Razpravljamo o predlogih ustavnih dopolnil
V nekoliko skrčeni obliki objavljamo števil-ne pripombe in predloge, ki se pojavljajo v javni razpravi o predlogih dopolnil Zvezne ustave v naši občini. V času, ko bo natiskana ta številka našega glasila, se bo sestala ob-činska konferenca SZDL in obravnavala po-ročilo o vsebinskih pripombah že omenjene javne razprave.
Vse občane in delovne ljudi, ki se sicer niso udeležili javnih razprav, pa imajo k ustav-nim dopolnilom pripombe in predloge, ob-činska konferenca naproša, da ji le-te posre-dujejo do konca meseca aprila na naslov OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14.
Prepodrobno normiranje
-  Ustava še vedno ostaja na preveliki stopnji normiranja, saj posega v tako podrobna vpraša-nja, kot je vsebina samoupravnih splošnih aktov, način odločanja, pristojnost delavskih svetov in podobno, s čeraer se seveda zastavlja vprašanje, koliko smo pripravljeni priznati spremembe, raz-like med organizacijami združenega dela;
. - V zvezi s problematiko blagovno tržnih od-~nosov je bilo povdarjeno, da je ta le nasplošno proglašena kot temeljna, ko naj bi se potrjevali razultati dela na trgu. Protitržno je naravnana probleraatika izjetnnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka na trgu, saj je to praviloma rezultat vloženega dela. Izjemne ugodnosti naj bi bile torej sprejemljive in družbeno zaželene. Proti-pravne postanejo takrat, kadar so monopolne, takrat pa jih je treba odvzeti kot protipravno pridobljeno premoženjsko korist, in sicer v red-nem sodnem postopku;   '       '1'    ;-              5
-   Zelo vprašljivo je, če računamo, da se bodo lahko vračala vložena sredstva v gospodarsko in-frastrukturo. Povsod v svetu se to ureja z držav-nim reguliranjem, od česar najbrž ne bi kazalo odstopiti, in je zato potrebno uveljaviti realne norme;
Zapostavljeno znanje    '
-  Izraženo je bilo začudenje v odnosu do zna-nja. Tako se v Zveznem zboru predvideva polovi-ca delegatov iz materialne proizvodnje, ne pa iz vseh organizacij združenega dela, kar bi omogoči-lo aktiviranje strokovnega in znanstvenega poten-ciala naše družbe. Tudi odnos do-strekevnil»služb v delovni skupnosti, ki jih postavlja v neenakopra-ven položaj, saj imajo le pravice do osebnih do-hodkov in skupne porabe, ne kaže na priznavanje znanja. Podobno je tudi na področju vlaganja tujih pravnih oseb, saj se niti ne omenja najpo-membnejša stvar kot je transfer znanja. V svetu izginja letno nekaj tisoč poklicev, mi pa z zveznim zakonom nameravamo urediti temeljno klasifika-cijo vseh poklicev v Jugoslaviji;
-  V zvezi z organiziranjem združenega dela s^, iili izraženi veliki pomisleki glede enotnih tehno-loških sistemov. Nedvomno je treba zagotoviti njihovo skladnost ne pa tudi ekonomsko enot-nost, saj se morajo te organizacije odzivati tudi na svoje okolje,  kar pa preprečujejo z določbo o enotnih kalkulacijah cen in o enotnih standar-dih. Prav tako so bili izraženi pomisleki na tržno naravnanost, saj niso z ničimer omejene državne intervencije na področju poseganja v dohodek. Te državne intervencije je treba nujno močno omeji-ti, lahko so podlaga, če se predhodno ugotovi izredne okoliščine s posebnim odlokom skupšči-ne. Začasni zakoni bi tnorali biti dejansko časov-no močno omejeni, zlasti pa ne bi smeli spravljati gospodarskih subjektov v neenakopraven položaj. Razpravljalci so tudi poudarjali, da v kolikor se poseže v pridobivanje dohodka cele panoge tako, da niti ni sposobna enostavne reprodukcije, je treba zagotoviti kompenzacije s strani države in
