YU ISSN 0351-2851 I I L',. I im LETNIK VI VOLUME VI Številka 26 NUMBER 26 DECEMBER 1985 DECEMBER 1985 ACROCEPHALUS dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Jugoslavija bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Yugoslavia naslov uredništva 61000 Ljubljana, I^ngusova 10 editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Iztok Geister 64202 Naklo, Pokopališka 13,tel.064 47170 Iztok Geister, Janez Gregori,Boris Krystufek, dr.Sergej D.Matvejev, Dare Sere, dr. Andrej Župančič Iztok Geister Elizabeta Beševič Jarko Kovačič (za slov,-for slov.) Henrik Ctglič (za angl.-for engl.) Sitotisk Janja Andrej Košir Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA - YUGOSLAVIA naslov address predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treusurer žiro račun izvršilni odbor letna članarina Langusova 10, 61000 Ljubljana Rudolf Tekavčič 61351 Brezovica 350, tel.: 061 653506 Dr. Andrej Župančič Veselo\a 10, 61000 Ljubljana, tel.: 061 216974 lomi Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj Dare sere GlinSkovi ploščad 12, 61000 Ljubljana tel.: 061 348274 50101 - 678 - 73884 Franc Bračko, Janez Gregori,Peter Grošelj, Dr .Sergej u.Mat vejev, Slavko Polak, Andrej Sovine, Dare Sere,Borut Štumberger, Rudolf Tekavčič, Ttmi Trilar, Dr -A. Župančič 800 din za posameznike (400 din za dijake in študente) in 2.000 din za ustanove. 53 Pojavljanje triprstega galeba Rissa tridactyla na Štajerskem Appearance of the Kittiwake Rissa tridactyla in the Slovene region of Štajersko Kakšna sila žene vse živo v neznan tuj in nevaren svet, da za ceno življenja širi_meje svojega areala?- Na poti jih ne zaustavi ne mraz ne vročina. Le pomanjkanje hrane, ki mu sledi vse večja izčrpanost organizma, povzroči smrt pogumnega avanturista. K nam prihaja tak avanturist-tri prsti galeb. Je prebivalec hladnih severnih krajev, ki večino življenja preživi na odprtem morju. Kolonije gnezdijo na skalnih policah na britanskem otočju, obalah severovzhodne Evrope, Islanda in Grenlandije. TriprstL galeb se delno seli, prezirnu je na Atlantiku med 40 in 60 stopinjairi severne geografske širine, pa tudi na Severnem morju in zahodnem delu Sredozemskega morja do italijanskega škornja. Iz zgodovine ornitoloških opazovanj na Slovenskem je znano, da je SchLavuzzi opazoval triprstega galeba 24.2.1879. leta v Uranu. Triprstega galeba v svojih delih omenjata tudi Freyer (1842) in Schulz (1890). Prirodoslovni muzej Slovenije hrani v svoji zhirki meh samice iz Žužemberka z datumom 4.5.1879. V Hrvatski nedaleč od meje s Slovenijo je Hirtz v kraju Žumberak opazoval triprstega galeba prav tako leta 1897. 22. Triprsti galeb na gnezdu na otoku Helgoland, april 1974(1. Geister) 22. Kittiwake at the nest found on the Helgoland Island, April 1974(1. Geister) Novejša opazovanja: 1) 13".9.1981 je primerek triprstega galeba opazoval Gordan Lukač na Ormoškem jezeru. 2) 29.11.1984 sva skupaj z B. Štumber-gerjem opazovala triprstega galeba na zapornicah Ptujskega akumulacijskega jezera. Borut je ob rej priložnosti posnel več uspelih fotografij. Tega galeba sva opazovala do 25.12.1984. 3) Triprstega galeba sva z B. Štumber-gerjem opazovala 29.11.1985 na železniškem mostu čez Dravo na Ptuju. 4) 6.12.1985 sem prav tako na mostu čez Dravo opazoval primerek triprstega galeba. 5) Pri kartiranju ornitofavne slovenje-goriških ribnikov 13.12.1985, smo ekipa v sestavi J.Gregori, F.Janžekovič in D. Sere pri zgornjem Perniškem jezeru našli kadaver triprstega galeba. 6) 28.12.1985 smo I.Geister, F.Janžekovič, V.Lašič, B.Štumberger in ekipa RTV Ljubljana pri snemanju ornitofavne Ptujskega jezera našli kadaver triprstega galeba. d 23. Triprsti galeb, odrasli primerek v letnem perju, april 1974 (I. Geister) 2d. Kittiwake, a fullgrown specimen in breeding plumage, Helgoland Island,. April 1974 (I. Geister) 54 Vsi opazovani galebi (od leta 1981) so hili mladostni, v prvem zimskem perju. Opazovani so bili kmalu po ciklonu, po občutemen poslabšanju vremena. Triprsti galeb je po velikosti med rečnim Larus ridibundus in sivim Larus oanus galebom. Pri prvoletnem zimskem perju je spodnja stran perutnic snežno bela. Zgornja stran pa siva, prvih nekaj primarnih letalnih peres in krovcev je črnih. Črna proga poteka od zapest-nega sklepa po sredi celotne peruti. do trupa in ob bokih do konca perutnice. Za determinacijo zelo značilen znak je črn tilnik. Kljun je črn, prav tako noge. Pri mladostnih je rep opazno vilast (urezan) s črnim robom, kar ni značilno za odraslo ptico, ki ima rahlo zaokrožen rep brez črnega roba. Četrti prst je zakrnel, od tod tudi ime tri prsti galeb, videti je kot bradavica. Odrasel triprsti galeb je zelo podoben sivemu galebu. Morda je to eden od vzrokov, zakaj so bili vedno opazovani le mladostni primerki. Zamenjava odraslega triprstega z odraslim sivim galebom ni izključena. Morda so pa le mladostni še neizkušeni in zaletavL galebi posnemali Bachovega Jonatana Livingstona. LITERATURA Božič, 1.(1983): Ptiči Slovenije, Ljubljana. Freyer,H.(1842): Fauna der in Krain bekanntenen Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische, Laibach. GregorL,J.,I.Krečič(1979) : Naši ptiči, Ljubljana. Lukač,G. (1984) : FJcskurzi ja na Ormožko akumulacijsko jezero, Acrocephalus 19-20, st.20. Ljubljana. Matvejev,S.D.,V.F.Vasič(1973) : Catalo-gus faunae JugoslavLae, Aves IV/3. Ljubljana. SchiavuzzL B.(1879):Sulla comparsa del "Larus tridactylus, LinnÖ",Estratto del Bollettino della sečenze naturali N.S., Annata V. Schulz,F.(1890): Verzeichnis der in bischer in Krain beobachteten Vögel, Laibach. 24.,25. Triprsti galeb, prvoletni primerek v zimskem perju, Ptujsko jezero, november 1984 (B.Štumberger) 24.,25. Kittiwake, a first year specimen in off-season plumage, Lake Ptuj, November 1984 (B.Štumberger) SUMMARY The first observations of the, Kittiwake in Slovenia were made and recorded in 1879. Since then nothing was recorded for quite a number of years,' this indicates a poor cognition of this species in the past. From 1981 to 1985 the Kittiwake was observed, however, six times in the region of Štajersko, i.e. around various reservoirs . All the observed specimens were immature. Franc JanzekoviS Bukovci 27 62281 Markovai pri Ptuju 55 Mala čigra Sterna albifrons gnezdi v Sečoveljskih solinah Little Tern Sterna albifrons breeds at the Sečovlje Salt-works Dne 18.5.1985 sem bil s kolegi M.ML-klavcem, L.Lipe jem in G.Palčičem na Sečoveljskih solinah. Odpravili smo se na gnezdišče navadne čigre Sterna hi-rundo in beločelega deževnika Chara-drius alexandrinus. "Ko smo pregledovali nasip, na katerem gnezdita omenjeni vrsti, smo presenečeni opazovali par malih čiger, ki je krožil nad nami . Porodila se nam je misel, da morda mala čigra nekje v bližini tudi gnezdi. Vendar brez uspeha, kljub pregledu lokalitete nismo našli morebitnega gnezda. 31.5.1985 sem se sam odpravil v Sečoveljske soline, z namenom, da fotografiram navadno čigro in beločelega deževnika. Ko sem postavljal šotor na nasipu, sem se moral nakajkrat vrniti na Pik eto po stvari, ki sem jih tam pustil, obenem pa ugotovil, da sem dvakrat spregledal "deževnikovo" leglo, zato sem ob njem naredil možica. Ko sem fotografiral navadno čigro, sem iz šotora opazoval prave pretepe med malimi in navadnimi čigrami. Kasneje sem šotor prestavil in poskušal sem s fotografiranjem beločelega deževnika. Ko sem skozi odprtino v šotoru pričakoval prihod deževnika na gnezdo, sem v ozadju (kakih 8 m stran) opazil malo čigro, ki se je spustila na "deževnikovo" gnezdo in tam vztrajno sedela. Ko sem opazil, da z deževnikom ne bo nič, sem vzel eno deževnikovo jajce in se napotil k čigri nem gnezdu. Zdaj je hilo šele moč videti, da so čigrina jajca nekoliko manjša od deževnikovih, po barvi so bolj podobna jajcem navadne čigre, saj pike in lise niso tako ostre in temno rjave barve kot pri beločelem deževniku. Karakteristična je tudi lega (jajc; medtem ko leže jajca male čigre v gnezdu vzporedno, leže deževnikova v rozeti . Slej ko prej pa' opazimo tudi temeljno razliko v samem gnezdu: deževnikovo je plitva kotanjica med kamenčki in školjčnimi lupinicamL, čigri -no pa je zneseno iz morske trave in je potemtakem, za razliko od deževnikovega, gnezdo v pra vem pomenu besede. ***** <- ^* «.'*-* SSKSK ':::':'x -5::.: ::SsS:K::: ¦>::¦¦: <-*m 3§pl m& m 26. 26. 27 27 »4L Peščen greben v opuščenem bazenu Sečoveljskih solin, kjer so leta 1985 gnezdili beločeli deževnik, navadna in mala čigra (1.Geister) Sandy crest in an abandoned salt-van of the Sečovlje Saltworks, where a Kentish Plover, a Common Tern, and a Little Tern bred in 1985 (I. Geister) . Gnezdeči par malih čiger v Sečoveljskih solinah, maj 1985 (m. Miklavec) , A breeding pair of the Little Tern species at the Sečovlje Salt-works, May 1985 (M.Miklavec) 56 28. Leglo beločelega deževnika v Se- čoveljskih solinah, 5.6.1985 (I. Geister) 28. A clutch of the Kentish Plover at Sečovlje Salt-works3 June 5th} 1985 (I. Geister) 5. in 6.1985 se je v družbi z N.KriŽ-narjem, ki pripravlja dokumentiranj. film o propadu Sečovelj ski h solin, mudil na omenjenem predelu I.Geister» Jajca male čigre je našel že mrzla in v dveh dneh ni bilo videti ptice na gnezdu. Zadrževala se je, trdovratno in pritajeno, nekaj deset metrov vstran, na ilovnatem grebenu, ki leži pravokotno na glavni peščeni greben, kjer gnezdijo ostale ptice. 