glasilo SZDL Ijubljana center SKUPŠCINSKA PRILOGA Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 39. seja zbora združenega dela 41. seja zbora krajevnih skupnosti 39. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 30. junija 1981 ob 17. uri Na podlagi 44. čtena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 39. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 30. junija 1981 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI REO: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov. 3. Potrditev zapisnika 38. seje zbora združenega dela 4. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah pravosodnih organov: - Temeljno sodišče Ljubljana - enota Ljubljana -Temeljno javno tožilstvo Ljubljana - Sodišče združenega dela Ljubljana - Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana - Sodnik za prekrške Ljubljana 5. Obravnava poročila o pripravah za začetek izobraževanja po zakonu o usmerjenem izobraževa-nju v šolskem letu 1931/82. 6. Obravnava informacije o oblikovanju in izvajanju davčne politike v občini Ljubljana Ceriter. 7. Obravnava predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obvezni pripravi dokumen-tov »Ljubljana 2000« 8. Obravnava predloga odloka o.zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CS-5 (Prule) 9. Obravnava predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO 1-20 (Žabjak) 10. Obravnava poročila začasnega organa in predloga sklepa o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ Novoplesk 11. Obravnava predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori 12. Obravnava predloga sklepa o uvedbi redne likdvidacije OZD ŽESTAN, v sestavu ŽG Ljubljana 13. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 14. Vprašanje delegatov. PREDSEDNIK ZZD Ljubljana, 11.6.1981 ¦ Ivo Kastelič, l.r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 41. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 30. junija 1981 ob 17. uri v prostorih skupščine občine Ljubljana Center, soba 5/I, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. Predlagam naslednji • ONEVNI REO: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pocblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 10. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah pravosodnih organov: - Temeljno sodišče Ljubljana - enota Ljubljana - Temeljno javno tožilstvo Ljubljana^ - Sodišče združenega dela Ljubljana ' \ - Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana - Sodnik za prekrške Ljubljana 5. Obravnava poročila o pripravah za začetek izobraievanja po zakonu o usmerjenem izobraževa-nju v šolskem letu 1981/82 6. Obravnava informacije o oblikovanju in izvajanju davčne politike v občini Ljubljana Center 7. Obravnava predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obvezni pripravi dokumen-tov »Ljubljana 2000« 8. Obravnava predloga odloka o zazidalnem hačrtu za območje zazidalnega otoka CS-5 (Prule) 9. Obravnava predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega odtoka CO 1-20 (Žabjak) 10. Obravnava poročila začasnega organa in prodloga sklepa o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ Novoplesk 11. Obravnava predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Sloveniji v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori 12. Obravnava predloga sklepa o uvedbi redne likvidacije OZD ŽESTAN v sestavu ŽG Ljubljana 13. Obravnava gradjva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 14. Vprašanja delegatov. PREDSEDNICA ZBORA KS LJubljana, 11. 6. 1981 , Mira Frolov, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 39. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 30. junija 1981 ob 17. uri v banketni dvorani na Migistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji • ' . DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 38. seje družbenopolitičnega zbora 2.0bravnava poročil o delu in ugotovitvah pravosodnih organov: - Temeljno sodišče Ljubljana - enota Ljubljana - Temeljno javno tožilstvo Ljubljana - Sodišče združenega dela Ljubljana - Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana - Sodnik za prekrške Ljubljana 3. Obravnava poročila o pripravah za začetek izobraževanja po zakonu o usmerjenem izobraževa- nju v šolskem letu 1981/82 4. Obravnava informacije o oblikovanju in izvajanju davčne politike v občini Ljubljana Center 5. Obravnava predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obvezni pripravi dokumen-. tov j>Ljubljana 2000« 6. Obravnava poročila začasnega organa in predloga sklepa o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ Novoplesk 7. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 8. Obravnava informacije o urejanju razmer v TOZD Opera in balet SNG Ljubljana 9. Obravnava informacije o razmerah y jugoslovanski avtorski agenciji - TOZD Avtorska agencija za SR Slovenijo 10. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK DPZ Ljubliana, 11.6. 1981 Franci Završnik, I. r Zapisnik 36. seje zbora združenega dela skupščine občine 1 Ljubljana Center, ki je bila dne 2. 6. 1981 na Magi-stratu. Sejo je vodila namestnica predsednika zbora Artač-llgo Andreja, zapisnik pa sekretar zbora Vida Turčinov. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: t.' fzvolitev komisije-za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 37. seje zbora in zapisnika skupnega zasedanja zborov 4. Obravnava predloga družbenega dogovora o spo-menikih revolucionarnega gibanja narodnoosvo-bodilne borbe in socialistične izgradnje na območ-ju Ijubljanskih občin 5. Obrav^nava predloga družbenega dogovora o iz-gradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani 6. Obravnava osnutka družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin 7. Obravnava precHoga družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje samoupravnih druž-benoekonomskih odnosov na področju stanovanj-skega gospodarstva v SR Sloveniji 8. Obravnava predloga odloka o potrditvi zaključ-nega računa proračuna občine Ljubljana Centerza leto 1980 9. Obravnava poročila o pregledu davčnega zaključ-nega računa za leto 1980 10. Obravnava predloga mnenja o predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa TOZD Ljud-ska kuhinja . ! 11. Obravnava osnutka resolucije za III. kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije 12. Obravnava osnutka zakona o javnih cestah 13. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 43. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 14. Volitve in imenovanja 15. Vprašanja delegatov. AD 1. IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLA-STIL DELEGATOV Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov se izvolijo: 1. Osterc Valerija, 35. konf. delegacij 2. Krizmanič Anica, 41. konf. delegacij 3. Rajsner Marta, 25. konf. delegacij AD2. VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Na predlog komisije za verifikacijo pooblastil delega- tov je bil brez razprave sprejet naslednji SKLEP: Zbor verificira pooblastila 47 delegatom, od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru. Na seji so bili prisotni naslednji delegati: štev. Delegat Štev. Delegat konf. konf. I Horvat Marjan 30 Šinigoj Irena 4 Hočevar Emil 32 Božič Milan 6 Gorjup Nada 33 Gosar Janez Kunc Irena Hajdarpašič Rasim 8-9 Nurkič Ramiz Roglič Ida Knez Borut 34 Panza-Frece Tea II ¦ Ciglar Pavel 35 Koren Evald Miš Stjepan Kamarič Ljubica Lubšina Franc Osterc Valerija 12 Kupljenik Miroslav 36 Polak Martin Eržen Cirila 37 Lubej Uroš 13 Hajsinger Janko 38 Dolinšek Metka , • 15 štrucelj Ela 39 Arko Milka 16 Uršič Martina 40 Zupančič Miroslava 18 Košuta Alojzija 41 Krizmanič Anica 20 Okretič Marija 42 Marolt Jožica 21 Čarman Lado Milač Borut 22 Istenič Jožica Tatič Savka 23 Berčič Miro Maksimovič Bogdana 25 Rajsner Marta Žemva Žarka 27 Aleksa Protič 43 Kotnik Rajko 28 Pšeničnik Elza 46 Lenardič Iztok 29 Bevc Martin 48 Zupančič Mira Bešter Milojka AD3. POTRDITEV ZAPISNIKA 37. SEJE ZBORA IN ZAPt-SNIKA SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Potrdi se zapisnik 37. seje zbora in zapisnik skupnega zasedanja zborov z dne 28. 4. 1981. AD 4. OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O SPOMENIKIH REVOLUCIONARNEGA GIBA-NJA NARODNOOSVOBODILNE BORBE IN SOCIALI-STIČNE IZGRADNJE NA OBMOČJU UUBUANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Artur Boroje, namest-nik predsednika komiteja za družbene dejavnosti. Delegati so pred sejo prejeli stališče komisije za družbenoekonomske odnose. V razpravi je sodelovala delegatka 39. konf. delega-cij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejme se družbeni dogovor o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih ob-čin v predlaganem besedilu. AD5. OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O IZGRADNJI IN FfNANCIRANJU NOVE STAVBE MUZEJA UUDSKE REVOLUCME SLOVE-NME V UUBUANI Uvodno obrazložitev je podal Artur Boroje, namest-nik predsednika komiteja za družbene dejavnosti. Delegati so pred sejo prejeli stališče komisije za družbenoekonomske odnose. V razpravi so sodelovali delegati: 8.-9., 35. in 39. konf. delegacij. S šestimi glasovi proti in šestimi vzdržanimi glasovi je bil sprejet SKLEP: Sprejme se družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slo-venije v Ljubljani v predlaganem besedilu. AD6./ OBRAVNAVA OSNUTKA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBE-NEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU UUBUAN-SKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Bojan Burnik, namest-nik predsednika komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju ka-drovske politike. V razpravi je sodeloval delegat 35. konf. delegacij. Pismene pripombe so posredovale 39., 42., 46. in 48. konf. delegacij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Predlogi in pripombe k osnutku družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin se posredujejo komisiji za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike občine Ljubljana Center. AD7. OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O SKUPNIH OSNOVAH ZA UREJANJE SAMOU-PRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V SR SLOVENIJI Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, podpredse-dnica IS. V razpravi je sodeloval delegat 33. konf. delegacij. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se družbeni dogovor o skupnih osnovah za urejanje samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov na področju stanovanjskega gospodar-stva v SR Sloveniji v predlaganem besedilu. 2. Zbor zadolžuje izvršni svet, da takoj prične s po-stopkom za spremembo družbenega dogovora o skup-nih osnovah za urejanje samoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov na področju stanovanjskega gospo-darstva v SR Sloveniji, za spremembo 36. in 37. člena dogovora, zaradi predlogov 33. konf. delegacij. AD8. OBRAVNAVA PREDLOGA OJLOKA O POTRDITV! ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE UUBLJANA CENTER ZA LETO 1980 Uvodno obrazložitev je podal Hugon Zaplotnik, član IS. V razpravi je sodelovala delegatka 39. konf. delega-cij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejme se odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1980 v predlaganem besedilu. AD9. OBRAVNAVA POROČILA O PREGLEDU OAVČ-NEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1980 Uvodno obrazložitev je podala Krista Stritih, vodja davčne inšpekcije. V razpravi je sodeloval delegat 33. konf. delegacij. Pismeno pripombo je posredovala 29. konf. delega- cij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Potrdi se davčni zaključni račun za leto 1980. AD 107 OBRAVNAVA PREDLOGA MNENJA O PREDČASNI RAZREŠITVI INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD UUDSKA KUHINJA Uvodno obrazložitev je podal Božidar Alič, član IS. Pismeno pripombo je posredovala 12. konferenca delegacij. Brez razprave je bil z dvema vzdržanima glasovoma sprejet SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center ugotav-Ija, da so podani razlogi za razrešitev Antona Lavriča, individualnega poslovodnega organa Temeljne organi-zacije združenega dela restavracije »Ljudska kuhinja« Ljubljana, Streliška 12 v sestavi delovne organizacije Gostinsko podjetje »Ljubljana«, pred pretekom časa, za katerega je bil imenovan. AD 11. OBRAVNAVA OSNUTKA RESOLUCIJE ZA III. KON-GRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Uvodno besedo je podal Marjan Likar, član koordi-nacijskega odbora za pripravo Tretjega kongresa sa-moupravljalcev Jugoslavije. V razpravi sta sodelovala delegata 12. in 11. konf. delegacij. ' Pismeno pripombo je posredovala 16. konf. delega- cij Soglasno je bil sprejet SKLEP: Predlogi in pripombe k osnutku resolucije za Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije se po-sredujejo koordinacijskemu odboru občine Ljubljana Center za pripravo Tretjega kongresa samoupravljal-cev Jugoslavije. AD 12. OBRAVNAVA OSNUTKA ZAKONA O JAVNIH CE-STAH Uvodno obrazložitev je podal Janez Čadež, namest-nik predsednika komiteja za gradbene in komunalne zadeve. V razpravi so sodelovali delegati: 8.