Stran 273.
Obrtnija.
Švicarsko mlekarstvo oziroma sirarstvo.
Piše Rok Klemenšek iz Solčave.
Meseca avgusta lanskega leta na potovanju po Švici stm opazoval med drugim tudi švicarsko mlekarstvo in sirarstvo Pri tem sem se večkrat vprašal, kdaj bo tudi slovenski kmet tako redno in umno gospodaril z zakladi, katere mu narava tako raznovrstno ponuja. Saj tudi naša mila domovina ima v svojem krilu, kakor jo že Vodnik opeva, mnogo bogastva. Nahajajo se gorice, kjer sladko vince zori, lepe njive, kjer se klanja bogato klasje, nahajamo hribe in doline, kjer se gozd najlepše razvija, pa tudi mnogo sočnih pašnikov in travnikov za plemenito živinorejo.
Vender pa ima vsak kraj radi podnebne lege in sestave prsti svoje posebnosti; in ravno to je po treba in predmet umnega gospodarstva, da razmere v katerih živi, in zemljo katero ima obdelovati, spoznava, presoja, in se tako dobrega poprime, in se s tem, kar mu stvarnica ponuja, okoristi.
In ravno v tem je švicarski kmet zares mojster. V kantonu Bern, v visokem gorovju je dolina „Emen-thala (od tukaj najglasovitejšega sira ime Ementhaler Kaše), ki radi svoje visoke lege ni nikakor prikladna za pridelovanje žita, raste pa po planinah, kakor travnikih in njivah sočna trava, in razsodni Švicar je že pred blizo 100 leti v tem okraju najprej začel spoznavati, da se mu je bolje okoristiti s tem, kar mu narava sama ponuja, namreč s sočno travo, kakor pa se siliti s pridelovanjem žita.
Začeli so z vso skrbjo gojiti mlekarstvo, ter natanko spoznavati vse poskuse z mlekom, in razne kemične spremembe, to je pri sirarstvu, in s tem so prišli polagoma do vrhunca, na katerem stoji dandanes švicarsko sirarstvo.
Sedaj pa imajo zunaj Berna sirarsko šolo, v kateri se izobražujejo v tej stroki mladeniči ne samo iz Švice, ampak iz vseh delov naše pol oble.
Na tej šoli redijo obe v Švici najbolj razširjene goveje pasme to je sive in bernerberg šeke in šekaste.
Na tej šoli smo videli kravo bernskega plemena, ki je tehtala 730 kilogramov, stara pet let, mleka pa je dala lansko leto 6300 litrov. Da si pa izredijo take mlekarice, v to je potreba tudi natančnega opazovanja in rednega postopanja. Od vsake krave se mleko natanko izmeri po množini in tolščobi, se vse natanko zapiše in se tako  spoznava vrednost  krav mlekaric.
Stran 274.
Za pleme redijo le junce najboljših krav in mlekaric, in na podlagi tega se je ozir mlekarstva toliko izboljšala švicarska goved. Molzejo v Švici samo dvakrat na dan, v jutru in zvečer, to pa čisto ob določenem času; molzejo samo moški, pa čedno in do zadnje kaplje, kajti zadnje mleko je najbolj mastno. Krmijo tudi samo dvakrat na dan in s samim senom. Slame nimajo, ker so setev žita skoro povsem opustili. Raznih odpadkov pa se kravam tudi ne poklada, posebno tam ne, kjer gre mleko v zadružne sirarne.
V  zadružne sirarne se sploh ne sprejme mleko, razven, da so krave krmljene s samim senom ali travo. Na pašo v poletju pač gonijo skoro vse krave.
Teletom dajo mleko ne zizati, ampak samo piti iz posode, ki ima lesen ustnik, kakor kravji zizek. Posoda ima obliko naše vrtne kropilnice. Napajanje telet je pri taki mlečnosti krav in natančnosti, katere so privajeni v Švici, tudi ozira vredno. Mleka piti pa dajo teletom samo v prvem tednu 3- do 4krat na dan, pozneje samo 2krat, in sicer po 4 litre na enkrat, 8 litrov na dan čisto natanko. Teletom pa, ki so za pleme namenjeni, dajejo mleko do 9 mesecev, cd tretjega meseca naprej le po 6 litrov na dan, nazadnje tudi posneto mleko, a se jim po sedanjih razmerah vender dobro obrestuje, ker prodajajo junce plemenjake eno leto stare do 200 kron v inozemstvo, tako, da sedaj že imajo zopet boljše uspehe pri od-reji mlade živine za plemensko uporabo, kakor pa pri sirarstvu. Kako zna Švicar gospodarsko računati, prav dobro kaže tudi ta-le slučaj: 13. avgusta smo si ogledali v okraju Gosvile 4 sirarne. Kmetje tamkaj pošljejo vse mleko do zadnje kapljice v sirarne, teleta pa prodajo ko so po eden teden stara, sosednim planincem v okraj Apencel. Apencelarji so kmetje v hribih, kjer ni tako lahko mleka v sirarne pošiljati, zato pa mladd, teleta oddojijo in na ta način mleko jako dobro uporabijo. Saj še za mesarja dojijo teleta 2 do 3 mesece. Dobro rejena teleta plačajo mesarji po 100 do 120 kron. Lepše živali pa prodajajo zopet za pleme. Ali bi se ne dalo v enakem tudi pri nas kaj doseči?
Po naših pokrajinah pa je bilo mlekarstvo še pred par desetletji veliko bolj domače in razvito, kakor dandanes, in so znale mnoge slovenske gospodinje sir delati. Odkar pa se je začelo nesrečno žganje in razni tovarniški in tujezemski pridelki na pr. čaj med nami toliko širiti, se pa žalibog naravna domača hrana opušča in prezira, a s tem pa tudi ginejo duševne in telesne moči naroda. Tudi to je v Švici mnogo drugače.
V  okraju Cug smo si ogledali 7. avgusta med drugim tudi tvornico za papir. Delavci v papirnici pa so imeli takrat ravno malo južino, in kakor navadno v takih podjetjih, si tudi tukaj delavci hrano po svoji volji omislijo. Pa boste vprašali, kaj so jedli ali pili?  Vedite, da  ne  šnopsa, pač pa  beli kruh in
mleko; pa bili so trezni in srečni, pa tudi previdni. Nesreče, ki so pri kolesju raznih tvornic delavcu nastavljene, so tam jako redke.
Prav rade volje so nam razkazovali po sirarnah švicarski sirarji, kako se dela sir. Ogledali smo si 7 zadružnih sirarn, pa na planinah smo videli tudi bolj po starem in priprostem načinu iz sladkega in kislega mleka delati sir.