12.7.1985 so bili na gnezdišču D.Ota, M.Miklavec in B.Mozetič ter opazovali par malih čiger pri hranjenju mladiča. Jajca prvega zaroda so bila še vedno v gnezdu. Sečoveljsko gnezdišče je tretje znano gnezdišče male čigre v Sloveniji, in prav je, da so bili storjeni prvi koraki za. zavarovanje tega predela. Tudi sam se zavzemam za to, da se v mesecih maju in juniju strogo prepove dostop na gnezdišče vsem nepoklicanim. SUMMARY In 1985 a Little Tern apparently bred in the colony of the Kentish Plover and the Common Tern. This is the third known breeding of this species in Slovenia. The first nest was as a matter 29. Leglo male čigre v Sečoveljskih solinah, 5.6.1985 (L. Geister) 29. A clutch of the Little Tern at the Sečovlje Salt-workss June 5th3l985 (I. Geister) of fact abandoned^ but later it was noted how a young was fed by its parents. A proposal for protection of this breeding colony has therefore been made, for due to a small number of breeding pairs and the intended revitalization of this part of the salt-works it is seriously threatened, Iztok Škornik Krožna 10 65000 Koper Samo slepec ne vidi dlake že v jajcu. Huei Ši, pred 2300 leti S-_________________________________4 57 Predlog za zavarovanje dela Sečoveljskih solin A proposal for protection of a part of the Sečovlje Salt-works Leta 1983 se je majhni gnezditveni koloniji beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v brezimnem bazenu zahodno od ustja kanala Piketo v Sečoveljskih solinah pridružila kolonija navadne čigre Sterna hirundo. Letos pa se je tema dvema vrstama pridružila nova gnezdi Ika mala čigra Sterna al-bifrons. Tako so bila 5.6.1985 na ozkem nasipu, ki sporedno s Piketom prečka bazen, najdena štiri gnezda navadne čigre (eno zapuščeno, eno z zapuščenim jajcem, eno s tremi jajci in eno z dvema jajcema in enim mladičem), tri gnezda beločelega deževnika (eno zapuščeno, dve s tremi jajci) in eno gnezdo male čigre (s tremi jajci). Najmanjša razdalja med dvema gnezdoma je znašala 12 metrov. Kot sem lahko preveril v bližnji okolici oziroma na vsem ozemlju solin zahodno od osrednjega kanala Dragonja, 1985. ni gnezdila nobena od imenovanih treh vrst izven omenjenega bazena, čeravno je bilo po pripovedovanju obalnih ornitologov (Palčič,ustno) v letu 1984 najdenih 11 gnezd navadne čigre v sosednjem bazenu severovzhodno od kanala Piketo. Zaradi redkosti teh treh vrst ptic v Sloveniji, zelo omejene gnezditvene lokalitete in velike potencialne ogroženosti predlagam, da se brezimni bazen ob Piketu (glej zemljepisno karto) najstrožje zavaruje, kar pomeni, da se v obdobju gnezdenja v mesecih maju in juniju prepreči dostop do gnezdišč, skozi vse leto pa kakršnokoli ornitološko neutemeljeno poseganje v ta prostor. Predlog utemeljujem z navedbo doslej znanih podatkov o gnezdenju teh vrst v Sloveniji, zbranih v okviru ornito-loškega atlasa v letih 1979-1985. Sterna hirundo Prva gnezditvena kolonija navadne čigre je bila v novejšem času odkrita leta 1979 na umetnem otoku ptujskega akumulacijskega jezera. Leta 1984 je bilo na njem najdenih med drugim tudi 89 gnezd navadne čigre. Da kolonija ne bi propadla, ornitologi vsako leto otok očistijo vegetacije. Leta 1984 je bil otok zaščiten z odločbo lovskega inšpektorja občine Ptuj. Druga gnezditvena kolonija je bila najdena leta 1981 v lagunah za odpadne vode ormoške tovarne sladkorja v neposredni bližini ormoškega akumulacijskega jezera. Gnezdišče je zaradi sukce-sivnega zaraščanja po dveh letih propadlo. Leta 1983 v Sečoveljskih solinah odkrita kolonija je torej tretja znana lokaliteta te vrste čiger v Sloveniji. Leta 1983 je bilo najdenih 9 gnezd. Slika l: Gnezditvena razširjenost navadne oigre v Sloveniji (viriOAS) Figure I: Breeding distribution of the' Common Tern in Slovenia (OAS) LITERATURA Škornik,I.(1983):Navađna čigra Sterna hirundo gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus IV,št.16,str.32. Jarižekovič,F.,Štumberger,B. (1984) :Otoka na ptujskem jezeru zaščitena .Acrocephalus V,št. 22,str.54. Sterna albifrons Potem ko je bilo leta 1979 v Markovo.h na Dravi opazovano krmljenje že operjenih mladičev, je bilo leta 1981 v or- 58 Slika 2; Gnezditvena razširjenost male tigre v Sloveniji (vir;OAS) Figure 2; Breeding distribution of the Little Tern in Slovenia (OAS) moških lagunah najdeno tudi gnezdo. Žal je gnezdo zaradi narasle vode kasneje propadlo. Leta 19.84 je po gnezditvi najden kadaver na umetnem otoku na Ptujskem jezeru. Tako predstavlja v Sečovlejskih solinah odkrito gnezdo velik favni stičen izziv. LITERATURA Ltumberger,B,(1982):Gnezditev male čigre Sterna albifrons ugotovljena v Sloveniji. Acrocephalus III,št.11-12, str. 13, Janžekovič,F. (1985) : Ali mala čigra Sterna albifrons gnezdi na Ptujskem jezeru? Acrocephalus VI,št.23,str.9. Charadrius alexandrinus Beločeli deževnik je na slovenski obali razen v Sečovljskih solinah do nedavnega gnezdil tudi v Seči, škocjanskem zatcku in v tankerski luki v Kopru. S propadom Piranskih solin je v Seči prenehal gnezditL, nič drugačna usoda pa ga glede na znane urbanistične načrte ne čaka v Kopru in okolici. Tako bodo Sečoveljske soline slej ko prej edino gnezdišče te vrste v Sloveniji. Seveda pa zelo majhno število parov zahteva takojšnje ukrepanje. Po podatkih iz literature (Šmuc,1980) gnezdi v Sečovelj-skih solinah 5-10 parov, od tega na Le-ri 4-7 in na Fontanige (kar verjetno pomeni tudi tukaj opisano lokali teto, op.I.G.) 1-3 pari. V škocjanskem zatcku je leta 1980 gnezdilo 5 parov, v tankerski luki pa 2 para (Geister,zapiski) . Slika 3: Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika v Sloveniji (vir: OAS) Figure Z: Breeding distribution of the Kentish Plover in Slovenia (OAS) LITERATURA Gregori,J.(1976):Ckvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečovelj-skih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 9,str. 81. Šrauc,A.(1980); Ptice Sečoveljskih in Uldnjskih solin. Univerza v Ljubljani. Diplomsko delo Slika 4; Za zavarovanje predlagana gnezditveni okoliš (A) in alternativni gnezditveni okoliš (B) ob kanalu Piketo v Sečoveljskih solinah, Figure 4: The nest area (A)s proposed for protection, and the alternative nest (B) area along the Piketo Channel at the Sečovlje Saltworks . 59 Bazen v obliki konice med kanaloma Ku-rto in Piketo je pravzaprav otok in so ga čigre nemara zato izbrale za svoje gnezdišče. Razmisliti pa bi veljalo tudi o zaščiti celotnega polotoka med kanaloma Piketo in Dragonja severno od obdelanega predela. To ozemlje bi predstavljalo alternativno gnezdišče, zlasti še, ker so čigre leta 1984 tam že gnezdile. Leta 1977 sva z D.Šeretom v reviji Varstvo narave predlagala, da se trsti, šče na Stojbah zavaruje kot naravni spomenik pomemben za znanstveno razi skoTalno dejavnost. Na tem predelu solin Prirodoslovni muzej Slovenije od leta 1973 dalje sistematično lovi in obročka ptice. Če bi to trstišče iz kakršnikoli razlogov uničili, bi nastala v pogledu kontinuitete raziskovalne dejavnosti nepopravljiva škoda. Zavod za kulturno in naravno dediščino SR Slovenije sem spomladi 1980 s pismom opozoril, da je trstišče ob ustju Dragonje zaradi požiganja in kozjereje najresneje ogroženo. (Glej o tem tudi prispevek v 2. št. Acrocephalusa) . Zaradi nerazčiščenih mejnih vprašanj med SR Slovenijo in SR Hrvatsko v tem predelu, kakor tudi zaradi farne o mednarodnem priznanju rezervata (nihče za to ni ničesar ukrenil) formalno pravnega zavarovanja takrat nisem predlagal. Pač pa je to na poziv Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Piran spomladi leta 1985 storilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Tako lahko štejemo, da so se v zadnjih desetih letih izoblikovali trije kcm--plementarni in v zaokroženo celoto povezani predlogi za ornitološko zavarovanje Sečovelj ski h solin. Njigova imena so 1. Stojbe, 2. Ustje Dragonje in 3. solinski kanal med kanaloma Kurto in Piketo. Od naravovarstve operative, tako republiške kot regionalne, pričakujemo, da bo to upoštevala. LITERATURA Geister,I., D. Šere(1977): Prispevek k poznavanju ornitofavne Sečovelj skih solin, Varstvo narave 10, str .6 3-71 Geister,I.(1980): Ogroženo trsti.šče v Sečovelj skih solinah, Acrocephalus št. 2, str. 35 Iztok Geister Pokopališka IS 64202 Naklo Ekskurzija na Šar planino A trip to Šar Planina 21.VTI.1984. Ležim na travnatem pobočju nad muslimansko vasico Brod in spomin mi nezadržno hiti nazaj - v mikaven kanjon Prizrenske Bistrice, kjer sem'prvič opazoval skalno Hirundo ru-pestris in rdečo lastovko Hirundo da-urica. No, pa tudi vožnja iz Dragaša v Brod ni bila kar tako. Star dotrajan avtobus, v katerega se je skupaj z goro prtljage nabasalo 18 slovenskih študentov biologije in njihovih gostov, je komajda hropel po vzpenjajoči se asfaltni cesti. Toda ko je pri šel na makadam, za katerega uporabljajo domačini ustreznejši izraz "zemljani put", je pokazal, kaj zmore. Hrupna turška glasba i z hreščečega kasetofona, hrumenje motorja, ki premaguje drzno speljano cesto, gromozanski lučniki Verbascum sp. med črnimi kamnitimi bloki ob cesti - saj to je kot Peru. Čudni smo ljudje: vedno nas čudovita pokrajina v domovini spominja na neko tujo "sanjsko" deželo, o kateri smo nemara le brali ali pa še to ne. In že smo v Brodu, vasici s 520 hišami, kot trdijo domačini, ki pa nas kar ne morejo prepričati, da se na tako majhen prostor lahko stlači toliko hiš. Tesne s kamenjem in blatom tlakovane ulice, kamnite hiše, ometane s sušečim se krav-jakom, ki je tukaj edina kurjava in izolacija obenem, prijazni domačini in radovedni otroci, ki se neizmerno radi fotografirajo - to je Brod. In sedaj sem zleknjen tu nad to prikupno vasico v osrčju Šare in lenobno opazujem kosce, ki neutrudno kosijo in rušijo harmonično podobo pobočij ckoli vasi; saj jim vzporedni pasovi pokošene trave, ki jih kosci puščajo za seboj, dajejo nekam tog in urejen videz. Nedaleč od mene pa sedi predica v narodni noši, katere obvezen sestavni del so "šalvari" - debele volnene hlače in prečudovito izvezena bluza, ter cufa volno. Tik ob njej se paseta konj in kobila, ckoli njiju pa razposajeno skaklja žrebe, največje bogastvo teh ljudi. Z vseh pobočij hitijo fantiči, ki vodijo obilne senene kopice, iz katerih gledajo le glava in štiri tanke noge žilavega konjiča. 