-9., 36. in 46. konf. delegacij. Pisno pripombo je posredovala 19. Vonf. delegacij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Predlogi in pripombe k osTOJkvj zakona o javnih cestah se pcsredujejo skupščini SR Slovenije. AD 13. OBRAVNAVANA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGA-TOV ZA 43. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE A. OBRAVNAVA GRADIVA Namestnica predsedrika zbora je predlagala, da bi zbor obravnaval naslednje zadeve iz 43. seje zbora Občin SML: - Uresničevanje akcijskih usmeritev o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in odnosov v Skupščini mesta Ljubljane - Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih orga-nov ter - Stanje preskrbljenosti Ljubljane z energetskimi go-rivi in električno energijo v letu 1981 z akcijskim pro-gramom - Stanje prometne varnosti in ukrepi za izboljšanje prometa v Ljubljani V razpravi sosodelovali delegati: 8.-9., 12., 36., 41. in 46. konf. delegacij. Pisne pripombe so posredovale 6., 20., 29. in 42. konf. delegacij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Predlogi in pripombe h gradivu za 43. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. * B. DOLOČITEV DELEGATOV Brez razprave sta bila soglasno sprejeta naslednja SKELPA: 1. Na 43. sejo zbora SML delegirajo: - 3 delegate zbor KS - 2 delegata ZZD - 1 delegata DPZ 2. Zbor združenega dela delegira na 43. sejo zbora občin SML Cirilo Eržen, 12. konf. delegacij in Boruta Kneza iz 8.-9. konf. delegacij. AD 14. VOLITVE IN IMENOVANJA Uvodno obrazložitev je podal Rudi Žavbi, predsednik komisije za volitev in imenovanja. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEP: 1. Marjan Likar se razreši dolžnosti predse-dnika zboja združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Center. 2. Ivo Kastelič se izvoli za predsednikazborazdruže-nega dela skupščine občine Ljubljana Center Po izvolitvi je Ivo Kastelič v skladu z 218. in 219. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center pred zborom podal slovesno izjavo. 3. Mihael Draksler se razreši funkcije člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Ljubljana Center. • 4. Alfred Golavšek se imenuje za člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Ljubljana Center. AD 15. VPRAŠANJA DELEGATOV 20. konferenca delegacij Delegat 20. konf. delegacij je postavil delegatsko. vprašanje glede dostave tovornjakov na 3,5 ton v mestno središče. Vprašanje je bilo posredovano skupščini mesta Ljub-Ijane. 46. konferenca delegacij Delegat 46. konf. delegacij je postavil delegatsko vprašanje v zvezi z novim poslovnim časom trgovin in bank. Vprašanje je bilo posredovano skupščini mesta Ljub-Ijane. Pisno delegatsko vprašanje 5. konf. delegacij. Konferenca delegacij meni, da je izgradnja nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani potrebna, imajo pa vprašanje glede na to, da se v planih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981-1985 ni omenjala izgradnja muzeja revolucije. Konferenca delegacij sprašuje, koliko se bodo pove-čale prispevne stopnje interesnih skupnosti kulture, izobraževanja in raziskovalne dejavnosti, glede na iz-gradnjo Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Pisno delegatsko vprašanje 22. konf. delegacij. Kaj bo s starim Muzejem Ijudske revolucije v Ljubljani. Seja je bila končana ob 19. uri. Sekretar Z2D: Namestnica predsednika Z2D Vida Turčinov, 1. r, Artač-llgo Andreja, I. r. Zapisnik 40. seje zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 2/6-1981 ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, A. Lundrovo nabrežje 2. Sejo je vodila namestnica predsednika zbora Mira Frolov, zapisnik pa sekretar zbora Marjan Kavčnik. Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Izvolitev predsednika zbora KS 4. Potrditev zapisnika 39. seje zbora krajevnih skup-nosti in zapisnika skupnega zasedanja zborov 28/4-1981 5. Obravnava predloga družbenega dogovora o spo-menikih revolucionarnega gibanja, narodnoosvo-bodilne borbe in socialistične izgradnje na območ-ju Ijubljanskih občin 6. Obravnava predloga družbenega dogovora o iz-gradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani 7. Obravnava osnutka družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin 8. Obravnava predloga odloka o potrditvi zaključ-nega računa proračuna občine Lj. Center za leto 1980 9. Obravnava poročila o pregledu davčnega zaključ-nega računa za leto 1980 10. Obravnava predloga mnenja o predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa TOZD Ljud-ska kuhinja 11. Obravnava osnutka zakona o javnih cestah 12. ODravnava gradiva in določitev delegatov za 43. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Volitve in imenovanja 14. Vprašanja delegatov Ad 1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLA-STIL DELEGATOV , Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil delega-tov se izvolijo: - Dušan Hudnik, delegat KS Stari Vodmat, - Vladimir Djordjevič, delegat KS Josip Prašnikah, - Kosana Petrič, delegatka KS Prule. Ad 2 VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor verificira pooblastila 4 delegatom, od skupnega števila 60 delegatskih mest v zboru. KS AJDOVŠČINA: 1. Janez Škerjanc 2. Melita Liška 3. Tone Kerč 4. Mirko Kmet KS KOLODVOR: 1. Jože Gogala 2. Katarina Hočevar 3. Boža Gorišek 4. Jože Štepec . . KS POUANE: 1. Zvonka Leder-Mancini 2. Miroslav Jereb 3. Zvonimir Poznik 4. Branko Horjak 5. Anica Golorej KS PRULE: 1. Miroslav Škofljanec 2. Štefan Polanc 3. Kosana Petrič 4. Rozalija Nečemer KS STARA UUBUANA: 1. Jože Zajc 2. Beno Sevšek 3. Marija Križman KS TABOR: 1. Jože Kobe 2. Janez Koželj 3. Teodor Stojšin 4. Barbara Kalan 5. Miloš Gabrijel KS GRADIŠČE: 1. Branko Lampret 2. Edo Brajnik 3. Uroš Istenič 4. Janez šumi 5. Franc Vrabec KS JOSIP PRAŠNIKAR: 1 1. Vladimir Djordjevič 2. Mičo Jeremič 3. Mihael Poljanec 4. Andrej Kadunc 5. Breda Aleš KS NOVE POUANE: 1. Nada Adamič 2. Marija Čuk 3. Štefan Hren 4. Adrian Kotnik 5. Majda Kren KS STARI VODMAT: 1. Mira Frolov 2. Anka Prestor 3. Edmund Škerbec 4. Dušan Hudnik 5. Lojze Cepuš KS TRG OSVOBODITVE: 1. Rak Breda KS LEDINA: 1. Marija Kersnik 2. Miroslav Juranji 3. Drago Miljavec Odsotni so bili: v - Romana Primožič, delegatka KS Prule. - Franc Ivančič, delegat KS Stara Ljubljana, - Feliks Smodej, delegat KS Trg osvoboditve, - Melita Butara, delegatka KS Trg osvoboditve, - Zoran Vasič in - Zvonimir Sanovič, delegata KS Ledina, - delegat KS Ajdovščina, - delegat KS Kolodvor, . - delegat KS Stara Ljubljana in - 2 delegata KS Trg