =====
LJubljana Tac«« m 1?A«iilvti LJubljana m
Pred Škofijo 3. V VSSl M AOrUlIl Pred Škofijo 3.
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ^ in bele pese, in korenje za kr no. Raznih semen graha, vseh vrst trav: ravnišnice, me- ^
ravnišnice, me
šane za suho in mokro zemljo najboljša krma za živino in konje, jesensk i repa, * se vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, p > nizkih cenah
^^	Poštnim potem izvršujejo se naročila točoo in solidno	48i D 12—8
fci******
NaJodličneJSi profesorji in zdravniki priporočajo pri MIh boleznih, kroničnem bronhijnlnem katoru, oslovskem kaiuu, sKrofulozi, inflnenci.
Kdo naj jemlje Sirolin?
1 Viakdo, kdor dalje časa boleha za kalijem. Kajti boljše je. bolezni preprečili, nego jih zdraviti.
2. Osebe t kroničnimi -----
ml katarl, katere ozdravi)
bronhljalnl-Iravlja Sirolin.
3.	Kdor Ima naduho katero
zdatno olajša.
4.	Skroluloznl otroci z oteklimi žleza-
mi, očesnimi In nosnimi katar! Itd., pri katerih Sirolin sijajno vplivi na splošno hranitev.
Povečuje slast do jedi In teio teleaa, odstranjuje kašelj, Izme-tavanje gnoja, nočno potenje.
Svarilo I
F. Hoffmaim — La Roche & Co
Baael (Švica). Grenzach (Badensko).
Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki! Treba je paziti na to, da ima vsaka steklenica našo posebno znamko .Roche' in zahtevati vedno le Sirolin Dobiva uu z zdravniškim receptom .Roche".	1334 D 4 1	po 4 K steklenica.
fl E RB^l Bfi V-j c v
podtosfornokisli
apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo idravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
je «lei odstrinjujoie In kaielj pomirjajoče iredsUo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in posptSnJe r«<it«t. To ra trorjeaje k r* i tako važno I*Iči.j je v tem sirupu v lahko as mlllrmal obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke posebno za utrJeTunJf ko«tl, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cen« eni st«kl*nlčl Ur rbabnjjeve ta apnrner« žeieinera stropa K 2-iO, po poŠti W h ie« aa lailjanje.	2007 D 14 — 14
nčh^jftit&VL* S> arilo! va^d
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-«. oj HEi*i>arrt*./ r8dbc naj^a že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-želemega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati ,.Hfrbabnjjet apntnožeieml slrnp" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjiiena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino lideloriDj« ln glirni. rtipoilljttev: Dr. A Hellmanns Apotheke ,,zur Barmherzigkeit"
Wlen, Vlit Kaiierstrasse 73-73. Zaloga Kkoro r veeb lekarnah,
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani. M. MardetschlageT, L Ma>-r, G. Piccoli, U. pl Trnk6czy: B e 1 j a k: L. Ass-mann, jobst & Schneider: Breie: G- Elsasser dediči: Celje: M Rauscher, O. Schvrarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hauser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter: Črnomelj: P. Haika: Reka; 4. Mizzan. F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; Sovodenj: F. Kordon: Št. Vid: A. Schiebl: Trbiž: I.Siegl: Trst: A.FUippi. E. pl. Le:ter-burg, P. Prendini dediči. M. Ravasini, Dr. J. Se-ravallo. A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst: Volšperk: I. Huth. 1968 18- 14
v;

Slovenci!
v domačo trgovino
sv. Cirilu in Metodu
479 D 19- 8
su. Cirilu in Netodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice 1
ufcr nasproti loterij i -a«
kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst Bela in ru-java kotenina
= po zelo nizkih cenah. -
Poltena, in prijazna postrežba.
1980 D 24-15
Nizke cene l
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & K°
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Velika zaloga poijeddskih str°jev
in orodja.
ooooooooooooi
B. O !aTB BAB.BiBlO^B BIB B B BIB ♦ OiO ■ a
Zalitevitjte pri nakupu
1321 D 18-1
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko jelen.
Ono Je
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi ===== Pere izvrstno. ==
Kdor hoče dobiti zares j a m č e n o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT' in varstveno. Dobiva se povsod I	znamko .JELEN".
JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini
OOOOOOOOOI
^vu^A.ner^^

775 D
Zastopnik:
17-6
FR. SEUN IG
Ljubljana
Dunajska cesta 31. zraven šrange. Vožnja samo 6 dni.
Vsakovrstna pojasnila glede vožnje, kakor tudi preskrbitev priporočilnih kart družbe „Sv. Rafaela" točno ln brezplačno.