60 Že bežen pogled za soncem mL pove, da se bliža naš odhod. Oklevajoče se spustim do vasice in po ozki uličici k mostu čez potok, ki je tu center življenja. Počasi kapamo skupaj in nestrpnost v nas narašča, čeprav se nikomur prav ne ljubi oprtati kar pretežkega nahrbtnika in kot prvemu kreniti v breg - saj vsi prav dobro vemo, da nas do mesta, ki smo si ga na karti izbrali za tabor, čaka dobrih 600 m vzpona, Počasi si le oprtamo nahrbtnike in se drug za drugim napotimo v breg, sprva po širokem prepletu prašnih steza, ki se odcepljajo proti koscem, in slednjič po sami samcati stezici, ki se še vije navzgor. Počasi pustimo za seboj kosce, ki nas začudeno ogledujejo, in se 30,j 31. Uhati škrjanec, vzhodna podvrsta^ Sulejmanica, julij 1984 (T.Trilar) 30,j 31. Shore Lark3 Eastern subspecies3 Sulejmanica, July 1984 (T. Trilar) Slika l: Orientacijska skica obiskanega predela pod Sulejnjanico (T.Trilar) Figure I: Orientation sketch of the visited region below Sulejmani-ca (T.Trilar) 61 vzpnemo na neizmerna prostranstva pašnikov. Čudimo se zaplatam opojno dišeče materine dušice Thymus sp,, navdušuje nas vresnLca Brucenthalia spi-culifolia, ki jo krasijo mesnato rdeča socvetja. Sem ter tja nas ob poti pozdravijo skupine postavnih preobjed Aconitum sp.s ki pa na našo veliko žalost še ne cveto. Razgled se nam z višino vse bolj odpira: nazaj na masiv Koraba in na drzne vršace Proklet±.jf ki pa so že v Albaniji. Pred nami pa hrbet Sulejmanice vztrajno skriva pokrajino, ki se ji bomo Čudili v naslednjih dneh. Ob stezici se začno pojavljati prvi grmiči pritlikavega brina Juniperus sibirica, sem ter tja se čez rob nerodno prikobali skrivnostni krešLč Carabus sp. Pot se začenja vleči. nahrbtnik počasi postaia neznosno težak, rame že skelijo, ko se stezica spusti k potočku, zavije nav~ zgor ob njegovi strugi in nas pripelje do ravne in nepričakovano suhe poličkef ki bo naslednjih pet dni naš dom, Ckrog in okrog travnate poličke vrvi na dan mnogo izvirov. Sploh se ne čudimo, da so pastirji ta predel poimenovali "česma". Odložimo nahrbtnike in že nas radovednost žene na hrbet Sulejmanice, Odpre se nam čudovit pogled na verigo vrhov okrog -ĐLni Bega. Kar ne moremo se nagledati prekrasne pokrajine. Vrnemo se k nahrbtnikom in posta who šotore. Sonce počasi tone in izkaže se, da je bilo naše norčevanje s puhastimi bundami primerno in da bodo noči mrzle, Pogled na višinomer nam pove, da smo na višini 2000 m. Zato hitro izbrskamo puhovkiE iz dna nahrbtnikov, se oblečemo, posedemo pred šotori in nemo strmimo v za večino nas prvi sončni zahod na Šari ... 22.VTI.1984. Šara - gorovje potokov. Kamorkoli se napotiš, tL vrvi voda pod nogami. Na poti prečkaš tisoče potočkov, ki se vsak v svoji dolini zlivajo skupaj in družno hite v nižino. Silikatna podlaga sicer daje tej vodi grenak priokus, zato pa narekuje svojevrstno favno in floro. Na poti smo bili že dobri dve uri. Stopal sem nekoliko pred skupino in skušal hkrati. slediti botaničnim najdbam ter opazovati ptice. Že kmalu nad taborom nas je preletela jata črnih kot planinska kavka velikih ptic, le z drugačno silhueto in doslej meni nepoznanim oglašanjem. Ko so zaokrožile in se nam še bolj približale, sem razločil rdeče kljune in prepoznal planinsko vrano Pyrrhocorax pyrrho-eorax. Kmalu za tem se je čez greben pri podila še jata plani nsXih kavk Pyrrhocorax graoulus in tako sem obe vrsti lahko primerjal med sabo. Prečkam manjše snežišče in počakam skupino, saj mi že od daleč pade v oči rumeni žafran Crocus scardicus^ na las podoben tistemu, ki spomladi oživlja naše gredice in naznanja pomlad. Botaniki pa iri razkrijejo še druge lepotice snežniške flore - snežno belo cvetočo zlatico Ranunculus crenatus in nežno rastlinico z bledo rožnatLmi cvetovi Androsace hedraeantha9 ki je navduševala že predvojne botanike. Že prej med potjo sem opazoval kup-čarje Oenanthe oenanthe, ki so se pred nami spreletavali s kamna na kamen. Kupčar pred mano pa se dvigne navpično V zrak in med počasnim padanjem razkazuje belo trtico in rep, v katerega je v obliki črke T zarisana črnina, se spreleti nekaj kamnov naprej in ponovi nenavadno obnašanje, kot bi hotel pritegniti mojo pozornost. Kradoma se o-zrem naokrog in res me iz večje skale strahoma opazujeta še ne popolnoma oper jena mladiča, Pohitim za skupino, ki se sklanja nad plazečo se pritlikavo vrbo Salix sp,3 ki je naša najmanjša lesnata rastlinaT saj tvori slabe tri centimetre visok liliputanski gozd. Nedaleč od nje pa se prepleta čez skalo njena nekoliko večja sorodni ca mrežolista vrba Salix reticulata. Obe vrsti vrb sta ena od posebnosti alpinske flore. Trudoma se prebijamo čez strmo meli šče, kjer nas namesto pričakovanih meli pričakajo votlo doneče kamnite plošče, ki se vozijo v vse možne smeri, celo navzgor. Nedaleč pred mano pa pritajeno poskakuje ducat sivo rjavih ptic. Še preden primaknem daljnogled, zažgoli 62 pred menoj jata prelestnih črno belih metuljev - planinskih vrabcev Monti* fringilla nivalis. Na tleh neugleden sivo rjav ptič se v zraku spremeni v črno belega gizdalina. Jata se ob čebljanju spreleti v sosednje pobočje. Stopim korak naprej, plošča pod nogami se mL zopet nevarno zaguga, ko opa-zim, da skoraj na istem mestu skaklja še dvojica. Hitro ponesem daljnogled k očem in ostrmLm. Rjavi pticL z belima zunanjima repnima peresoma ter svetlima trebuhoma sunkovito stopicata pred mano. Ena od njiju ima na rumeni podlagi izrazito črno risbo: polmesec na grlu, od kljuna čez oči se vleče črn pas, ki se na licLh razširi v marogo. Črna pernata ušesca na glavi mL povedo, da sem se prvLč srečal z uhatim škrjancem Evemophila alpes-tris. Počasi sedem i n opazujem sLmpa-tLčni ptLci, käco elegantno stopicata in plaho skakljata, kakor bi se tudi oni bali pastL, ki jih skriva to meli šče. Drug za drugim počasi kapljamo na tretji najvišji vrh v Jugoslaviji, 2747 m visok TL tov vrh. Sonce počasi polzi navzdol, nam pa se kar ne da in ne da nazaj proti taboru. Še bL ostali, molčali in gledali. Le iz žarečih oči si beremo zadovoljstvo in navdušenje. 23.VTI.1984. Zbudi me neprijeten hlad. Počasi odprem oči in prisluhnem. Okrog tabora se oglašajo vrLškarice in ihtavo oznanjajo zgodnje jutro. Obujem se in skočim iz šotora, seveda ne pozabim vzeti beležnLce, daljnogleda in fotoaparata. Pretegnem se in ostrmLm: kako čudovito jutro! Nebo brez oblačka, čudovit razgled. Včeraj tako oddaljeni Korab stoji tik pred mano, skoraj bi se ga lahko dotaknil z roko. Slana okrog tabora in dolina sramežljivo zavita z meglico... Počasi se napotim proti, hrbtu Sulej-manice. Vri škarice Anthus spinoletta me obletavajo in skušajo odgnati z za- teglim cLp-cip-cip__Na vrhu Sulejma- nLce (2030 m) se mi zopet odpre pogled na podkvasto verigo vrhov ckrog ©ini Bega, ki sedaj, ko jih je sonce obsijalo z nasprotne strani, kot črni duhovi straži jo amfL teatralno dolino pod njimi. Ravno so me obsi jali prvi sončni žaijci, zato sedan in se nastavim njihovi sramežljivi toploti. Že kar lep čas sedim in se gre jem ter razgledujem, ko se naposled ozrem protL taboru in opazim, da je že oživel. Videti ie kot mravljišče, ko ga ogreje jo prvi sončni žarki. Danes sem dežurni v taboru. Že včerajšnji dežurni so ugotovili, da smo tabor postavili ravno na pot čredi. Pa-sočo se molzno živino vsak dan ženejo iz vasi po poti našega vzpona čez raz-potegnjeno sedlo, v katero se nadaljuje hrbet sulejmanice, in po vzporedni dolini nazaj v vas, kjer vsaka domačija sama pomolze in čez noč poskrbi za žival. In tako se taboru tudL danes približuje tristoglava čreda. Kar srce tL zaigra ob pogledu na toliko krav, ki pridno muli jo travo, in še prav nič ne slutiš težav, ki tL jih bodo prinesle. Obenem pa je prav boleča mL sel na naše zaraščajoče se pašnike in propadajoče planšarije, ki pa se jim dandanes resnici na ljubo tudi že bolje piše. Ravno na gorskih pašnikih se vidi eden od prastarih vplivov človeka na naravo. Saj krave, ki neprestano muli jo travo, sproti pomulijo vse mlade lesnate rastline. Tako ostajajo le posamezni grmi in samotna drevesa, ki z višino vse bolj pojemajo, in seveda pašniki, ki jih je človek že pred stoletji ugrabil gozdu. Ni težko uganiti, da bi se tL prostrani pašniki, ki jih tu pa tam krasi kak grm pritlikavega brina Juniperus sibivica3 v nakaj desetletjih zarasli v neprehodno brinovo goščo, če hL prenehali s pašo. Že kar dobri dve uri je, odkar je prva krava pomolila glavo v šotor v našem taboru in ko sem ji iz gobca zadnji trenutek potegnil rokav anoraka. Od tedaj preizkušam svoje pastirske sposobnosti in tekam z enega konca tabora, ko zaropota v kuhinji, kjer požrešne radovedni-ce pretikajo lonce, na drugega, kjer molijo glavo v ta ali oni šotor in iščejo kaj užitnega oziroma primernega za pod zob.No,čreda se bliža koncu in upanje je, da bo od našega tabora še kaj 63 ostalo... Dan se je prevesil že v pozno popoldne - nabrali smo že zelišča za čaj in prinesli brinove acleščke za taborni ogenj, brez katerega je večer dolg in predvsem strupeno mrzel...ko čez tabor elegantno pridrsi "ogromna" ujeda. Še preden pridem do daljnogleda, je že za grebenom. Uspem razločiti belo glavo in klinast rep, po katerem prepoznam belo-glavega jastreba Gyps fulvus. Ozrem se naokrog in jih nad bližnjim skalnim vrhom levo nad taborom opazim še Šest. Krožeči jastrebi lovijo v svojih številnih letalnih peresih vzgornik in ga obvladujejo do popolnosti. Medtem ko jih opazujemo, začne sonce počasi zahajati in jastrebi se spustijo za greben. Dan se poslovi s §crlatno zarjo in obljubo za še lepšega. 