Sosedska pomoč v praksi
Krajevne skupnosti postajajo vedno bolj pomembne in do-bivajo vsak dan nove naloge. Ena takih nalog je tudi tako imenovana soseska pomoč. So sedje ali krajani krajevne skup-nosti naj bi pomagali starej-šim in oslabelim občanom, ki ne morejo več apravljati vseh tistih del, ki bi jim omogoča-
10   normalno   življenje.   Tajnik krajevne skupnosti Prule je po-vedal, da so za neko starejšo žensko iskali pomoč, ki bi jo bili   pripravljani  tudi   plačati, vendar je niso mogli najti. Ta-ko sq se odločili, da bodo or-ganizirali to pomoč na prosto-voljni bazi.
Obiskali smo Marjana Rigler-
ja, ki stanuje na Karlov&ki 9, da nam pove, kakšne soseske pomoči je deležen:
»Predlanskim mi je umrla mama. Do takrat je ona skrbe-la zarne. Bil sem zaposlen kot telefonist, pa so me zaradi bo-lezni upokojili. Sem sto odstot-ni invalid in mi je največjipro-blem predstavljalo pripravlja-nje kosila. Ker težko hodim, ne morern sam nabavljati vseb tistih stvari, ki bi jih potreJjo-val za kuho, pa tudi kuhati ni enostavno, 6e človek .ne vltli. Lansko leto 19. oktobra so mi začeli nositi kosilo otrooi Oš PMUe. Pred tpm je to dolžnost opravlja>la učenka, ki je stano-vala v hiši, kasneje pa so je odselila v štepanjsko naselje. Kosila m" nosijo redno, pride-jo najkasneje do  13.30, na šo-
11  pa imajo razpored, tako da se  učenci   menjavajo.  Te  clni mi  prinašajo  kosila  učenci  8. razreda. So ljubeznivi in prisrč-ni. Pred dnevi sta dva udonca na vsak na6in hotela poraitt po-sodo. Pa to zame ni problom. Zdi se mi, da jo sam pomijem bolje! Prinesejo mi tudi kruh, mleko in sadje iz trgovine, ko
je vrtec aaprt m zato ne mo-rem takrat dobiti kosila. Otro-oi gredo tudi v zdravstveni dom Prule in potem v lekarno, ta-ko da ne hodim sam po zdra-vila. Še tega ne srnern pozabi-ti — tudi med počitnicami mi je učenka 8. razreda prinašala hrano. Tako imam rešen moj največji problem.
Ostala dela po stanovanju op-ravim sam. Imam pralnistroj, stanovanje ogrevam s termo-akomulacijsko pečjo, ker znjo ni nobenega dela. Kaj pa si-cer delam? Veliko poslušam ra-dio, imam pa tudi magnetofon, Zveza slepih pa mi posoja mag-netofonske trakove s posnetki literarnih del. Ponavadi knjige berejo študentje, nekateri bo-lje, nekateri pa slabše. Najra-je poslušam zgodovinske reči.
Sprašujete, če imam kakšno željo? Eno so mi že izpolnili. Lansko leto sem dobil telefon. Tako imam vsaj malo stika s svetom. Včasih je le treba ko. ga poklicati. Eno željo pa še imam — želim si kopalnico. Se-daj se moram umivati v ku-hinji, pa je vse mokro po tleh. Sosed pod menoj si jo je na-redil. Vse instalacije so že spo-daj. To bi mi bilo v veliko po-moč. Imam tudi denar in sem pripravljen plačati, le ne vem, kako bi vse to organiziraJ.
Ko sem odhajala iz tega ure-.jenega in čistega stanovanja, kl pa ima okna, ki gledajo na Karlovško cesto, zaradi hrupa in izpušnih plinov skoraj ved-no zaprta, sem pomislila nato, kako razlioni smo Ijudje. Ne-kateri so celo življenje brez ka-kšnega posebnega razloga neza-dovoljni, drugi pa se sprijaz-nijo s tem, kar jim je življenje prineslo in najdejo zadovoljst-vo v majhniih, vsakdanjih stva-reh.
A. V.