osvoboditve. Ad3 IZVOLITEV PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA PREDSEDNIKA ZBORA KS Namestnica predsednika zbora 'Frolov Mira, pred-laga, da do izvolitve predsednika in namestnika pred- . sednika zbora sejo vodi Uroš Istenič, delegat KS Gradi-šče. - • Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Do izvolitve predsednika in namestnika predsednika zbora sejo vodi Uroš Istenič, delegat KS Gradišče. V nadafjevanju seje je Uroš Istenič pozval koordina-cijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Lj. Center tov. Staneta Curka, da poda predlog za predsednika in namestnika predsednika zbora krajev-nih skupnosti. Po uvodni obrazložitvi je zbor soglasno sprejel na-slednja SKLEPA : 1 Za predsednika zbora KS se izvoli Mira Frolov, dosedahja namestnica predsednika zbora KS. 2. Za namestnika predsednika zbora se izvoli Žarko Škraba, delegat KS Poljane. Po izvolitvi je predsednica zbora Mira Frolov, v skladu z 218. členom Poslovnika skupščine občine Ljubljana Center podala slovesno izjavo. Ad 4 POTRDITEV ZAPISNIKA 39. SEJE ZBORA KRAJEV-NIH SKUPNOSTI Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 39. seje zbora KS. Ad 5 OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O SPOMENIKIH REVOLUCIONARNEGA GIBA-NJA NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN SOCIALI-STIČNE IZGRADNJE NA OBMOČJU UUBUANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Dušan Djukanovič, član IS. V razpravi so sodelovali: : - Edo Brajnik, delegat KS Gradišče, - Dušan Djukanovič, član IS in - Mira Frolov, predsednik zbora. : V razpravi je bilo poudarjeno: - Delegati menijo, da je treba v družbenem dogo-voru natančneje določiti, kaj je to spomenik, saj so poleg spominskih plošč in drugih obeležij (1. člen) spomeniki naše revolucije tudi zgradbe (Vidmarjeva hiša). - Ob vzdrževariju spominskih plošč bi morali skrbeti tudi za celotno fasado hiše, na kateri je plošča. - SZDL, aktiv medvojnih aktivistov, ZZB in drugi bi se morali dogovoriti in določiti vsa pomembnejša me-sta in zgradbe, ki v Ljubljani predstavljajozgodovinske spomenike NOB. Pri tem dogovoru bi moral sodelovati tudi Zavod za spomeniško varstvo, ki naj bi v okviru svoje redne dejavnosti, tudi posebej obravnaval stanje teh spomenikov. - Delegati menijo, da so v Ljubljani spomeniki tudi tisti objekti, ki so poimenovani po znanih borcih NOB in socialistične izgradnje. - Na nekaterih spominskih obeležjih bi bilo po-trebno popraviti napise, ki niso ustrezni. Na ploščah marsikje piše, da so padli kot žrtve, čeprav so bili borci, ki so padli v borbi za svobodo (Srečko Putnik). - Delegati tudi ugotavljajo, da je bilo postavJjanje spomenikov doslej v Ljubljani precej razdrobljeno \n brez predhodnega dogovarjanja. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se družbeni dogovor o spome-nikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju Ijubljan-skih občin v predlaganem besedilu. 2. Pripombe, predloge in stališča delegaclj KS Le-dina, KS Stari Vodmat in KS Gradišče se posredujejo predlagatelju, ki naj jih upošteva ob izvajanju družbe-nega dogovora. Ad 6 OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O IZGRADNJI IN FINANCIRANJU NOVE STAVBE MUZEJA UUDSKE REVOLUCIJE SLOVE-NIJE V UUBUANI Uvodnč obrazložitev je podal Dušan Djukanovič, član IS. Razpravljali so: - Uroš Istenič, delegat KS Gradišče, - Miloš Gabrijel, delegat KS Tabor, - Štefan Polanc, delegat KS Prule, - Janez škerjanc, delegat KS Ajdovščina, - Branko Horjak, delegat KS Poljane, - Edmund Škerbec, delegat KS Stari Vodmat in - Mira Frolov, predsednica zbora KS. Delegati podpirajo izgradnjo Muzeja Ijudske revolu-cije v Ljubljani toda izražajo dvom o realnih možnostih izgradnje tega pomembnega objekta v tem planskem obdobju z ozirom na zaostrene gospodarske pogoje. Delegati tudi ugotavljajo, da ni zagotovljena ustrezna finančna konstrukcija in da je še veliko drugih odprtih vprašanj (lokacija, ni jasno kdo je dal pob,udo za spre-membo 4., 6. in 8. člena predloga družbenega dogo-vora, vrednost objekta, ki je prikazan s cenami iz leta 1979 in z valorizacijo za leto 1980, je prenizka, vrednost objekta naj se prikaže v cenah iz leta 1981 itd). Po razpravi je zbor z večino glasov sprejel naslednji: SKLEP: 1. Zbor predlaga, da se predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Mu-zeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani prekvalifi-cira v osnutek. 2. Pripombe in predlogi delegacij KS Poljane, KS Tabor, KS Ajdovščina, KS Stari Vodmat, KS Ledina, KS Trg Osvoboditve, KS Prule, KS Gradišče in KS Stara Ljubljana ter komisije za družbenoekonomske odnose se posredujejo predlagatelju, da jih upošteva pri pri-pravi predloga družbenega dogovora. 3. Predloge in pripombe, ki so bile podane v razpravi posreduje delegacija skupščine občine Lj. Center na 43. seji zbora občin skupščine mesta Ljubljana. Ad7 OBRAVNAVA OSNUTKA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O SPREMEMBAHIN DOPOLNITVAH DRUŽBE-NEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU UUBLJAN-SKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Stane Curk, član IS. Razpravljal je Lojze Cepuš, delegat KS Stari Vodmat. V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba besedilo osnutka dogovora temeljito prečistiti, ker so v njem uporabljeni številni nejasni izrazi. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Predlogi in pripombe delegacij KS Ledina, KS Tabor. KS Poljane in KS Stari Vodmat k osnutku družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju ka-drovske politike na območju Ijubljanskih občin se po-sredujejo komisiji za spremljanje uresničevanja DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljubljana Center. Ad 8 OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1980 Uvodno obrazložitev je podala Dragica Dekleva, čla- nica IS. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Lj. Center za leto 1980 v predlaganem besedilu. Ad9 OBRAVNAVA POROČILA O PREGLEDU DAVČ-NEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1980 Uvodno obrazložitev je podala Jager Ljerka, članica komisije za pregled davčnega zaključnega računa. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se davčni zaključni račun za leto 1980. Ad 10 OBRAVNAVA PREDLOGA MNENJA O PREDČASNI RAZREŠITVI INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD UUDSKA KUHINJA Uvodno obrazložitev je podala Anica Škof, sveto-valka v Komiteju za družbeno planiranje in gospodar-stvo. Razpravljala sta Jože Kobe, delegat KS Tabor in Branko Horjak, delegat KS Poljane. V razpravi fe bilo poudarjeno: - delegati podpirajo predlog mnenja o predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa terme-nijo, da mora takemu dejanju slediti tudi kazenski pregon in ne zadostuje le odstop, - delegati menijo, da je potrebnoopozarjati delavce v delovnih organizacijah, da morajo na nepravilnost opozarjati pravočasno in brez bojazni pred sankcijami. Ad 11 OSNUTEK ZAKONA O JAVNIH CESTAH Uvodno obrazložitev je podal Martin Zorec, predse-dnik Komiteja ua urbanizem, komunalo in gradbene zadeve in član IS. Razpravljal je Tone Kerč, delegat KS Ajdovščina. V razpravi je poudaril, da je 13. člen zakona v nasprotju s prizadevanji o zmanjšanju administracije (ustanovitev 65 občinskih skupnosti za ceste kar predstavlja naj-manj 60.000.000,00 din sredstev) in predlagal, da se osnutek zakona v smislu te pripombe ustrezno spre-meni in dopolni. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Predlogi in pripombe delegacij KS Ledina, KS Nove Poljane KS Ajdovščina in KS Tabor k osnutku zakona o javnih cestah se posredujejo IS skupščine SR Slovenije. ' . . Ad 12) OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV 2A 43. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBLJANE A) OBRAVNAVA GRADIVA Razpravljali so: - Andrej Kadunc, delegat KS Josip Prašnikar, - Uroš Istenič, delegat KS Gradišče, - Jože Kobe, delegat KS Tabor, - Branko Lampret, delegat KS Gradišče in -Martin Zorec, član IS. Zbor KS je obravnaval celotno gradivo za 43. sejo zbora občin in imel naslednje PRIPOMBE: K 11. točki: STANJE PRESKRBLJENOSTI LJUB-UANE Z ENERGETSKIMI GORIVI IN ELEKTRIČNO ENERGIJO V LETU 1981 Z AKCUSKIM PROGRAMOM Delegati zbora menijo, da se je treba čimprej dogo-voriti za energetsko bilanco Slovenije in jo tudi spre-jeti, saj je stanje na tem področju zaskrbljujoče. K 12. točki. STANJE PROMETNE VARNOSTI IN UKREPI 2A IZBOLJŠANJE PROMETA V LJUBUANI A) cestno prometna varnost v Ljubljani v letu 1980 B) predlog prometne ureditve na delu ožjega ob-močja mesta v letu 1981 s programom izgradnje in ureditve kolesarskega prometa C) osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani Martin Zorec, član IS je pred razpravo opozoril dele-gate, da je razprava ob stanju prometne varnosti in ukrepih za izboljšanje prometa v Ljubljani podaljšana do jeseni ter da se vse pripombe in predlogi v tem času posredujejo predlagatelju, ki bo na podlagi teh pobud pripravil ustrezen predlog ukrepov za izboljšanje pro-metne varnosti in prometa v Ljubljani. Pripombe in predlogi delegacij KS Tabor, KS Gradi-šče, KS Poljane in KS Josip Prašnikar posreduje dele-gacija SO Lj. Center na 43. seji zbora občin SML. K ostalim točkam dnevnega reda delegati niso imeli pripomb. B) DOLOČITEV DELEGATOV Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Na 43. sejo zbora občin SML delegirajo: - 1 delegata družbenopolitični zbor, - 2 delegata zbor združenega dela, - 3 delegate zbor krajevnih skupnosti. 2. Zbor KS delegira na 43. sejo zbora občin SML naslednje delegate: - Janez Koželj, delegat KS Tabor, - Kosana Petrič, delegatka KS Prule, - Branko Horjak, delegat KS Poljane. Ad 13 VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Mihael Draksler se razreši funkcije člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samo- zaščito občine Ljubljana Center. 2. Alfred Golavšek se imenuje za člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Ljubljana Center. Ad) 14) VPRAŠANJA DELEGATOV KS NOVE POLJANE: 1. Zakaj avtobusi na progi št. 13 (Sostro) razen v konicah zjutraj in opoldan vozijo samo na 35 minut toda, le če vozijo po voznem redu. Razmak je prevelik saj na tej relaciji potuje precej potnikov. Na tej progi naj avtobus začne voziti prej, sedaj odpelje ob 5. uri, vendar ni nikoli točen in že na sredini proge (postajali-šče na Poljanski cesti) ne vzame potnikov, ker je pre-poln. Predlagamo, da se poveča število avtobusov a/i pa da prvi avtobus odpelje že pred 5. uro zjutraj. 2. Na progi št. 5 (Podutik-Štepanjsko naselje) odpetje zadnji avtobus ob 21. uri. Tako da delavcem, ki delajo v popoldanskem času ostane na voljo le pešačenje ali taksi. Predlagamo, da se čas vožnje podaljša do 23. ure. KS GRADIŠČE: Zbor potrošnikov KS Gradišče, kateremu je poleg, občanov prisostvovala večina predstavnikov prehram-benih trgovin, veleblagovnic in ostalih trgovin, je dne 28/5-1981 na podlagi svojih pripomb in ugotovitev predlagal SKLEP, naj bi se med KS, ki skrbi za občane in trgovsko mrežo na področju KS dosegel sporazum o različnem odpiranju trgovin, ker je zelo neugodno, da imajo vse stroke odprto ob istem dnevnem času. Vsaj nekaj trgovin (prodajalna mleka par živilskih trgovin) naj bi se odpirale že ob 6.30 uri zaradi prihajanja delavcev in uslužbencev na delo, nekaj po 7. uri zaradi dijakov in učencev, ostale pa tudi lahko ob 8. uri. Krajani so tudi izrazili željo, da bi nekaj storitvenih dejavnosti (obrtniki) obratovalo vsaj 2 x tedensko v popoldanskem času, ker moramo občani drugače za-puščati delovno mesto dopoldan med delovnim ča-som. S^ja je bila zaključena ob 19.00 uri. SEKRETAR ZBORA KS: PREDSEDNICA ZBORA KS: Marjan Kavčnik, I. r. Mira Frolov, I. r. Zapisnik 38. seje družbenopolitičnega zbora skupščine ob-čine Ljubljana Center, ki je bila 2/6-1981 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Mestni trg 1. Sejo je vodil Franci Završnik, predsednik zbora, zapi-snik pa Janez Grad, sekretar zbora. PRISOTNI: 1. Marjan Bertoncelj 2. Karel Destovnik 3. Ljuba Dovgan 4. Franček Drofenik 5. Marjeta Furlan-Lipovec 6. Milan Gaspari 7. Milena Gradišar 1 8. Ljubica Jugovič 9. Anica Kaučič 10. Dragana Kraigher-Šenk 11. Milena Mirkovič 12. Zmaga Obštetar 13. Mara Rupena-Osolnik 14. Tatjana Samec 15. Edo Sikirič 16. Ivan Sušnik 17. Viljem Sušnik 18. Marjetka Stopajnik 19. Jože Šager 20. Josip Troha 21. Vesna Valentinčič 22. Franci Završnik 23. Rudi Žavbi OPRAVIČENO ODSOTNI: 1. Slavko Korbar 2. Franci Kozjek 3. Katja Kogovšek 4. Igor Makovec 5. Andrej Mlinar 6. Jože Nered 7. Jaka Rozman 8. Miroslav Samardžija 9. Slobodan Studen 10. Vladimir Šenk Zbor je soglasno sprejel naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 37. seje družbenopolitičnega zbora in zapisnika skupnega zasedanja zborov 28. 4. 1981 2. Obravnava predloga družbenega dogovora o spo-menikih revolucionarnega gibanja, narodnoosvo-bodilne borbe in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin 3. Obravnava predloga družbenega dogovora o iz-gradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani 4. Obravnava osnutka družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin 5. Obravnava predloga mnenja o predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa TOZD Ljud-ska kuhinja 6. Obravnava osnutka resolucije za Tretji kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije 7. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 43. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 8. Volitve in imenovanja - sprememba v Svetu za SLO in DS 9. Vprašanja delegatov AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 37. SEJE DRUŽBENOPOLI-TIČNEGA ZBORA IN ZAPISNIKA SKUPNEGA ZASE-DANJA ZBOROV 28. 4. 1981 Zbor je soglasno sprejel SKLEP: Potrdi se zapisnik 37. seje družbenopolitič-nega zbora in zapisnik skupnega zasedanja vseh zbo-roy. AD2. OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O SPOMENIKIH REVOLUCIONARNEGA GIBA-NJA, NARODNOOSVOBODILNE BORBE IN SOCIALI-STIČNE IZGRADNJE NA OBMOČJU LJUBUANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare. Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se družbeni dogovor o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih ob-čin v predlaganem besedilu. __ AD3. OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO-VORA O IZGRADNJI IN FINANCIRANJU NOVE STAVBE MUZEJA UUDSKE REVOLUCIJE SLOVE-NIJE V UUBLJANI Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare. Delegati so prejeli stališče komisije za družbenoeko-nomske odnose. V razpravi je sodelovala Milena Mirkovič. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slo-venije v Ljubljani, z dopolnitvijo, ki jo je predlagal IS skupščine mesta Ljubljane. AD4. OBRAVNAVA OSNUTKA DRUŽBENEGA DOGOVORA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KA-DROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU UUBUANSKIH OBČIN Uvodno obrazložitev je podal Rudi Žavbi. V razpravi so sodelovali: Edo Sikirič, Milena Gradišar, Franček Drofenik in Dušan Kompare. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Predlogi in pripombe k osnutku družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin se posredujejo komisiji za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike občine Ljubljana Center. AD 5. OBRAVNAVA PREDLOGA MNENJA O PREDČASNI RAZREŠITVI INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD LJUDSKA KUHINJA Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare. V razpravi so sodelovali: Ivan Sušnik, Rudi Žavbi, Mar-jan Bertoncelj, Milan Gaspari in Dušan Kompare. Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Skupščina občine Ljubljana Center ugo-tavlja, da so podani razlogi za razrešitev Antona La-vriča, individualnega poslovodnega organa Temeljne organizacije združenega dela restavracije »Ljudska ku-hinja« Ljubljana, Streliška 12 v sestavi delovne organi-zacije Gostinsko podjetje »Ljubljana«, pred pretekom časa, za katerega je bil imenovan. 2. Družbenopolitični zbor meni, da ni pristojen dajati mnenja k predlogu za predčasno razrešitev individual-nih poslovodnih organov po 4. odstavku 521. člena zakona o združeqem delu. Družbenopolitični zbor meni, da je v bodoče v večji meri kot doslej potrebno ugotavljati individualno od-govornost tudi pri kršitvah sprejetih usmeritev družbe-noekonomske politike, nedoseganju planiranih usme-ritev, slabemu gospodarjenju ipd. 7 AD6 OBRAVNAVA OSNUTKA RESOLUCIJE ZA III. KON-GRES SAMOUPRAVUALCEV JUGOSLAVIJE Uvodno obrazložitev je podal Rudi Žavbi. V razpravi so sodelovali: Franček Drofenik, Milan Gaspari in Milena Mirkovič. Zbor )e soglasno sprejel naslednje STALIŠČE: 1. DPZ podpira prizadevanja Tretjega kongresa sa-moupravljalcev, da odločno podpre uveljavitev ustav-nega družbenoekonomskega položaja delavca pri nje-govem odločanju o izločanju in uporabi sredstevdruž-bene reprodukcije in pri tem zlasti: - da uveljavi pravico, da se sredstva za razširjeno družbeno reprodukcijo zagotavljajo z združevanjem sredstev na samoupravni podlagi in le izjemoma v skladu z ustavo z intervencijskimi ukrepi organov druž-benopolitične skupnosti; - da se poostri nadzor nad nenamensko uporabo sredstev družbene reprodukcije in dosledno uveljav-Ijajo sankcije in odgovornost za nenamensko uporabo sredstev, - da se sistem družbenega planiranja in samou-pravni planski akti uveljavljajo kot osnova za načrtova-nje in izvajanje družbene reprodukcije v celotnem planskem obdobju; m— da se uveljavi ustavna funkcija zborov združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti, da ne more biti sprejeta nobena skupščinska odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene polrebe ter o odločitvi namenu in obsegu teh sredstev, če jih ne sprejema zbor združenega dela. * 2. Družbenopolitični zbor ugotavlja, da je v poglavju »Resolucija o obvladovanju družbene reprodukcije« potrebno vgraditi kot družbenoekonomski odnos tudi krajevno skupnost, saj brez nje ne moremo govoriti o celovitosti samoupravnih socialističnih odnosov. 3a. Pogfavje »Pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih tekočega in minulega dela«, bi bilo potrebno akcijsko naravnati plati tendencam lastniškega monopola in zoper državnolastniški monopol, ki izpodrivata samou-pravljanje; b. Družbenopolitični zbor opozarja tudi na tendence zapiranja enotnega jugoslovanskega tržišča, ne samo v širši družbenopolitični skupnosti, temveč tudi znotraj organizacij združenega dela. 4. Družbenopolitični zbor predlaga, da se poTretjem kongresu samoupravljalcev Jugoslavije v občini Ljub-Ijana Center sprejme akcijski program za uresničeva-nje resolucije Tretjega kongresa samoupravljalcev Ju-goslavije. 5. S stališči in pripombami na osnutek resolucije za Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije se seznani delegate za Tretji kongres samoupravljalcev Jugosla-vije iz občine Ljubljana Center. AD7 OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 43. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE A. OBRAVNAVA GRADIVA K točki 11: Stanje preskrbljenosti Ljubljane z ener-getskimi gorivi in električno energijo v letu 1981 z akcijskim programom V razpravi sta sodelovala Mara Rupena-Osolnik in Viljem Sušnik, ki sta opozorila, da iz gradiva ni razvi-dno ali ima Ljubljana izdelano energetsko bilanco. V kolikor ta bilanca ni izdelana se vprašanje posreduje na seji zbora občin SML K točki 12c: Osnutek odloka o spremembah in do-polnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljub-Ijani. V razpravi so sodelovali: Milena Gradišar, Mara Ru-pena-Osolnik, Marjan Bertoncelj in Edo Sikirič. SKLEP: Pripombe k osnutku odloka se posredujejo skupščini mesta Ljubljana. - B. DOLOČITEV DELEGATOV SKLEPA: 1. Na 43. sejo zbora občin SML delegirajo: - 3 delegate zbor KS - 2 delegata ZZD - 1 delegat DPZ 2. Družbenopolitični zbor delegira na 43. sejo zbora občin SML Miroslava Samardžija. AD8 VOLITVE IN IMENOVANJA Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Mihael Draksler se razreši funkcije člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito občine Ljubljana Center. 