24.VTI.1984. Malo nad taborom smo bili pustili za seboj pastirja, ki, je z ve-seljem požiral pred našimi fotoaparati, ko smo zagledali skupino belogla-vih jastrebov, sedečih na grebenu. Čez travnat rob jim gledajo le njihovi puhasti vratovi in glava z močnim kljunom. ObLdem vrh in se jim poiskušam približati za grebenom. Takoj ko pomolim glavo čez greben, se vseh sedem fantastičnih jadralcev naenkrat dvigne in se celih deset minut razkazuje v vsej svoji lepoti. Na tleh nesimpatLčen, za nekatere celo oduren mrhovinar, se beloglavi jastreb v zraku spremeni v enega najboljših jadralcev. Tokrat sem si ga lahko do potankosti ogledal, 3co~ rai vsako peresce njegovega skladno grajenega telesa. Verjetno lahko le täco velika ptica v taki popolnosti obvladuje jadranje in si podjarmi ja vetrove. Leteti v velikih krogih v vzgor— niku, ki ga elegantno obvladuješ z neopaznimi premiki konic letalnih peres ...v takih trenutkih si zaželiš, da bi bil z njimi . Namenjeni smo proti verigi vrhov, ki leže južno od hrbta Sulejmanice, in jih že vse dni zvedavo ogledujemo. Pet vrhov se pne v loku, dcoraj da oblikujejo podkev in zapirajo amfi teatralno dolino, ki je čez in čez preprežena s stezami in vedno polna živine. V sredini stoji mogočni trikotastL ©Lni Beg (2610 m) na obeh straneh pa spoštljivo kot oprode po dva nižja vrhova, ki jim žal ne vemo imena. Neverjetno! Hodiš od sedla do sedla, z vrha na vrh in vedno znova, kamor ti seže pogled, neskončna travnata pobočja. Odpira se ti vedno novo prostranstvo kopastLh vrhov, med njimi pa široke razsežne doline. Skoraj je ni skale, ki bi z ostro potezo lazila to harmonijo. Le daleč v ozadju, ki se že izgublja v mraču, oko bolj sluti posamezne drzneiŠe nofpze» nrikraiine. Nam, vajenim drzno oblikovanih vršacev in nižjih kopastLh vrhov, poraslih z gozdovi, bi se nemara pokrajina zdela pusta, enolična - vendar nas navdušuje, Njena oblost, prostranost, tu pa tam strma, toda ne previsna pobočja, budi jo v nas občutek neskončnosti. Počasi se že vračamo proti taboru. Spustili smo se z zadnjega vrha in sedaj hitimo vsak po svoje po vzporednih stezah amfiteatra. Preskakujemo kravjake, se ogibamo kravam in prečkamo potočke, ki se v dnu amfiteatra združujejo v rečico, ki je izdolbla Đavolačko klisuro. Zdi se, da je soteäca oder, rečica v njej večni igralec, neme stezice amfiteatra pa gledalci, ki äcozi tisočletja opazujejo njene razposajene igre... Na pobočju pred seboj opazim pastirja, tiho pristopim in pri sedem. Pri srčno se pozdraviva in pričneva klepetati. Pogovor med drugim nanese tudi na čudodelen izvir v Đavolački klisuri . Izvir naj bi pomagal dekletom pri njihovih teŽevah, če v določenem času pijejo njegovo vodo in ob njem puste kos svojega perila. Kdaj nastopi čas njegove ČudodelnostL in kakšnih tegob rešuje, pa mi ni hotel zaupati. Za slovo ga še poprosim, naj mi zaigra na piščal. Zaigra mL staro pastirsko ljubezensko pesem. Sprva le mojstrsko izvablja glasove iz pLščali, potem pa začne igrati vzneseno in vidi se, kako ga pesem vse bolj prevzema. Proti koncu vstanem in se nemo poslovim/ tako nama le piščal poje slovo... 64 25.VII.1984. Zjutraj sem odšel na skalni vrh nad taborom. Na travnatem stožcu so čudno naložene rdečkasto rjave skale, ki tvorijo vrh. Obilo materine dušice Thymus sp.3 od katere se razširja opojen vonj, mu daje poseben čar. Previdno se zbašem na najvišjo skalo. Pogled mL počasi drsi od Titovega vrha, ki mL kaže zahodno strmo travnato pobočje s posameznimi jeziki melišča, proti Bori slajcu (2662 m) nekoliko bolj v ozadju. Dalj časa se mL ponudi na -DL ni Begu z oprodami, Daleč proti, jugozahodu stoji mogočni masiv Koraba (2764 m), na katerem še slutim sneg. Oko nato preskoči čez podolgasti Koritnik (2394 m), po katerem teče meja z Albanijo, na alpsko koničaste Prekletije. Preletim še celo gručo šarskih kop na severu in zopet sem pri Titovem vrhu, ki mi zapira pogled v Makedonijo. PretelovađLm čez nekaj blokov in poličk na vznožje skladovnice skal in se napotim naokrog, Z njenega skalnega roba prepodim krokarja Corvus corax, ki z nizkim krook-krook,. »zaokroži in za nekaj trenutkov nepremično obvisi v vetru z razpetimi krili in le z na-gL ban jem klinastega repa lovi ravnotežje. Nato še enkrat zaokroži, zloži krila in skoraj kakor kamen poševno pade proti, dolini. Razširi krila in bliskovito izgine za travnat rob. Obkrožim skladovnico skal in skoraj trčim v pastirja, mojega včerajšnjega znanca. Poigram se z njegovim psom, mladim šarplanincem, ki smo mu dali ime Si-vko, in ga zvečer povabim k tabornemu ognju ter se vrnem v tabor. Po improviziranem kosilu se odpravimo po drva za naš večerni taborni ogenj. Hodimo od grma do grma in nabiramo suhe brinove veje, sedaj že kar precej oddaljeni od tabora, saj smo bližnje grme obrali že prej. Naše početje pa očitno ni všeč pastirju iz sosednjega "kotarja"-staje, ki nam v albanščini zaman poi zkuša nekaj dopovedati . Ne razumemo ne mL njega ne on nas, zato gremo na videz razočarani vsak svojo pot. Vrnemo se v tabor s polnimi naročji brinovih skleščkov. No, za danes zvečer bo dobolj. Ogenj že počasi dogoreva. Po taboru se vi je tiha pesem ob spremljavi kitare. To je naš zadnji večer na Šari. Kdo ve, mogoče bo poslednji, čeprav smo si vsi za trdno obljubili, da še pridemo... Seveda je namen biološke ekskurzije, pa čeprav le študentske, tudi proučevanje flore in favne. Zato in tudi zato, da podatki ne bi obležali v zaprašeni be-ležnici za vekomaj, bom vtisom z ekskurzije dodal še seznam opazovanih ptic. Omenjena bodo le moja opazovanja, kljub temu da je na ekskurziji opazovalo ptice še nekaj kolegov. Na Šari - od Titovega vrha na vzhodu do Sulejmanice na zahodu in Dini Bega ter Čubričeva na Jugu - smo se mudili od 21.11. do 26.VII.1984. Področje, na katerem sem opazoval, leži od nadmorske vLšLne 1800 m pa tja do 2747 m, kolikor znaša nadmorska višina Titovega vrha. To so travniki z redkimL grmi pritlikavega brina Junipercus sibi-vica3 ki so prepreženL z mnoQO Dotoki Vzrok za tako vodna tost je silikatna podlaga. Apnenec pa se pojavlja le v vršnih skladih nekaterih vrhov (Titov vrh, -Dini Beg...) nekako od višine 2600 m navzgor. Žal sem vezan le na z imeni dokaj nepopolno opremljeno specLalko,. zato bom pogosto prisiljen za boljšo orientacijo navajati le nadmorske višine vrhov. GYPS FULVUS beloglavi jastreb je v tem predelu razmeroma pogost, na kar kažejo opazovanja: 22.VII - 1 primerek, 23.-24.VTI-7 primerkov, 25.VII.-1 primerek. FALCO TINNUNCULUS par navadne postoje sem vsak dan srečal na pobočjih nad taborom od skalnega vrha levo nad taborom do drugega vrha v verigi vrhov okrog -Dini Bega (kota 2351 m) . EEEMOPHILA ALPESTRIS par uhatega škr-janca sem 22 .VII.opazoval na melišču zahodnega pobočja Malega Titovega vrha na nadmorski višini 2400 m. 65 ANTHUS SPINOLETTA-vrLškarica je pogosta na vsem tem področju od 1700 m do 2200 m nadmorske visine. 22.VII. sem našel dva še ne popolnoma oper j ena mladiča na vzhodnem pobočju prvega vrha (kota 2332 m) v verigi vrhov okrog Dini Bega. 24.VTI sem opazoval na Sulejmanici odraslo vriskarico s hrano v kl junu,ki jo je kasneje neopazno oddala, kot to zna le ona. MOTACILLA ALBA - je pogosta ob vseh večjih potokih. PHOENICURUS OCHRUROS šmarnico sem slišal le dvakrat: 24 .VII. v amfi teatralni dolini na južnem pobočju GL ni Bega in 25.VII. na skalnem vrhu nad taborom (vrh levo od kote 2332 m) , kjer sem kasneje tudi opazoval c\ OENANTHE OENANTHE - navadni kupčar je pogost na tem področju od nadmorske višine 1900 m do 2500 m. Veökrat so bili opaženi odrasli s hrano v kljunu. 22.VTI. sem opazoval dva še ne popolnoma oper j ena mladiča na vzhodnem pobočju drugega vrha (kota 2361 m) v verigi vrhov okrog Čini Bega. TURDUS MERULA - Nemalo sem bil presenečen, ko je pri spustu po zahodnem pobočju Titovega vrha nekako na nadmorski višlni 2100 m iz brinovega grma zletel kos. V grmu sem našel gnezdo s štirimi jajci. PYRRH0C0RAX GRACULUS 22.VII. sem opazoval jato (7 primerkov) planinskih kavk nad prvim vrhom (kota 2332 m) v verigi vrhov okrog Dini Bega. PYRRHOCORAX PYRRH0C0RAX - planinske vrane sem opazoval dvakrat: 22 .VII. - 15 primerkov nad prvim vrhom (kota 2332 m) v verigi vrhov okrog Čini Bega; 24 .VTI. - 4 primerke na vzhodnem pobočju Dini Bega. CORVUS CORAX - 22.VTI. se je par krokarjev dopoldan in potem še popoldan SDreletaval nad dolino Šarske reke. 25.VTI. pa je krokar odletel s skladovnice skal na skalnem vrhu levo nad taborom (vrh levo od kote 2332 m) , CORVUS CORONE C0RNIX 22.VTI. se je siva vrana spreletavala nad stajo v dolini Šarske reke. MONTIFRINGILLA NIVALIS - 22.VTI. se je 12 planinskih vrabcev spreletavalo z melišča na zahodnem pobočju Malega Titovega vrha na nasprotno pobočje. 24. VTI. sem se na Čubricevem približal še ne popolnoma oper j enemu mladiču na razdaljo, primerno za opazovanje. Da are za mladiča, mi je povedal tudi svetel kljun. Opazovanje potrjuje verjetnost gnezdenja na tem področju. Obe moji srečanji s planinskim vrabcem sta bili na nadmorski višini okrog 2400 m. CHLORIS CHLORIS jata zelencev (8 primerkov) je 25.VTI. preletela tabor. Tomi Trilar Pot v Bitnje 12 64000 Kranj Skrivnostna fotografija Mystery photograph Na fotografiji iz prejšne slikovne uganke sta dva spremenljiva prodnika Calidris alpina. V letnem perju, posnetek je nastal oktobra v Markovcih pri Ptuju, ga prepoznamo po črni lisi na potrebušju. Po zelo dolgem, na srpo-kljunega prodnika spominjajočem kljunu, domnevamo, da gre za severno podvrsto C.a.alpina. Avtor posnetka je B.Štum-berger. Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook ŽLIČARKA Platalea leucorodia Dne 16.11.1985 sem na prodišču v Bukovcih opazoval veliko belo ptico, kako skupaj s sivimi čapljami Avdea cinerea brede po vodi. Plašljive sive čaplje so me kmalu opazile in se dvignile v zrak, z njimi pa tudi velika bela ptica. Z zanimanjem sem jo opazoval v letu. Dolg iztegnjen vrat, ki se je podaljševal v dolg kljun in daleč nazaj moleče noge, so sicer značilnosti ž li čarke, vendar zaradi oddaljenosti nisem dobro razločeval, aH se kljun končuje zašiljeno ali splosceno. Napotil sem se v smeri, kamor so odletele ptice, in po dobrem kilometru pešačenja sem jo zopet zagledal, tokrat v družbi rečnih galebov Larus ridibundus. Ob zaupljivih galebih se je verjetno počutila varnejšo, tako sem se ji približal na dobrih 200 m. Bila je žličarka Platalea leucorodia, sključeno je stala v plitvi vodi in ni kazala zanimanja za okolico. Dolgo časa sem si ogledoval črn sploščen kljun in nekoliko umazano belo perje. Bil je to odrasel primerek, ki so ga prvi mrzli dnevi prisilili, da si poišče novo zatočišče. Ž li čarko sem nazadnje opazoval na bikovškem prodi šču 23.11.1985 in jo takrat fotografiral. Frana Janžekovič, Bukovci 27, 62281 Markovci pri Ptuju ŽLIČARKA Platalea leucorodia 16 ,8.1981 sem zaradi redne kontrole preleta pobrežnikov Charadrtiformed v Lagunah za odpadne vode pri Ormožu med skupino 8 malih, belih čapelj Egretta garzetta opazil 2 žli čarki. Kb sem ju preplašil sta vzleteli naravnost proti. meni. Bili sta to dve mladi ptici, ki sem ju z lahkoto prepoznal po tem, da sta imeli na koncu peruti nekoliko črnine. Tako se ločijo mladostni primerki od odraslih, ki so v celoti bele barve. 1 Tikaj so bile še 18.8.1981, medtem ko jih po 20.8.1981 nisem več opazil. Domnevam, da sta se tikaj zadržali zaradi prehrane in počitka ter nato nadaljevali svojo pot proti prezimovališču. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41. SIVA CAPLJA Ardea cinerea Siva caplja ni tako redek ptič v Sloveniji, morda pa je zanimiv podatek, da se celo leto - tudi pozimi zadržuje v zahodni Sloveniji blizu sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke. Prvi dve čaplji sta bili na tem območju opaženi v začetku osemdesetih let (po izjavi domačinov), sedaj pa je njihovo število precej naraslo. Dne 23.11.1984, ko sem se vračal cd sotočja proti Šobcu, sem opazoval 18 primerkov, ki so se spre-letavali in se spuščali na vrhove smrek in borovcev. Dne 2,1.1985 sem bil spet po dolgem času na istem kraju in sem naštel 9 primerkov, ki so sedeli na vrhovih dreves. Dne 10.1.1985 sem opazil 67 en primerek na preletu nad Savo pri Lancovem. 17.1.1985 sem v visokem snegu vzdolž Save Dolinke v smeri, od Šobca proti. Radovljici splašil 4 čaplje, ki so sedele na bližnjem dreve~ su. 20.1.1985 - dve čaplji pri Šobcu. 30.1.1985 - sedem primerkov pri Savi. 3.2.1985 me je razveselil pogled na 16-18 sivih prijateljic, ki so se zadrževale na njihovem običajnem mestu pri Savi . Krys Kazmierczak, Cesta svobode 30, 64240 Radovljica MALI ŽAGAR Mergellus albellus Dne 17.1.1985 sva s kolegom T.Makovcem ob ustju rokava reke RLžane (izliv v Škocjanski zaliv), opazovala skupino malih ponLrkov Taohybaptus ruficollis, ki so običajni obiskovalci tega biotopa. Nekaj deset metrov dlje sva opazila nekoliko večjo ptico, katere silhueta je spominjala na zelenonogo tukalico, Ko sva si primerek pozorneje ogledala z daljnogledi, sva ga po belem pod-bradku in licih ter navzdol zavihani konici kljuna determinirala za malega Žagarja Mergellus albellus. Naslednji dan sva se napoti la na i sti kraj, vendar z namenom, da ga fotografirava. Brez mnogo truda nama je to tudi uspelo, saj je bil zelo zaupljiv. Tb je bilo najino prvo srečanje s to ptico in upava, da ta prijetni dogodek ni tudi zadnji. Marko Miklavec, Destra-dijev trg 4, 66000 Koper. ZVONEC Bucephala olangula Ko sem dne 25.10.1985 opazoval s starega železniškega mostu nad hidro- elektrarno Dravograd tri male ponirke Taohybaptus rufficollis, sem zagledal nedaleč stran raco. Sprva sem mislil, da gre za kakšnega večjega ponirka, a ko sem pogledal z daljnogledom, sem opazil značilno račjo silhueto. Rjavo glavo je ločil od sivih prsi ozek bel rob. Boki in hrbet so bili grahasto sivi . Na kljunu je bilo opaziti rumeno pego, v peruti pa nekaj beline. Identificiral sem jo za zvonca, in sicer samico. Počasi je plavala proti toku in si cedila perje. Nekajkrat se je s sprednjim delom dvignila iz vode. Takrat sem lahko tudi s prostim očesom opazil snežno bel trebuh, ki se je razlikoval od sive barve okolice in trupa. Vrhovnik Davorin, Črneče 59, 62370 Dravograd ČRNI ŠKARNIK Milvus migrans 3,XI, 1985 sem v Stražišču pri Kranju opazoval črnega škarriLka, Medtem ko me je preletel, sem lahko opazoval značilno silhueto te izrazito temne ujede in seveda rahlo zarezan rep, ki mL je povedal, da opazujem črnega škamika, Priletel je čez sedlo med Šmarjetno goro in Joštom, pre jadral trsti šče Peter Mayr in odjadral dalje proti Sorskemu polju. Tomi Trilar, Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj. URALSKA SOVA Strix uralensis 21.11.1984 popoldne sem šel po Študentski ulici do grajskega zLdu blizu -stolpa, kjer sem presenetil večjo sovo, ki je odletela nekaj metrov dalje na drugo drevo. Uspelo se mi ji je približati na kakih dvajset metrov, od koder sem jo natančno opazoval z daljnogledom. Tudi ona me je opazovalaT seveda brez daljnogleda. Lepo je bilo videti njen enakomerno sivo rjavi- obrazni del z inajhnimi črnimi očmi in rumeno oranžnim kljunom. S pomočjo Bru-nnovega priročnika sem sklepal, da gre za primerek sove kozače. Kljub temu da sL ni pustila blizu za več kot 20 m, se je zadrževala na tem mestu vsaj eno uro. Po ponovnem povratku ob petih, ko se je zmračilo, je nisem mogel najti., 27,11.1984, ko sem se vrnil v Ljubljano, sem že od daleč videl na kraju, kjer je bila sova, osvetljen napis za dan republike. Sove seveda na tem mestu ni bilo več. Krys Kazmierczak, Cesta svobode 30, 64240 Radovljica 58 VELIKI SKOVIK Otus scops 23.5.1985 sem ob 22.30h poslušal oglašanje velikega skövika v Črni vasi na Ljubljanskem barju. Mogoče tam tudi gnezdi.Dare Šere3 Glinškova ploščad 12 3 Ljubljana. MALI SKOVIK Glauoidium passerinum 16.2.1985 sem na Mrzlem studencu na Pokljiki poslušal oglašanje malega skovika. Ponovno sem ga v mraku poslušal 7.3.1985, in to na- Rudnem po-Lju na Pokljuki. Dare Šere3 Glinškova ploščad 123 Ljubljana. TRI PRSTI GALEB Rissa tridaotyla Zgodaj zjutraj v soboto 29.11.1984 sva rezala s kolegom F. Janžekovičem gosto meglo, ki je trdovratno oklepala staro korito reke Drave od Bukovec do Marko-vec navzgor. V trenutku, ko sva prispela do jezu v MarkovcLh, je sonce vendarle predrlo megleni zastor. Obsijalo je jato rečnih galebov Larus ridibundus, ki so v letu iskali hrano. Z njiraL je krožil skorajda neopazno večji, okorne-je delujoči galeb s temno sivim komatom na tilniku in geometrijsko skladnim vzorcem na obeh perutih (podobno kot pri mladostnih malih galebih Larus mi-nutus. Nato je pokazal še črn kljun in rahlo razklan rep s črnim obrobkom. Tu in tam je z vodne gladine pobral hrano, kasneje pa zaupno posedal na betonskem pomolu. Iz meglenega jutra se je razvil čudovit jasen dan.Iz Literature sem povzel, da gre za prvoletni spolno nezreli osebek, ki se je zadrževal tu še 8.12. in 15.12.1984. Borut Nürnberger, 62282 Cirkulane 41. MOČVIRSKI MARTINEC Tringa glareola 1.6.1985 smo na društvenem izletu na Sotlansko jezero pri Rogaški Slatini opazovali dva močvirska martinca, ki sta se zadrževala po blatnem delu jezera. Lahko sta bila še na preletu ali pa sta že letovala. Dare Sere3Glinškova ploščad 12, Ljubljana. PIKASTI MARTINEC Tringa oohropus 4.6.1985 sem ob IščLcL (Lj.barje) spodil s tal pikastega martLnca, ki se je v letu tudi značilno oglašal. Odletel je po toku Iščice naprej. Dare Sere, Glinškova ploščad 12 3 Ljubljana. ČEBELAR y^rops apiaster Menda so se čebelarji v časih slovitega OrTitolöga Otraarja Reiserja na Štajerskem večkrat pojavljali. Pri vsakem opazovanju te vrste pa so sledili daljši časovni intervali. Dne 18,5,1985 sem v gramoznici Spuhlja ob gnezdu malega deževnika Charadrius dubius zaslišal hitro bližajoče se oglašanje dveh čebelarjev. Ptici sta me preleteli, nato pa blizu druga drugi sedli na žico električne napeljave. Tu sta se pustili tudi fotografirati. Že naslednjega dne čebelarjev v gramoznici ni bilo več.Borut Štumberger3 62282 Cirkulane 41. GRMOVŠČICA Phylloscopus sibilatrix Dne 16 ,6.1985 smo se s skupino študentov biologije iz Minska vzpenjali po južnem pobočju Šmarne gore. Nekje v sredini pobočja sem v redkem bikovem gozdu zaslišal značilno "žvižganje" grmovščice. Kasneje smo se ji toliko približali, da smo si jo lahko ogledali . Kljub naši veliki skupini se grmovščLca ni pustila motiti pri nabiranju hrane v podrasti, dokler ni našla velike zelene gosenice in z njo v kljunu odletela. Tomi Trilar, Pot v Bitnje 123 64000 Kranj. PLAŠICA Remiz pendulinus 19,10.1985 sem na otoku Dravograjskega jezera zaslišal značilen "cLii". Pogledal sem v smer, od koder je prihajal glas, in na trstu zagledal plašico. Pogledal sem še z daljnogledom, s 69 katerim sem dobro razločil značilno temno progo preko oči na sicer sivi glavi . Med trs jem po otoku je bi lo slišati še več plašic, vendar jih nisem mogel videti. Vrhovnik Davorin, Črneče '593 62370 Dravograd. TAMARISKOVKA Aorooephalus melanopogon Ko sem 15.9.1985 lovil ptiče v trstju -pod Ojčem - v zgornjem delu Dravograjskega jezera, sem okoli desete ure ujel trstnico. Pomislil sem, da gre za bič jo trstnico, na istem mestu . sem ujel že več primerkov. Toda glava je bila temnejša, proge prek oči svetlejša, hrbet pa bolj čokoladno rjay. Pomislil sem na tamariskovko, V Svensso-novem priročniku sem primerjal obrazec peruti bič je in tamarisk ove trstnice, Moja hipoteza je bila pravilna, saj je imela trstnica drugo letalno pero krajše od petega letalnega peresa, zato sem v beležko zapi sal- tamari skovka, Primerek je bil enoleten, saj je imel pri osnovi jezika dve črni piM.. Tehtala je 11,6 grama, takoj po tehtanju pa je nadaljevala svojo pot po Črneš-kem trstju. Vrhovnik Davorin, Črneče 59 3 62370 Dravograd. MLINARČEK Sylvia ourruaa V parku na Glinškovi ploščadi v Lju-blajni sem od 28.4. do 16.5.1985 vsćk dan zjutraj opazoval ali poslušal petje mlinarčka. Zadrževal se je v nizkih smrekah, vendar ga po zadnjem datumu nisem več opazil ali slišal.Ztare Šere3 Glinškova ploščad 123 Ljubljana, TRSTNI STRNAD Emberiza schoeniclus Medtem ko je N.Križnar na obračališču nove grozodejne ceste v Sečoveljskih solinah pripravljal pribor za filmsko kamero, son se iz radovednosti povzpel na nasip, ki naju je z Dragonjo vred ločil od paradižnega trstišča v ustju te reke. Zaslišal sem precej znano neznano petje in zatem zagledal melanholičnega pevca pozibavajočega se na trstni stebliki. Nobenega dvoma ni bilo, da je to trstni strnad v črnoglavi spolno obredni opravi. In to na dan 5.6.19851 Križnar ga je posnel na filmski trak, potem ko sem mu povedal, da je to v obdobju gnezdenja prvi opazovani trstni strnad v slovenskem primorju. Iztok Geister, Pokopališka pot 133 64202 Naklo. Poročila od koderkoli Reports from here and there HOTINJA VAS 1. Dne 13.4.1985 sem opazoval okrog Račkega ribnika. Ker so veliki ribnik izpraznjevali in je bil skoraj že na pol suh, je bilo v njem veliko močvir-nikov, ki so si iskali hrane. Med množico sivih čapelj, naštel sem jih trideset, sem opazil tudi primerek male čaplje Egretta garzet ta. Determinacija ni bila težka, saj se je že po nekaj trenutkih dvignila v zrsk in tedaj sem lahko lepo videl rumene prste. V zraku je nekaj časa krožila na precejšnji višini, nato pa se počasi spustila v ribnik na nasprotni strani. Prav täco sem 19.4.1985 opazoval en primerek pri äcumulad ji Požeg - Je-šenca, 2. 