Ceno Češko posteljou perje
» kg novfji ikubljtniji K 9 40. bolj-iceiKD-. belcgi. mthkep, •ksbl|cB<(i K 19	24-
.o.lnob.len.	, «*«•
atnct« K 30 -, kron l|. m franko proli pov««tl» T«dl » Iimenj. >M >ui| ituu proti poTroitvl poitmb itroiko*
Beacdikt Saehiel, Libu I" 817 p. Plzen na Češkem.
Učenca
U Krojaški Obrt sprejme takoj Andrej Prt' nar. Sava pri Jesenicah » Gorenjskem. 1134 1)3-3
Lepo posestvo 1137 u 3-3
nh	\°Ki n* Po|enJskem tik deželne ceste
lr )° m°t:u' le 4 minute oddaljeno od železniške postaj e in pošte, e na prodal pod zelo
SSffiTinOT-- V"a je K a
, ' kl-tl>je krita z opeko. Zraven je na novo s slamo krit pod v prav dibrem sUnju. Njn je za
f» \ I K- ; Na .2e,JO se dobi lahk() tudi več njiv in gozda. Nečpove lastnik Alojzij Slajpab noše stni k na Velik. Loki pri Trebnjem ' P
Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v St. Pavlu
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1235 D 3-2
Javna popolna gimnazija
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahte.-o samostansko prcdsto)nist\o.
Sprejmo se tudi dečki - pevci proti štipenau' ali brezplačni hrani.
pozor Amerikanci
, si ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalog" izgotovljenih
gjnojMh in ženskih oblek
domačega izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, ..i( klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. no zelo ni/ki ceni. Trgovina ne nahaja tik dobro znane I i-lcrjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
8l)1N y Marija Rovšek, trgovka
1'riden, pošten, trezen oženjen delavec, dobi takoj
njegova žena mora /nati nekoliko kuhati, da bi mogla gostilno imeti ter delavcem kuhati. Mož bi delal razna dela. Stanovanje brezplačno. Zaslužek v gostilni jo ves njihov. — Kje? povd iz prijaznosti upravništvo .Domoljuba".	1136 U 3-3
Botri pozor!
7f1 hirmnnrp priporočam svojo izbrano vc-LU UlllllUlitC liko zalogo najnovejših
birmanskih daril
kol: ure za moške od 10 K višje, ure za ženske od K 9 50 višje; verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice) najnovejše predmete zlatnine in sre-
brnlne. /a Thitku uro se Jani i
dre leti. Slavn p. n. občinstvu se uajulju Jneje priporoča v obilen obisk
Fr. Hotfmnnn-a nasl.
Franc Keber
1IJ5 I) urar 14-3 Dunajska cet.ta 12, v luši g. Matjana.
Franc Štupica
v Ljubljani Marije Terezije cesta I
(zraven Figovca) trgovinaz železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom,
priporoča:
fortland- In Romancemet, železniške Sine In
Iraverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej in izolirplošče, razne štedilnike, peči, kovanje za <>kna ,1'atent Austrija", železno pocinjeno in cinkasto P očevino, mreže za sejanje peska, mreže in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, tehtnice in uteže, vodne žage, nagrobne križe, samo-kolnice, orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače.
Navadne in stranske (Flligel) pumpe, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Kočke za mleko, stroje za posnemanje mleka, Vso opravo za mlekarne, razno kuhinjsko opravo, lične ptičje kletke !
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, sve-»Iko za kočije!
•Semena za poljedelce, poljski mavec svetovno-?nani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago In rudnin ske vode.	471 I) (12-8)
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasprotij,,Tišlerjo".
ooooooooooooooooooooooooooooooo
^ Stanje »log 31. doc. 1904: preje. qra<||jge i sedaj- Denarni Promet 81. doc. čez II milijonov kron. Kongresni trg 2, I. 1.1904: Čez 46 milj. kron
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
O
o o o o o o o o o o o o o o o o o o
Ljudska posojilnicao
sprejema hranilne vloge vsak delav- m « nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po [L
0!
Z 10
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
poldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 31. decembra 1904: K 11,095.751 15. Denarni promet do 31. decembra 1904: 46,173.224-38.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilnilne položnice na raspolago. '
V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905.	4 D 12- 7
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
O d b o i> n 1 k I :
Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg;, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibar, župnik
na Rudniku.
O
o o o o o o o o o o o o
ooooooocooooooooooooooooooooooooo
Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 700.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
r Prešernovih ulicah štev. 3
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne In od 3 do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentnl davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem In vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. 1131 D 11—2 Posojuje se na zemljišča po 43/,% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Katol. Bukvama v I^jubljaiii
priporoča knjigo 1461 D (2)
Slovenska kuharica
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.
Spisala in na svitlo dala Magdalena Pleiwel8.
Peti pomnoženi natis z okoli 70 str. obsega-jočim, po M. Lavtižar sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima VIII. in 400 strani. -Cena K 3*—, elegantno v platno vezana 3 K 60 vin., po pošti 20 vin. več.