' zato spremeniti 256. člen zvezne ustave;
-  Problemi planiranja niso dovolj dobro opre-deljeni, saj ti omogočajo tudi državno, direktivno in centralistično planiranje, kar pa seveda pomeni odstop od koncepcije blagovno tržne naravnano-sti kotglavne;
-  V nasprotju s svetovnimi gibanji je vse to, kar se predlaga v spremembi zakonodajne pristoj-nosti federacije, pa tudi krepitve pristojnosti zvez-nih pravosodnih in upravnih organov. Cilj vsake sodobne družbe bi bil decentralizacija. S takimi posegi pa se tudi bistveno spreminja položaj repu-blik in pokrajin, v katerih so delovni Ijudje in občani nosilci suverenosti. V zvezi s tem je tudi nesprejemljiva določba, da v primeru nasprotja med zveznim in republiškim zakonom velja zvez-ni, saj se s tem menja vloga republik in pokrajin kot nosilcev suverenosti;
Upoštcvati različnost razvitosti
-   Nesprejeraljivo je neupoštevanje dejstva, da so v Jugoslaviji različne stopnje razvoja, pa se teži k unifikaciji vseh družbenoekonomskih razmerij. Očitno je, da bodo na ravni celotne Jugoslavije, če obstajajo tolikšne razlike raed stopnjo razvoja proizvajalskih sil in dosežene kulture, le neki kompromisi, ki ne bodo ustrezali nobeni federalni enoti. Zato bi morala federacija obnoviti postav-ljanje načel in temeljev sistema, republike in po-krajine, pa bi take splošne določbe aplicirale na doseženo stopnjo razvoja proizvajalnih sil kulture in tudi tradicije;
-  V javni razpravi je bilo veliko govora o razši-ritvi problematike svoboščin, pravic in obveznosti občanov. Na vse te zadeve federacija ne reagirain se v to poglavje ne spušča.
-   Razpravljalci so zlasti poudarili potrebo po zagotavljanju neodvisnega sodstva. Ni sprejemlji-vo, da bi federacija urejala problematiko javnega informiranja in društev, saj ta problematika pose-ga v osebne svoboščine in pravice, ki so seveda lahko različne, glede na tradicije v posamezni federativni enoti;
Skupščine ostajajo transmisije ,
-   Pristojnosti med organi niso jasno razmeje-ne, niti v federaciji niiti v republiki. Tako postaja-ta nepojasnjeni vlogi Predsedstva federacije in Predsedstva republike, ki velikokrat posega v pri-stojnosti skupščine. Zato tudi ni povsem jasna relacija med predsedstvi, izvršnimi sveti in skupš-činami. Skupščine enostavno pogosto postajajo transmisijski element drugih organov. Posebej bi bilo treba tudi doseči politike s področja gospo-darstva. Tako na primer je vprašljivo, da je pred-sednik CK ZKJ oziroma CK ZKS član predsed-stva. Nekateri razpravljalci so bili tudi mnenja, da je neumestno ohranjati družbenopolitični zbor, kar pomeni direktno vmešavanje družbenopolitič-nih organizacij v sistem ljudskega predstavništva. Menili so, da sta svet republike in svet federacije nepotrebna organa, saj nimata izrazitih pristojno-sti in samo povečujeta režijo. Prav tako so bili mnenja, da je treba razmisliti o hipertrofiji neka-terih dragih organov kot so različni družbeni sve-ti, saj vse to vodi v neučinkovitost, nejasno razme-jitev pristojnosti in se tudi zmanjšuje odgovornost številnih organov;
-  Jasneje je treba opredeliti koeksistenco raz-Iičnih lastninskih oblik kot so osebne, zasebne, skupne, zadružne in družbene. Pri tem je treba zavreči nekatera ideološka in dogmatična pojrao-vanja ter postaviti jasnejšo koncepcijo o možnosti angažiranja zasebnih sredstev v družbeno sfero;