4.5. sem se zadrževal po poljih v Hotinji vasi . Ckrog pete ure popoldne pa sem v zraku opazil krožiti ujedo. Ptič je mirno krožil nad poljem in le redkokdaj zamahni 1 s perutrti , Ko je tako krožil, sem z daljnogledom opazil, da ima izrezan rep. Tedaj sem vedel, da opazujem enega od škarnikov. Čez nekaj časa se je škarnLk spustil na tla, kjer je, kot sem kasneje videl, trgal plen. To sem i zkoristi. 1 in se mu še bolj približal. Sedaj sem videl, da je po glavi precej svetel. Nenadoma pa se je škarnik počasi, brez strahu z veli častni iti zamahi dvignil in prav počasi odletel.Pri tem sem videl, da je zgoraj svetlo in temno rjav, spodaj pod perutmi pa je imel belo liso. Rep je bil svetlo rjav in močno izrezan. Sedaj mL ni hi lo več težit o prepoznati rjavega škarnika Milvus milvus. To je bilo moje prvo srečanje s to redko ujedo. 3. 18.5. sem popisoval ptice za QAS. V izsušenem Račkem ribniku sem poleg pikastih, močvirskih, malih martincev, sivih čapelj, malih deževnikov ter rečnih galebov in navadnih čiger opazil tudi en primerek črne štorklje. To je bil spolno nezrel osebek. Stala je ob manjši mlaki, *ki je ostala še od iz-sušitve. Čez nekaj časa se je dvignila in odletela nad gozdom proti. JV. Opazoval san jo še naslednji dan. 70 4. 16 .6 . sem v opuščeni gramozni cL , sedaj spremenjeni v ribnik, opazoval redko malo čigro Stovm albifvons. Razpoznava ni bila težka, saj sem jo erkrat že videl. Imela je rumen kljun, belo čelo in oranžne noge. Prav po nogah sem jo določil za mladostni (spolno nezreli) osebek. Ves čas mojega opazovanja je čigra strmoglavi jala v vodo po ribe. 5. 9. marca 1985 sem opazoval pri Račkih ribnikih. Poleg regelj, pro-snikov in enega velikega srakoperja sem opazoval v trstičju še redko ta-mariskovko Acrocephalus melanopogon> ki je ves čas švigala sem ter tja. Zato sem imel tudi kar precej težav, da sem jo lahko determiniral. Po daljšem zasledovanju sem si jo lahko dobro ogledal. Zelo je izstopala bela nadočesna maroga od temno rjave barve na glavi . Tedaj pa sem še opazil, da ptič niha z repom. Sedaj sem bil za-trdno prepričan, da res opazujem to vrsto. 6. Dne 7.9.1985 sem bil na rednem obhodu pri Račkih ribnikih in v okolici . Ob osrnt uri sem nad velikim ribnikom opazil ujedo, ki je krožila vendar je zaradi velike razdalje nisem mogel deterni ni rati ni ti z daljnogledom. Opazil sem lahko le, da je bila po zgornji strani temno rjava, spodaj pa svetla. Zatem je počasi odletela proti JV, jaz pa peš za njo, Čez približno pol ure, sem nad jezerom v Jesenci opazil isto ujedo, kako se je spuščala na vodo in lovila ribe. Tedaj sem ugotovil, da gre za ribjega orla Pandeon haliaetus . Ribjega orla sem opazoval še 15 mLnut, ves ta čas se je spuščal na vodo, vendar mu ni uspelo uloviti nobene ribe. To lepo ujedo sem imel takrat prvič priložnost opazovati .Kot zanimivost naj dodam, da sem 22.9. imel priložnost opazovati kar tri ribje orle, prav tako na tem jezeru. 7. Ob Račkih ribnikih sem dne 18.9. 1985 opazil rjavo ujedo, ki je zaplula i z gozda na južni strani ri brika. Ob njenem prihodu nad ribnik so se prestrašili rečni galebi in mlak ari ce, a so se kmalu pomirili . Ko je priletela bliže, sem spoznal rjavega lunja Circus aeruginosus in sicer samico, saj sem lahko razločno videl svetlo teme in grlo, Nekaj časa se je tako spreletavala nad ribnikom, zatem pa v počasnem letu odletela proti SV, 8. Pri opazovanju ob jezeru v Ješenci sem dne 13.10,1985 na SZ strani jezera opazil v zraku belo čapljo, ki se je bila spustila za drevesi na tla. Da bi ugotovil, za katero vrsto gre, sem se napotil v to smer. Ko sem prišel do majhne poseke, sem splašil okrog 20 sivih čapelj, med njimi pa je bilo \tfm, pet velikih belih čapelj Egretta alba. To sem ugotovil tedaj, ko so se dvignile in nL bilo opaznih rumenih prstov tako kot pri mali beli čaplji. 9. Dne 23.11.1985 sem se ob pol treh popoldne vračal z opazovanja v loki. Spotoma sem se ustavil še ob ribniku v Hotinji vasi . Med mlak ari camL sem opazil ptiča, ki ga do tedaj še nisem bil videl. S pomočjo daljnogleda, sem ugotovil, da gre za slapnika. S Peterso-novim priročnikom pa sem ugotovil, da opazujem polarnega slapnika Gavia arc-tica3 ki mL ga je uspelo tudi fotografirati, 10. Popoldne sem se ob 15.12, dne 24. 11,1985 vračal z opazovanja. Tedaj sem pred sabo, kakšnih 100 metrov vstran, opazil galeba, ki se je spreletaval nad polji v Hotinji vasi in dvakrat tudi sedel na tla. Pri tem se je razločno videl širok črn pas na belem repu. V velikosti je presegal rečnega galeba, ki ga sicer dobro poznam. Ko sem doma ugotavljal, za katero vrsto gre, sem s pomočjo ključa piršel do ugotovitve, da je možen edinole sivi galeb Lotus canus3 in sicer v mladostnem perju. Milan Vogrin, Ho tinja vas 164/a3 p. Orehova vas - 62312 Slivnica 71 Naravovarstvena kronika Nature conservancy chronicle Na sestanku izvršnega odbora našega društva 29. oktobra 1985 so bili obravnavani rezultati društvene ankete, Številni člani so se pritoževali, da V javnosti ni čutiti dejavnosti društva* Nedvomno se de takšno mnenje oblikovalo zaradi -pomanjkljive obveščenosti, 10 društva je sklenil, da se v Acro-oephalusu odpre stalna rubrika - Naravovarstvena kronika, kjer se bodo objavljala poročila o dejavnosti čla--nov in 10 pri zaščiti in proučevanju ptic Slovenije in Jugoslavije. Druga tema rubrike pa bo aktivnost članstva pri zaščiti živega sveta Slovenije in Jugoslavije. Gradivo bo razvrščeno po aktualnih problemih z navedbo, kaj je kateri član društva o neki problematiki objavil, oziroma pisal pristojnim. Hkrati bo ta rubrika V Aorooephalusu tudi bibliografija dejavnosti našega članstva, 10 društva je prosil svojega člana dr. S.D. Matvejeva, da bi zbiral in urejal gradivo za to rubriko. 10 prosi vse člane društva, da čim* prej pošljejo naslove člankov, ki so jih objavili 19.84/1985 v dnevnem tisku in strokovnih revijah, na naslov: dr. S,D,Matvejev3 Ljubljana,Milčinskega 14 14. Izvršni odbor ZASTRUPLJANJE VOLKOV IN VARSTVO PTIC Zastrupljanje volkov je v Evropi prepovedano, ker se z vabami zastrupljajo tudi ptice roparice in druge mesojede živali . Zavod za varstvo naravnih znamenitosti Srbije je javil (14.7.1984), da je Zveza lovskih društev Črne gore nabavila v Italiji "na razprodaji" kemične tovarne 12.000 ampul dLanovodika, da bi pozimi zastrupljala volkove. Izvršni odbor našega društva in posamezni člani so takoj napisali protestna pisma: jugoslovanski delegaciji Mednarodnega sveta za lov (CIC) in njegovi centrali v Parizu, Zvezi lovskih društev Črne gore, predsedniku Izvršnega sveta SR Črne gore osebno. Hkrati so bila poslana opozorila sekretariatom za zdravstvo Črne gore, Kosova, Srbije in Bosne in Hercegovine, da je v privatni lasti nevaren strup, ki lahko 'po lovski liniji" pride v sosedne republike. Odgovorov ni bilo. Pozimi 1984/85 akcija zastrupljanja volkov ni bila izvedena, toda kje je strup, ne vemo. Na zahtevo makedonskih lovcev so italijanski lovcL prinesli 1.000 gramov strihnina. V Politiki sta se pojavila članka; Zastrupljajo volkove - uničujejo ptice, Moritev živali (23. in 25. 1.1985). Izvršni odbor našega društva je v Politiki (14.2.) in v Delu (30.3.) objavil Pismo iz Slovenije - Proti zastrupljanju volkov. Dva dni kasneje je Zavod za varstvo narave Srbije v Politiki podprl našo akcijo. Koplje pisma so bile poslane vsem republiškim zavodom za varstvo narave in vsem sekretariatom za ljudsko zdravje sosednih republik kot tudi komitejem za poljedelstvo in gozdarstvo. Edini odgovor je poslal komite iz Bosne in Hercegovine. Toda v Makedoniji se sredi izjemno ostre zime akcija nadaljuje. Kakšni so rezultati na volkovih, ne vemo, toda ptice trpijo (Poboj orlov - Politika 7.4., Poboj ptic v okolici Dubrovnika - Delo 9.4.). Šele pozno spomladi je bila akcija ustavljena. 0 njej so govorili tudi na I. kongresu hi osi s te-matikov Jugoslavije v Skopju (13.9.). Muzej v Skopju je bil obveščen, da je bil ostanek strihnina predan veterinarjem. Na 3. konferenci ornitologov Jugoslavije, ki jo je organiziralo naše društvo (10,3.), je bila sprejeta protestna resolucija (glej Acrocephalus 32), ki je bila poslana vsem pristojnim v Makedoniji in Jugoslaviji. Upajmo, da bo zastrupljanje volkov (in ptic) v Jugoslaviji z zakonom prepovedano, kar je resolucija izrecno zahtevala. Dr. S.D. Matvejev 61000 Ljubljana Milčinskega 14 72 VARSTVO GOZDOV IN PTIC V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Med ornitološko ekskurzijo okoli Bohinjskega jezera (20.5.1985) smo opazi li na Ikancu in okoli hotela Zlatoroga nenadzorovano sekanje gozdov in posameznih dreves. Domačini so povedali, da Kmetijska zadruga Srednja vas čisti pašnike in da bo naredila pot po se-verni obali jezera. To smo javili zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine SRS in na njihov nasvet poslali protestno pismo (12.5.) . Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko, v katerem smo dokumentarno prikazali škodljivost sekanja gozdov za življenje ptic in živali, ki preživijo zimo na Ukancu in na prisojnih pobočjih Prsivca. Kritizirali smo tudi novo pot za odvoz drv. Kopije pisma smo poslali Republiškemu komiteju za kmeti jstvo in gozdarstvo, upravi Triglavskega narodnega parka. Zavodu za varstvo naravne dediščine in drugim. Poleti se je sekanje gozda nadaljevalo. 28. in 29. avgusta so nezakonito izse-kali 1900 m dolg kolovoz po stezi za pešce ob severni obali jezera. To je razburilo javnost (Delo 2.,3.,4.9, in dalje). Naše protestno pismo je podprl samo Zavod za varstvo naravne dediščine (7.8.). V Delu je bil objavljen naš prispevek, ki opozarja, da gozdove v Triglavskem narodnem parku sekajo, ker niso dovolj zaščiteni (28.9.) . To trdi tudi komisija za varstvo gozdov pri Zvezi društev za varstvo narave SRS v svojem poročilu 12.9.1985 in meni, da je sekanje gozdov in gradnja poti nedovoljen poseg v naravo. Na žalost, komisija predlaga status quo zaradi ne— enotne interpretacije določil zakona o gozdovih in zakona o kmetijskih zemljiščih. Na društvenem ornLtološkem izletu 16.11.1985 smo ugotovili, da gozdove še naprej sekajo. Dr. S.D. Matvejev 61000 Ljubljana Milčinskega 14 VARSTVO PTIC IN KANJONA TARE V Delu je bilo 4,5,1984 objavljeno, da je bil med Črno goro, Srbijo in Bosno in Hercegovino sklenjen sporazum o gradnji vrste hidroelektrarn, od katerih bo ena preplavila kanjon reke Tare. - gnezdišče redkih ptic. Po vsej Jugoslaviji so se zvrstili protesti v dnevnem in strokovnem tisku. Najglasnejši so bili Slovenci. Kljub temu se delo na tem projektu nadaljuje. Na mednarodni letni konferenci-UNESCD v Buenos ALresu od 29.10. do 2.11.1984 bi naj kanjon Tare zbrisali s spiska mednarodnih naravnih znamenitosti (Delo, 9.10. 1985). Izvršni odbor našega društva je začel odločno akcijo: pisal je predsedstvu mednarodne konference UNESCO v Buenos Airesu in sedežu UNESCO v Parizu ter prosil, da s svojo avtoriteto preprečijo potopitev kanjona. Kopije tega dopisa so bile 20.10. poslane vsem zavodom za varstvo narave v Jugoslaviji, vsem i zvršnim svetom republik in vsem akademijam znanosti. Zaradi' pritiska javnosti so projektanti spremenili projekt "v korist Tare" in s tem preprečili brisanje s spiska svetovne naravne dediščine. Pokazalo pa se je, da je nova lokacija slabša od stare, in protesti se nadaljujejo. V Delu je 27.2.1985 objavljen članek Tara skriva še veliko neraziskanega. Napisal ga je član izvršnega odbora našega društva. Zveza društva za varstvo narave v Sloveniji je poslala ZIS protest s podpisi več ko 600 uglednih državljanov. Podpisali so se tudi člani našega društva. Naposled je bil 13.4.1985 v Delu objavljen članek Sotesko Tare hočejo imeti nedotaknjeno, ki sporoči, da bo ZIS ugodil splošni želji Jugoslovanov. Tako je tudi bilo: kanjon Tare bo ostal in ptice v njem, da bodo živele svoje življenje. Dr. S.D. Matvejev 61000 Ljubljana Milčinskega 14 73 Nove knjige New books MALI SESALCI (b, KRYSTUFEK)/ Prirodoslovno društvo Slovenije, 1985, Ljubljana Knjižica, razmnožena v ofsetni obliki, je izšla kot priročnik v okviru mladinske raziskovalne akcije "Okolje v Sloveniji" kot 4. knjižica v sklopu "Naša rodna zemlja". Pisana je za srednješolski nivo. Avtor, ki je sam izdelal tudi številne risbe, nam predstavlja male sesalce, rovke, voluharice in miši, ki so zaradi skritega življenja slabo poznani. V prvem poglavju dobimo informacije o vlogi malih sesalcev v ekosistemu. Snovi v ekosistemu krožijo, prav tako se tu pretaka energija, od zelenih rastlin, ki sončno energijo pretvarjajo v kemično (ogljikovi hidrati), do živali, ki to energijo porabijo. Tako imajo pomembno mesto pri pretoku ener-gije skozi ekosistem tudi mali sesalci. Drugo, najobširnejše poglavje je posvečeno malim sesalcem v izbljuvkih sov. Ker sta velikost in oblika izbljuvkov, v katerih so kosti plena, značilni za posamezno vrsto sov, lahko na razmeroma lahek način ugotavljamo njihovo prehrano. Izbljuvke je treba na primeren način obdelati, posušiti, stehtati in prešteti posamezne kosti, nato pa shraniti v vrečice, opremljene z vsemi po-trebmmi podatki o kraju in datumu najdbe izbljuvka. Nato dobimo v knjižici izčrpne podatke, kako se lotimo določevanja kosti. Predvsem so ohranjene v izbljuvkih čeljustnice in zobovje, ki so za sistematiko vrst tudi najbolj odločilni. Jedro priročnika je ključ za določevanje posameznih vrst malih sesalcev. V zadnjem poglavju je nakaj praktičnih vaj iz biologije nekaterih malih sesalcev. Dobimo navodila, kako na preprost način ugotavljamo vpliv cestnega prometa na populacije ježev, kako ugotavljamo populacijsko gostoto krtov, in nazadnje, kako ugotavljamo prehrano poljske voluharice. MLADINSKA RAZISKOVALNA AKCIJA »Okolje v Sloveniji« III. RAZISKOVANJE TAL NAŠA RODNA ZEMLJA 4 MALI SESALCI Prirodoslovno društvo Slovenije Ljubljana, oktobra 1985 Knjižica je pisana poljudno in razumljivo, strokovno na visoki ravni. Nedvomno bo pritegnila marsikaterega mladega bralca, da bo začel raziskovati skrivnostno življenje malih sesalcev in dinamiko njihovih populacij. Še prav posebej bodo knjižice veseli vse številnejši opazovalci in proučevalci ptičev, ki jih prvenstveno zanimajo prehranjevalne povezave med sovami in malimi sesalci . Upamo, da bomo priročnik v bodoče lahko dobili v še bolj razširjeni obliki, kjer bodo vsaj na kratko predstavljene posamezne vrste malih sesalcev, popravljenih pa bo tudi nekaj napak, ki so se prikradle v tej izdaji (zadnji del podpisa k spodnji sliki na str. 2. sodi k sliki na str. 25, na sliki 27 je napačno označen način merjenja GNZ - meri se od zadnjega meljaka do sekalca). Knjižico vsem toplo priporočamo. Dobimo jo lahko v pisarju. Prirodo-slovnega društva Slovenije, Novi trg 4 v Ljubljani, cena izvoda pa je 150 dinarjev. Janez Gregori Podkoren 72 64280 Kranjska Gora 74 Društveni izleti Association outings KOMARNIK Dne 15.6.1985 smo organizirali društveni izlet v Duplek pri Mariboru. Kljub dežju, ki ni hotel ponehati, se nas je izleta udeležilo 12 članov. Cbiskali smo loge ob Dravi in gramoznico, v kateri so bile najbolj zanimive breguljke, ki so v tem času že imele mladiče. Našteli smo jih 40 gnezdečih parov. Slabo vreme jih ni prav nič oviralo pri hranjenju nenasitnih mladičev. V tem letu so si breguljke naredile nove gnezdilne rove v dveh peščenih stenah, lansko gnezdišče pa so opustile. Za nekatere med nami je bilo to prvo srečanje z breguljkami. Zraven smo opazovali še druge zanimive gnezdilke, kot so: kovaček, mali deževnik, drevesna cipa, močvirska trstnica in vrsta drugih. Že do kože premočeni smo obiskali še ornitološki rezervat Gaj v Brezju, katerega ustanovitelj je Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Mariboru. Večina nameščenih gnez-dnic je bila že prazna, odkrili smo le še dva para belovratih muharjev. Številne speljane siničje družine pa so se veselo oglašale po gozdičku, večkrat se je oglasil tudi kobi lar. Skupno število opaženih ptic je skromno, zaradi naliva je bilo opaženih samo 30 vrst. Med ogledom rezervata je nenadoma prenehalo deževati, in ko smo se napotili domov, nas je pozdravilo še sonce. F. Bračko BLEJSKO JEZERO Bil je lep, sončen zimski dan. Zjutraj mraz - do -10° C. Jezero je pokrival debel led, a čez dan se je sneg na soncu povsod topil. Nezaledenela voda je bila samo pri Mlinem in v ustju rečice, ki se izliva v jezero pri čolnarskem centru. Bilo nas je sedem. Napotili smo se po obali proti ustju rečice. Od daleč se je videlo, da so tam ptice. In res, na zaledeneli površini kakšnih 20 kvadratnih metrov smo naleteli na približno 150 mlakarLc, 50 lisk in 3 labode. Ptice so bile zelo lačne, zato so nekateri udeleženci tega ornitološkega izleta ostali brez zajtrka (prostovoljno) . V mešanem bukovem in jelovem gozdu na prisojni strani jezera je bilo veliko ptic. Zlasti številni so bili liščki C. oarduelis, bili so v jatah po 50 in več primerkov. Našteli smo 21 vrst ptic. Ptice so bile najbolj aktivne od 9. do 13. ure. To je pravi čas za zimsko opazovanje. Ta uspeli izlet smo opravili najkoncu izjemno ostre zime 23. februarja 1985. Dr.S.D.MatvejeV ZELENCI V okviru društvenih izletov v letu 1985 smo krenili 19. oktobra v okolico Zelencev, izvira Save pri Podkorenu. Zjutraj ni kazalo najlepše, vreme pa nam je postajalo vse bolj naklonjeno in doživeli smo lep oktobrski dan, ki je ves žarel v številnih barvah. Število udeležencev je bilo skromno, bilo nas je šest, toliko bolj vzpodbudno pa je bilo, da nam je delalo družbo kar pet mladih naraščajnikov. Iz Podkorena smo šli ob desnem bregu Save in naprej ob močvirju, kjer so tudi letos poleg mlakaric, malih po-nirkov in zelenonogih tukalic gnezdili mokoži. Vrste ptičev, ki smo jih srečevali, so bile običajne za ta čas, brinovke, ščinkavci, pinože, čižki, sive pevke pa številni krivokljuni. Blizu Zelencev je Dare Sere že pred glavnino izletnikov postavil mreže, in ko smo prišli do tja, je imel v vrečkah že kar bogat "plen": sive pevke, taščice, meniščki, plavčki, vrbje listnice, rumenoglavi kraljički, liščki, brezovčki, dolgorepke...Ko so bili opremljeni z obročki, so spet svobodno odleteli. Ob Zelencih, ki so nas vse znova očarali s svojo smaragdno zeleno barvo, smo odšli naprej do Rateč in počasi po trasi bivše železniške proge spet nazaj . Ko smo opazovali Zelence in bližnje močvirje, smo marsikje videli moteče posege v ta edinstveni predel, najbolj očitno je zasipavanje močvirja z različnim materialom in smetmi. Kar neverjetno je, da tudi po zakonski plati ni narejenega nič. Pobuda Prirodoslovnega društva Slovenije pred nekaj leti, da se Zelenci z bližnjim močvirjem zakonsko zavarujejo, je žal naletela na gluha ušesa. Več kot nujno je, da se ta pobuda spet oživi . Janez Gregort. 