Vsestransko prlpoznana kot najboljša kuhinjska knjiga.
Dobiva se po vseh knjigarnah.
Iz proste roke se proda takoj POSESTVO
ki obsega njiv 1'/« ha, gozda l1/« ha, vinograda 13 a, pašnika 13 a, travnika 6 a, vrta 55 a. Vsa poslopja v dobrem stanu. - Zglasiti se je pri lastnici Ani Vozel, Kovk štev. 1, okraj Litija, pošta in železniška postaja Sava juž. žel.	1238 D 2-3
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
s poprovo meto, zakonito zajamčeno, ima prijeten okus, jo zdravniško priporočen in so vpo-rablja pri neredni preban, kroničnem želodnem kati.ru, krčih v žolodcu. zgagi, gorečici, pehanja, slabem okusu, bljuvanju, pcmanjkanju slasti. Ce so rabi vstrajno. prenehajo vso žo-lt-dčno bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak dan.
Cena: Ena ikatljica D kroni.
pri šestih škatljicah franko.
Izdeluje in razpošilja: lekarna pri medvedu r Mor. Schoaberffn 47. Dobiva so skoro v vseh lekarnah; kjer ni zalogo, naj se naroča na-ravnoBt.	657 D (13-7)
Žrtev spovedne molčečnosti
Vrlo zanimiva resnična povest iz najnovejše dobe na Francoskem. Knjiga v obsegu 261 strani stane s poštnino vred K 210 in se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
+ Suhost +
/.•pa	W*»na ra/d-
»*	* uporabo tak.
iMfiim. 4 imitofn pra* k a *u w%or. oH »k. * zlat. tr"tir%)ami v fari:u in l.ondonu 1904 od Jf.	r Bas,u.
Sa-jli, i>o'p+4t.	»m o rt',
^jar-1<)+	rirč+rja. r
« 9 t—inih do SOfuntor na /.dram. prt;>«r. /dliimr. a+mkodl. Mroj/o	Jfno»
(/a tahralnic. Ona kartonu • Nirn'Mow /cro«	fcr^
porini n t rif* kartoni h 7'SO franku.	20-.* D 15
Olivna zaloga za Avitro • Ogrsko „Orlova lekarna1,, Komotov iČe*ko> o 1202 B
Obrtna
Akademija Friedber?
pri f rankfurtu o. M. polttehn.
/a strojne «'ck r ■ bene inicnirj«; n a 2Co u 10-v
\ aajem ■ d i i . pa
p«>d -jr r> p,i/ pr<'«l* v prija/- v - . r: :	kra-- »-
k*ece m v pra> J- h en 5tanj 5« naha a, >i<	1315 D 1-1
malo posestvo
/ r*ailla*». l-pim irtoB,
■ 9ri|WgMpodai mM p.'I are oddaljeno od }ckznl«kc p	k , p .t
upravmitto tc^a lisu.
Rjw- -omanjkar.-; pp-proda ti
slamoreznic : : mlatilnic ; ;
en gepelj, in ei Jruu h poljedelskih strojev za /ti' nizko ceno.
A. Sušnik
tip v r.a s -pečenju i i ie-eznin I.-b.jana. Za^^ka 134 1) cesta.	f—1
Več izurjenih
pomočnikov
-prtmem tak ■ v trajno Je " ter pa- učencev v
pouk	12-9 J) i 1
Ivan Intihar
ko'ar-ki m..j-tci na I g u
pri I. ubljani
Suhe jedilne
gobe
la gosp g>K. kupuje v v-jk: mnoi n v »-ečjh po i A. Šmyra,
I>_-ai :: l.Iterleinrlatz 7. 133 I) 20-1
1903 D 2< ••
Popolno prepričanje,
da J' lekaraarja
Tbitrrj-i Bilum tn »Dtif. tnaiilo
f »~b aotr. bolnalh lallufarl kaurlb. krilil la ta.ljilj »»-h trat. alabuatlb nultaja • prrl.a.l, raaab. aUrr.lb la t>-Ir.alb pvUudbab Ud ardga»iao »ap.l.o ,rrd.l»o. Tam pnja.al pri aarnJila bal .a m a ali aa Ifljo p<>a»M brriplarao poalaaa kallilra • li«* I"''- labtalnlli »I.it.1 >ol d..ma>i »THotaler IS mal ali Ad.ojalb »t'kl balzama .» krua. 60 aiallta ali J" d*oJalk »trkleale k IS. !>'• loa/ka r»allf..lij.krtfa niaiila fraako * K r« ». Tro.lm aaalotIti aa lekarnarja A. THIERRV v Pregradi pri R. r» Ul-Slallal. Puaar. la rarprud puaa-rrjaaj H aodaljtko ta.K-daJrJu
„A m e r i k a'
\»pr..daj jr
>5 O I - I
«
E cX
malo posestuo *
l biri
p a ena >t birnov p -.'»e J- r>r■-» ziraičcnrgag>>z-da. '.-t n t' -P .-^r-fccga po-« .p-a r c Ji	f -A
:n praii:\v — P - fivo nahs i dobrem -ta- u lepo v i»T t: e r- ure <»d Piiberka proti 1 • r r- \ M.;/u ceste Proda te /at • nn ^ ti pove IgMtr J «	r p J "»k r nc.