2. Alfred Golavšek se imenuje za člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Ljubljana Center. AD9 VPRAŠANJA DELEGATOV ' Mara Rupena-Osolnik je v razpravi opozorila na od-govor, ki ga je na njeno vprašanje v zvezi z zbiranjem, sortiranjem in uporabo odpadkov posredovalo Komu-nalno podjetje LjubljanaTOZD Javna higiena. Odgovor namreč zadovoljuje samo s formalnega vidika \z kate-rega pa niso razvidni ukrepi, da bi se razmere na tem področju izboljšale. V razpravi so še sodelovali: Milan Gaspari, Dušan Kompare in Marjan Bertoncelj. Zbor je sprejel naslednji SKLEP: Z razpravo v zboru se seznani Komunalna skupnost občine Ljubljana Center. Komunalna skup-nost občine Ljubljana Center naj po predhodni raz-pravi v skupščini komunalne skupnosti Ljubljana Cen-ter seznani družbenopolitični zbor z vsemi odprtimi vprašanji na področju komunalnega gospodarstva. DPZ bo navedeno problematiko obravnaval predvi-doma na svoji seji v mesecu juliju. Samec Tatjana: Ali je primerno, da se v klubih kjer se zbira mladina točijo tudi alkoholne pijače (npr. Mladinski klub Zg Šiška)? Glede na to, da so bile zaradi točenja alkoholnih pijač celo v popoldanskih urah pritožbe nekaterih star-šev, katerih otroci obiskujejo še osemletko, predlagam, da omenjeno problematiko prouči MK ZSMS skupaj z ustanovitelji kluba. V razpravi so še sodelovali: Dragana Kraigher-šenk, Mara Rupena-Osolnik in Franček Drofenik. Opozor-jeno je bilo, da ni v porastu samo alkoholizem temveč tudi narkomanija. Glede na to, da je bil pred leti sprejet republiški program ukrepov za preprečevanje alkoholizma, nar-komanije in drugih odvisnosti, so delegati predtagali, da se pripravi obširnejša informacija o uresničevanju in uspešnosti izvajanja tega programa. Seja je bila zaključena ob 19.00 uri. SEKRETAR ZBORA: PREDSEDNIK ZBORA: Janez Grad, I. r. Franci Završnik, I. r. Informacija o oblikovanju in izvajanju davčne politike v občini Ljubljana Center Oblikovanje davčnega sistema in izvajanje davčne politike v skladu z ustavo in prizadevanje za zagotovi-tev čimvečje učinkovitosti v izvajanju tega sistema je ena temeljnih nalog v procesu uresničevanja ustave. • I. OBLIKOVANJE DAVČNE POLITIKE Podlaga za oblikovanje davčne politike je v Ustavi SR Slovenije in sodi v pristojnost družbenopolitičnih skupnosti. Sistem, vire in vrste davkov, taks ter drugih davščin določajo republiški zakoni, ki so osnova za oblikovanje konkretne davčne politike v družbenopoli-tičnih skupnostih - občinah, razen davkov na promet proizvodov in cartn, kar je v pristojnosti federacije. Davčno politiko v občinah oblikujejo skupščine ob-čin, Kj, samostojno predpisujejo višino in vrsto davkov, taks irt drugih davščin v skladu z republiškimi zakoni. Pri oblikovanju davčne politike se občine dogovarjajo za čimbolj enotno davčno politiko in zato vsako leto sprejemajo poseben dogovor o usklajevanju davčne politike. Pri oblikovanju davčne politike je osnOvno vodilo to, da je vsak občan dolžan prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb po svoji gospodarski moči in da občani plačujejo družbene obveznosti po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji doho-dek. Na območju Ijubljanskih občin so občinski predpisi, s katerimi se oblikuje davčna politika, po svoji vsebini že dalj časa enotni, določena manjša odstopanja se pojavljajo le v primerih, ki jih utemeljeno narekujejo družbenoekonomski odnosi v posamezni občini (na primer: olajšava davka od samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti, različno opredeljevanje deficiti-ranih storitvenih dejavnosti in v zvezi s tem različne olajšave davka od dohodka iz samostojnega opravlja-nja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti). V nadaljevanju je informacija omejena na oblikova-nje davčne politike, ki se nanaša na občane kot zave- • ' zance - davkoplačevalce. Obdavčevanje dohodkov občanov ali njihovega pre-moženja je regulirano z naslednjimi predpisi: - Republiški zakon o davkih občanov ter na podlagi zakona izdani odloki, odredbe, pravilniki in navodila, - Republiški zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, - Občinski odlok o davkih občanov. V republiškem zakonu o davkih občanov in v občin-skem odloku o davkih občanov je obdavčevanje reguli-rano po davčnih oblikah, zato je v nadaljevanju dan pregled po teh oblikah. a) Davek iz osebnega dohodka delavcev Vsa regulativa glede tega davka je urejena z zako-nom. Z občinskim odlokom je določena samo občinska stopnja in znaša 0,50% iz bruto osebnega dohodka. Davek plačujejo vsi zaposleni delavci v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih, ter samostojni nosilci osebnega dela. b) Davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavno-stl Precejšen del regulative glede tega davka je urejen z zakonom. Z zakonom so določene tudi nekatere eko- nomske in socialne oprostitve in olajšave. Dopuščena je pa možnost razširitve teh olajšav. V občini praktično ni kmetov, zato je z občinskim odlokom določena samo stopnja davka. Osnova za davek je katastrski dohodek negozdnih zemljišč in dejanski dohodek iz . gozda. Davek plačujejo vsi lastniki zemljišč. Zakon dopušča možnost, da se davek iz kmetijstva za dolo-čene dejavnosti plačuje tudi po dejansko doseženem dohodku. V občinskem odloku taka obdavčitev ni predpisana. V odlokih ostalih Ijubljanskih občin je taka obdavčitev določena v letošnjem letu in bo izvedljiva za leto 1982. c) Davek iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti Davek od dohodkov \z tega naslova se plačuje: - po dejansko doseženem dohodku, - v pavšalnem letnem znesku, - v odstotku od vsakega posameznega kosmatega do-hodka (davek po odbitku). Regulativa, po kakšnem načinu se obdavčujejo do-hodki doseženi s samostojnim opravljanjem teh dejav-nosti, je urejena z zakonom. Z zakonom je določeno, kaj predstavlja osnovo za davek, obs^g, postopek in način priznavanja določenih socialnih olajšav, posto-pek in način priznavanja olajšav za vlaganja v razšir-jeno reprodukcijo, obseg, postopek in način priznava-nja olajšav za učence v gospodarstvu. Dopuščena