75 Kazalo letnika Contents of the annual publication IMENSKO KAZALO - ČLANKI Božič,I.:-Poročilo o obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1985, št.25,str.23 Bračko,F. -.-Kolonija sive čaplje Avdea cinerea v Bišu ogrožena, št.25,str.38 -Društveni izlet:Duplek, št.26,str.74 Geister,I. :-Račka nevesttca Aix sponsa na Bledu, št.23,str.6 -Nove knjige: Identification Guide to European Passerines, (Lars Svensson) ,št.23, str. 12 -Nove knjige: The British Birds Mystery Photograph Bock (J.T.R.Sharrock) ,st.24, str.13 -Moraliteta o goseh,št.25,str.33 -Nove knjige: Giseaux Nicheurs de la Haute Valee de 1 Orbe (D.Glayre,D.Magnenat), št.25,str.52 -Predlog za zavarovanje dela Sečovelj ski h solin,št. 26 ,str.57 Gjerkeš,M. :-Poročila ookoderkoli:Ankaranršt,24,,str,32 Gregori,J.:-Ali mala dpa Anthus pratensis gnezdi v Sloveniji, št. 25., str. 37 "-Društveni izlet:Zelenci,št.26,str.74 -Nove knjige:Mali sesalci (B.Krystufek) ,št.26 ,str, 73 Grošelj, P. Ad ja skalni golob Colubma livia v Sloveniji, št, 24, str. 28 Janžekovič,F.:Ali mala čigra Sterna albifrons gnezdi na Ptujskem jezeru,št.23,str.9 -Pojavljanje triprstega galeba Rissa tridactyla na Štajerskem, št.26, str.53 Kurillo, J:Prežimo vanje galebov na Savi v Kranju v januarju 1985,št.24,str. 18 Matvejev,S.D.:-Društveni izlet, Bled,št.26,str.74 -Naravovarstvena kronika: Zastruplanje volkov i n varstvo ptic, št. 26, str.71 -Naravovarstvena kronika: Varstvo gozdov in pj±c v Tri glavnem narodnem parku, št.26,str.71 -Naravovarstvena kronika: Varstvo ptic in kanjona Tare, št.26 , str.71 Nepodpisani avtor: Sklepi tretje konference ornitologov Jugoslavije, št.24,str. 17 Ota,D.:-Gnezditev velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letu 1985, št.24,str.21 -Foto trenutek: Priba Vanellus vanellus* št.24,, Sovi ne, A.:-Letna skupščina, št. 23, str.14 -Ujet "rumeni" brezovček Aaanthis flammea, ,št.24, str. 29 Sere, D.:-Po javi janje odraslih in mladih plašic Remiz pendulinus v gnezdi tvenem obdobju leta 1984, št.23, str. 7 -Ali močvirski in pikasti martinec Tringa glareola et ochropus gnezdita na Pohorju, št.23, str.9 -Rdečenogi martinec Tringa totanus gnezdi v Sloveniji, št.25,str.35 -Mali strnad Emberiza pusilla ugotovljen v Sloveniji, št. 25, str.6 -Acro-projdct, št. 24, str. 25 Skornik,I. :-Planinski orel Aquila crysaetos gnezdi tudi v slovenskem Primorju, št. 25, str.40 -Odkod ovratniški papagajček Psittacula krameri na slovenski obali, št.25,str.44 ^-Mala čigra Sterna albifrons qnezdl v Sečoveljskih so linah, št. 26 ., str. 55 Štumberger,B. :-Prezimovanje pritlikavega kormorana Phalacrocorax pygmeus na Ptujskem jezeru, št.23, str.2 Tome,D.:-Foto trenutek, št.23,str. 16 :Navadna čigra Sterna hirundo Tome,B.:-Foto trenutek: Mali deževnik Charadrius dubius, št.25-Trilar,T.:-Poboj ptic v okolici Dubrovnika, št.24,str.26 -Zastrupljanje volkov v Črni gori in Makedoniji, št. 24, strt27 -Ekskurzija na Sar planino, št. 26, str. 59 -Foto trenutek:Taščica Erithacus rubecula3 št. 26 Vogrin,M.:-Poročila od koderkoli : Hotinja vas, št.24,str.31 -Poročila od koderkoli : Hotinja vas, št. 26, str. 71 Župančič,A.O.:-Uvodnik, št. 23,str. 1 76 IMENSKO KAZALO - IZ ORNITOLOŠKE BELEŽNICE Biti č,A.;-Mali žagar Mergue albellus3 št,25,str.47 Bračko, F.:-Sokol selec Falco peregrinus3 št,23,str.11 Carar Turdus viscivorus, §fc 23, str.11 Rečni cvrčalec Locustella fluviatilis, št, 23, str.11 ZlatouhL ponirek Podiceps auritus, št. 25, str, 46 Modra taščica Lusoinia svecica3 št. 253 str, 46 Geister,I.:-Planinski orel Aquila crysaetos3 št. 23, str. 10 Čebelar Merops apiaster3 št. 23, str, 11 Kosec Crex crex3 št. 25, str. 48 Čebelar Merops apiaster3 št. 25, str. 49 Slegur Monticola saxatilis3 št. 25, str. 50 Brškinka Cistioola juncidis, št.25, str,50 Trstni' strnad Emberiza schoeniclus3 št. 26, str. 69 Janžek ovi č, F. :-Beloli ska Me lani t ta fusoa3 št, 23, str. 10 Črni martLnec Tringa erythoropus3 št. 23, str. 11 Tatarska žvižgavka Netta rufina3 št. 25, str. 47 Kričava čigra Sterna sandvicensis3 št. 25, str. 49 Mestna lastovka Delichon urbica3 št. 25, str. 50 Snežni, strnad Plectrophenax nivalis3 št. 25, str, 51 Žličarka Platalea leucorodia, št.26, str, 66 KazamLerczak,K.:-Siva čaplja Ardea cinerea, št. 26, str. 66 Uralska sova Strix uralensis3 št. 26, str. 67 MLklavec.M. :-Ma1i žagar Mergellus albellus, št. 26, str. 6 7 0grLn,M.: Žlicarica Anas clypeata3 št. 25, str. 47 Vrbja listnica Phylloscopus collybita3 št. 25, str. 51 Polak,S.:-Uralska sova Strix uralensis3 št. 24, str. 30 Mali slavec Lusoinia megarhynchos3 št, 25, str, 50 SLLligoj,F.:-Labod grbec Cygnus olor3 št. 24, str. 30 Šere,D.: Belohrbtni detel Dendrocopos leucotos, št. 23, str, 11 Močvirska trstnica Acrocephalus palustris, št. 23, str. 12 Severni repnik Acanthis flavirostris3 št. 23, str. 12 Vrtni strnad Emberiza hortulana3 št. 23, str. 12 Čopasta čaplja Ardeola ralloides3 št. 25, str. 46 Črna štorklja Ciconia nigra, št. 25, str, 47 Rdečenoga postovka Falco vespertinus3 št. 25, str. 48 Rjavi galeb Larus fuscus3 št. 25, str. 49 Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus, št, 25, str. 51 Plaši ca Remiz pendulinus3 št. 25, str. 51 Veliki skovik Otus scops3 št. 26, str. 68 Mali skovik Glaucidium passerinum3 št. 26, str. 6 8 Močvirski martinec Tringa glareola3 št. 26, str. 6 8 Pikasti martinec Tringa ochropus3 št. 26, str. 68 Mlinarčak Sylvia curruca3 št. 26, str. 69 Štumberger,B.: Žličarka Platalea leucorodia3 št. 26, str. 66 Tri prsti galeb Rissa tridactyla3 št. 26, str. 6 8 Čebelar Merops apiaster3 št. 26, str. 6 8 Tome,D.:t-Komatna tekica Glareola spec3 št. 25, str. 48 Trilar,T.: Koconoga kanja Buteo lagopus3 št. 24, str. 30 Beločela gos Anser albifrons3 št. 25, str. 46 Velika bela caplja Egretta alba3 št. 25, str. 46 Črni škarnik Milvus migranss št. 26, str. 6 7 Grmovščlca Philloscopus sibilatrix3 št. 26, str. 68 Vrhovnik,D.:- Zvonec Bucephala clangula3 št. 26, str.-6 7 Plašica Remiz pendulinus3 št. 26, str. 69 Tamariskovka Acrocephalus melanopogon3 št. 26, str. 69 Foto trenutek Camera's eye view TAŠČICA Erithaaus wbecula Posnetek je nastal v sončnem februarskem poldnevu na deračem macesnu v Stražišču leta 1979. Že več zim zapored sem si ogledoval taščice, ki so se hodLle kopat v jarek ob cesti in se nato sušile na našem nacesnu. Tja pa so hodili tudi vrabci, ki mL še danes pomerijo svojevrsten fotografdci izziv. Leto poprej sem si pri očetu i zgovori 1 staro PractLko i n zanjo kupil 200 nm teleobjektiv. Tako sem tega dne, kot še mnogokrat potem, zaman čakal vrabce, ko je na racesen pri skakljala kot miš mekra taščica. Izostril sem in hitel pritiskati na sprožilec, dekler ni zmanjkalo filma. V začetniškem zanosu je nastala serija posnetkov, iz katere sem kasneje lahko izbral le enega uporabnega. Tako se ni je že pri nojem sramežljivem spogledovanju s fotografijo potrdilo pravilo, ki je že neštetokrat obveljalo, še posebej v naravoslovni fotografiji: namreč le množica posnetkov prinese kaj uporabnega. FOTO: Zto»rf Trilar CORRIGENDA V jubilejni 25. številki ACFOCEPHALÜSA so skladno s slavnostnimi poudarki prišle bolj kot sicer do izraza nekatere uredniške slabosti. Poleg kronične zamude so to predvsem napake. Opravičevati bi se hotel z naglico, ki pa je le drug obraz zamude. Naj bo objava teh napak prvo znamenje radikalnejše skrbi za čistejše berilo. Popravki večjih napek so tile: V prispevku Morali teta o goseh Nepopoln stavek iz 15. vrstice na str. 33 pravilno glasi; "Koliko skrbnih priprav za nekaj tako bežnih trenutkov", sem resignirano povezoval vtise pravkar ninulega dogodka v še vedno očaranem razpoloženju. Po ponovnem pregledu priročnika sem se prepričal, da sem opazoval njivske-gosL Anser fabalis. Odstavek na str. 34 pravilno prične: "Ko sem to dognal, se je bilo vredno zamisliti . Predvsem nad presenetljivim in hrabrLm občutkom, da sem te zmote nemara veliko bolj vesel kot pravilne determinacije." V prispevku Zlatouhi poni rek Podiceps auritus na str. 48 odstavek druge kolone pravilno pričenja: "Dne 28.1.1985 sem primerek ponovno opazoval na mariborskem otoku, 16.2. pa sta se tam zadrževala celo 2 ponirka. Zanimivo je, da se nista družila, lahko faL rekel, da sta se drug drugega izogibala." V prispevku Mali Žagar Mergus albellus - str. 47 je napaka pri avtorjevem priimku, ki pravilno glasi BLfaLč. V prispevku Rdečenoga postovka Faleo pespertinus str, 47 manjka navedba avtorja: Dare Sere, Glinškova ploščad 12f Ljubljana, Prispevek Navadni zvonec Bucephala clangula na strani- 47 pa je bil tckrat pomotoma objavljen že drugič, prvič v št, 22, V prispevku Črna štorklja Cioonia nigra na str, 47 manjka letnica opazovanja -1985. UREDNIK ACROCEPHALUS 25 (6) 1985 VSEBINA CONTENTS Pojavljanje trlprstega galeba Rissa tridaatyla na Štajeracem 53 Mala čigra Sterna albifrons gnezdi v Sečoveljacih solinah 55 Predlog za zavarovanje dela Sečoveljacih solin 57 Ekäcurzija na Šar planino 59 Skrivnostna fotografija 65 tz ornitološke belezrri.ce: 56 Appearance of the Kittiwake Rissa tridaatyla in the Slovene region of Štaj erat o Little Tern Sterna albifrons breeds at the Sečovlje Salt-wiks A proposal for protection of a part of the Sečovlje Salt-vorks A trip to Šar planina Mystery photograph Frcm the orni thological notebock : Platalea leuoorodia, Ardea cinerea, Mergellus albellus, Bucephala olangula, Milvus migrans, Strix uralensis, Otus scops, Glauaidiwn passerinwn, Rissa tridaatyla, Tringa glareola, Tringa oahropus, Merops apiaster, Phyllosoopus sibilatrix, Remiz pendutinus, Aaroeephalus melanopogon, Sylvia ourruoa, Emberiza schoeniclus Poročila od kodeikoli Naravovarstvena kronika Nove knjige Društveni izleti Kazalo letnika 69 Reports fron here and there 71 Nature conservancy chronicle 73 New bocks Jl\ Association outings 75 Contens of the annual publication