-   Družbenopolitične skupnosti naj ne bi več. ustanavljale OZD s področja materialne proiz--vodnje, saj so na tem področju pokazale pravilo-ma velike izgube. Vendar je treba DPS razrešiti tudi vseh tistih pravic, ki se pojavljajo pri imeno-vanju poslovodnega organa delovne in sestavljene organizacije. O tem, kdo naj vodi OZD, naj odlo-čajo delavci, torej tisti, ki nosijo konkretne posle-dice slabe izbire;
Preprečiti rast SIS-ov
-  Na področju SIS-ov so bili mnenja, da je zvezna ustava preozka. V republiški ustavi pa je treba ločiti SIS, ki uveljavljajo pravice in obvez-nosti občanov, ki jim gredo na podlagi ustave. Tako je treba posebej postaviti SlS-e s področja izobraževanja, socialnega, zdravstvenega, pokoj-ninskega in invalidskega sistema. V tem primeru bi veljalo v večji meri postavljati SIS na republiški ravni, tako, da se zagotavlja solidarnost in enako-pravnost občanov, ne pa da nastajajo razlike med njimi, glede na to, ali živijo v razviti ali nerazviti občini, v dohodkovno močnejši organizaciji zdru-ženega dela, ali slabši. V vseh ostalih primerih pa naj se uveljavlja interes občanov in državna inter-vencija ni potrebna. Na vsak način pa je treba preprečiti rast SIS, njihovo drobitev, kar vse za-megljuje temeljne nacionalne probleme; pa bodisi na področju, ki so bila prej imenovana, kot tudi na področju kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, itd.;
-  V zvezi z enotnostjo jugoslovanskega trga ni sprejemljivo stališče o enotni državni politiki. Na enotnost jugoslovanskega trga vpliva davek na dohodek in prometni davek. Ce se odvzame repu-blikam in pokrajinama, pa tudi občinarn pravica, da regulirajo določene zadeve iz področja davkov in prispevkov, se jim na mnogih področjih odvza-me ustavna pravica, izražena v temeljnih načelih ustave, to je, o pravici, da skrbijo za lasten razvoj. Glede na to, da je v Jugoslaviji tako različna stopnja razvoja proizvajalnih sil, bi lahko govorili le o skupni strategiji, ne pa enotnosti. Prav tako smo mnenja, da morajo vsi proračunski porabniki deliti usodo nacionalne ekonomije, pa naj gre to za jugoslovansko ljudsko armado, ali katerikoli drug organ;
-  Dopolnila morajo omogočiti in prispevati k izhodu iz krize, krepiti združena dela in uvelja-viti ekonomske zakonitosti in tržno plansko go-spodarjenje;
-  S spremembatni se obdrži in zagotovi enako-pravnost narodov, odgovornost republik za svoj in skupni razvoj, kulturni pluralizem, kar pa se ne enači z zamenjavo zveznega etatiztna z republi-škim;
Za vključevanje v svet  ^ *
-  Smo proti spremembam, ki bi imela za cilj menjati Jugoslavijo, kakrŠno smo začrtali na II. zasedanju AVNOJ-a in v NOB, to je demokratič-no, socialistično, samoupravno, neuvrščeno in od-prto v svet.
Zahtevamo, da se prelomi z vsemi tudi ideali-stičnimi predsodki, ki zavirajo vključevanje Jugo-slavije v svet, sprejem razumnega zemljiškega maksimuma, vključevanje v gospodarske organi-zacije v svetu - na vzhodu in zahodu;
-  Smo proti referendumu na zvezni ravni, tako za določanje stališč okrog ustave, kakor tudi po ostalih vprašanjih, ne strinjamo se z uvedbo zbora združenega dela v skupščini SFRJ, smo za ohrani-tev konsenzov pri odločanju v zboru republik;
-  Predlagamo, da se dopolnila ustave spreje-majo po amandmajih in ne v paketu;
-  Zavzeraamo se za strpnost v razpravah in smo proti etiketiranju in preštevanju na čigavi strani se kdo nahaja. Edini kriteriji naj bodo argumenti. V razpravah se bomo zoperstavljali eventuelnim nacionalističnim izpadom, napadom na NOB, ZKJ, JLA in slovenske delegate v zvez-ni skupščini.