p P.ibe.-k K : 15L
E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
^ Ameriko -e
v Ljub I j o n i,
Kolodvorske ulice 41
18-6 (na dvorišču.) 46» i>
<
0
f*
01 *
33
3 »
T
Amerik a".
i
Centia mmi stresna onti
Iz portland - cementa In peska
vsake vrste »e morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
»♦ — : -.'.t toii na	rvu raiv je «
i' •. u: t - .« t ran«	2« 10 .^l m / »t-
• v tal	pra i ko
domače mazilo h	*
» >* B^l	IsM vra^tje u. V .t.*. b.»'i; '.o p<>spe<t2;«
— Razpoiilja se vsak dan _
1 { j•:■ a 70 »-n. Proti pred-p I« K S 16 f •• j<)</ 4 ; . ali K 4 60 \ po-itn i rt« p.r n* ruko
*»r*tr/>-o|fTsk< c. Ta b j' Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRflGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala straia ogel Nerudote ul. 203
K' c- '■* " i — c H
—	5 r. -i < f?
f < (i li
s i' i n f x:
E ž
_ x rr C n 5 n ^ 3
—	s.-

-3 C ,
— S. 1 z »T ,

Edini i/JeloTatelj ra Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj eementnin, Glince pri Ljubljani.
Tovarna prve vrste
— finih švicarskih vezenin —
»če dame z večjim krogom znancev zt prodajo .vojih lenobo* in čipk, bluz. žepnih robcev itd. po vzorcih proti visoki proviziji. Cene v »vslr veljavi. - Blago poimine in carine prosto Priglasila pod _Za Ci. tli?- na Kodolf Moaar, st. UaUea,
Sv I ca
1337 1) 1-1
Lepa UlrmansKaJarila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice. kr žce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najn zličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani, Preiernove ulice, filijalka na Meat«
nem trgu. 256 52-25 Noviceniki tudi po pošti brezplačno.
Iidajatel) In odgovorni uradnik: Dr, Irntol] Zltnljr
Otvoritev ^osNIne!
I ■iojam si javiti čast. občinstvu, da
staro/rano gostilno
127X1) j ,
v Komendi pri Kamniku
zopet otvoril in sicer v novi moderno ?Kra. jeni hi.Ai tik okrajne ceste.
Prosim, da se izkaže mojemu nasledniku .sto zaupanje, ki seje skazovalo svoj mini Velespoštovanjem
Andrej Mejač, vinotržcc.
Z ozirom na zgoraj navtdeno javljam da sem to gostilno na svoj račun prevzel ' Točil bodem priznana Mcjačcva vina izborno pivo ter postregel vsikdar z g, rkimi in mrzlimi jedili po zmerni ceni.
Razen lepih gostilniških sob je na n/ polago prostoren vrt ter za konje zračni hlev »-lavno občinstvo pa prosim prav c bil-nega ob ska'
1 dani
Jakob Malovrh, gostilničar.
oooooooooooooooo ooooooooooooooo o
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registr. zalnga z letaejciia ptrošpoa
v LJUBICAM, v lastni hlftl na Dunajski cesti št. 18, iih vogalu Dalmatinove ulice «
obrestuje hranilne vlo$e po
2 D 12-7
41
brez odbitka rentnega davka, katerega le-u posojilnica sama za vlotnike plačuje
Uradne ure od 8. 12. in od 3. 4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po poŠti in potom poAtno-hranilničnega urada Stanje rezervnega zaklada K i20.X7s 15. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 7,024.717 S9. stanje hranilnih vlog K 7,651.915 41.
Denarni promet K 32,039 761 '84
PoStno-hranilničnega urada St. 828.406.
tOOOOOOOOOOO oot oooooooooooooooo
Izjava.
Frančišek Gros, sedaj bivajte na dopustu v Gnričah, prej nadučitelj v Sta emtrgu pri Kočevju, priznava, da je pisal 9 marca 19o5 na dež. Šolski svet v Ljubljani neko vlogo, v kateri je žalil go«p kaplana Petra Janca, da pa isto sedaj kot neresnično prekliče ter plača v prid škofovih zavodov v Št Vidu znesek 30 K.	1339 1) I-'
V Kranju, dne 9. maja 19"5.
Gros s. r.
Tlaka: .K»tolUk* TIskarn* '