je pa možnost, da se z občinskim odlo-kom glede na specifičnost, uvedejo dodatne socialne ali ekonomske olajšave, določi dejavnosti pri opravlja-nju katerih se priznavajo olajšave za vlaganja v razšir-jeno reprodukcijo, ter v izvirni pristojnosti določi stop-nje davka. Z odlokom o davkih občanov so: - določene stopnje davka, - določeno, da se olajšave davka za vlaganje v raz-širjeno reprodukcijo priznavajo za vse obrtne stroke v obsegu določenim z zakonom, za deficitarne obrtne stroke pa v večjem obsegu, - uvedene diferencirane olajšave davka ob začetku samostojnega opravljanja obrtnih strok, - uvedena olajšava davka od samostojnega oprav-Ijanja deficitarnih obrtnih strok, - uvedena dodatna olajšava davka za učence v go-spodarstvu (vajence), - uvedepa dodatna olajšava davka od samostojnega opravljanja obrtnih strok za starejše nosilce osebnega dela (moški nad 60 let, ženske nad 55 let). PRI OBLIKOVANJU UREDITVE OBDAVČEVANJA TEGA PODROČJA IZPOSTAVLJAMO DVA NASLEDNJA PROBLEMA: - V ZAKONU SO V 75. ČLENU TAKSATIVNO NA-ŠTETI STROŠKI, Kl SE ODBIJAJO OD CELOTNEGA DOHODKA PRI UGOTAVLJANJU OSNOVE ZA OD-MERO DAVKA. POSEBEJ PA ŠE DOLOČBA »ZAVE- ZANCEM SE PRIZNAJO TUDI DRUGI DEJANSKI STRO-ŠKI, Kl SO NEOGIBNO POTREBNI ZA REDNO POSLO-VANJE, DA SE DOSEŽE DOHODEK« TUDI V PRED-LOGU NOVEGA ZAKONA O DAVKIH OBČANOV JE V 11. TOČKI 68. ČLENA SMISELNO ENAKA DOLOČBA. PRI IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE PA SE TA DO-LOČBA LAHKO RAZLIČNO UPORABLJA, KER JE PRE-PUŠČENA ODMERNIM ORGANOM, DA SAMI PRESO-JAJO, ALI SE DOLOČENIIZDATEK PRIZNA KOTSTRO- ŠEK ALI NE, MENIMO, DA NAJ SE VSI IZDATKI, IN NE SAMO NEKATERI, Kl NAJ SE Bl DAVČNO PRIZNAVALI KOT STROŠEK? OPISNO NAŠTEJEJO V SAMEM ZA-KONU. - PRISOTEN JE PROBLEM NEDOVOLJENEGA OPRAVLJANJA SAMOSTOJNE GOSPODARSKE DE-JAVNOSTI (ŠUŠMARSTVO). PO SEDAJ VELJAVNEM ZAKONU DOHODKOV, DOSEŽENIH S SAMOSTOJNIM OPRAVLJANJEM GOSPODARSKE DEJAVNOSTI BREZ PREDPISANEGA DOVOUENJA ALI PRILASTITVE Nl MOŽNO OBDAVČEVATI. TUDI PREDLOG NOVEGAZA-KONA TEGA NE PREDVIDEVA. PO VELJAVNI UREDITVI SO V OBRTNEM ZAKONU ZA PROTIPRAVNO OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI DOLOČENE KAZENSKE SANKCIJE IN CELO DOPUŠČENA MOŽNOST ODVZEMA PROTI-PRAVNO PRIDOBLJENE PREMOŽENJSKE KORISTI. TE DOLOČBE SE PA V PRAKSI NE IZVAJAJO. GLEDE NA TO, DOLOČENI OBČANI OPRAVLJAJO GOSPO-DARSKO DEJAVNOST NE DA Bl OD DOSEŽENIH DO-HODKOV PLAČEVALI DRUŽBENE OBVEZNOSTI IN BREZ DRUGIH STVARNIH POSLEDIC. d) Oavek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev Davek od dohodkov iz tega naslova se plačuje: -' po dejansko doseženem dohodku, - v pavšalneon letnem znesku, - v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). Rpgulativa, po kakšnem načinu se obdavčujejo do-hodki doseženi s samostojnim opravljanjem teh dejav-nosti, je urejcna z zakonom. Z zakonom je določeno tudi, kaj predstavlja osnovo za davek ter obseg in način priznavanja socialnih olajšav. Dopuščena je pa možnost, da se z občinskim odlo-kom, glede na specifičnost, uvedejo ekonomske olaj-šave. Ter v izvirni pristojnosti določi stopnje davka. Z cdlokom o davkih občanov so določene samo stopnje davka. . e) Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pra-vic, patentov in tehničnih izboljšav Davek od dohodkov iz tega naslova se plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka po od-bitku (načeloma) normiranih stroškov določenih v za-konu. Vsa regulativa je urejena z zakonom. Z občinskim odlokom se določi samo stopnje davka. Z zakonom je pa dopuščena možnost, da se zaveza-nec davka odloči, da bo plačeval davek iz tega naslova po dejansko doseženem dohodku. V takem primeru se uporablja regulativa, ki je predpisana za obdavčevanje dohodkov iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. f) Davek na dohodke od premoženja in premoženj-skih pravic Davek pod tem naslovom se plačuje od dohodkov od nepremičnin, premičnin ali od drugega premoženja in premoženjskih pravic, če se od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka. Regulativa glede osnove za davek in načina ugotav-Ijanja stroškov, ki nastajajo pri doseganju dohodka je urejena z zakonom. Z občinskim odlokom se pa določi stopnje davka, normirane stroške, morebitne olajšave davka ter lahko uvede davek od dohodka, doseženega s prodajo premičnin. Z odlokom o davkih občanov so: - določene stopnje davka, - določeni normirani stroški, ki se aavčno prizna-vajo kot odbitna postavka pri določanju osnove za davek, - določene diferencirane olajšave pri oddajanju opremljenih sob, - uvedena obdavčitev doseženih dohodkov od pro-daje premičnin pod določenimi pogoji. g) Davek na dediščine in darila Vsa regulativa glede obdavčevanja pod tem naslo-vom je urejena z zakonom hi) Davek od premoženja Z zakonom je določeno, da se obdavčuje posest naslednjega premoženja, ki ga posedujejo občani: - tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila - stavbe, deli stavb, stanovanja in garaže (stavbe), -gozdno zemljišče, ki ga posedujejo nekmetje. Z zakonom so predpisane določene načelne usmeri-tve, večina regulative se pa ureja z občinskim odlokom. V zakonu so taksativno naštete oprostitve davka od stavb in uvedena 10-letna oprostitev za novozgrajene stanovanjske stavbe. Z odlokom o davkih občaoov so: - določene stopnje davka na posest tovornih cest-nih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil, glede na vrsto vozila, nosilnost, število konjskih moči ozi-roma delovno prostornino motorja, - določen način ugotavljanja vrednosti stavb, ki se uporablja kot osnova za odmero davka. Vrednost stavbe se ugotavlja na podlagi priročnika za ugotavlja-nje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju Ijubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 7/73), z določenimi modifikacijami. Ta ugotov-Ijena vrednost se občasno valorizira glede na pove-čano gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne po-vršine, - določene diferencirane stopnje davka na posest stavb, ' - določena stopnja davka na posest gozdnega zem-Ijišča. Po predlogu novega zakona o davkih občanov se ne bi več plačeval davek na posest tovornih cestnih mo-tornih in priklopnih vozil ter kombi vozil. PRI OBLIKOVANJU UREDITVE OBDAVČEVANJA PREMOŽENJA IZPOSTAVLJAMO NASLEDNJE: POSTAVLJA SE UMESTNOST OBDAVČEVANJA STANDARDNIH STANOVANJSKIH STAVB IN STANO-VANJ, KATERE OBČANI UPORABLJAJO ZA LASTNE POTREBE, PRI TEM Bl BILO UMESTNO IZPOSTAVITI ZLASTI STAREJŠE STANOVANJSKE HIŠE IN STANO-VANJA, V KATERA JE ZARADI DOTRAJANOSTI PO-TREBNO VLAGATI ZNATNA SREDSTVA ZA NJIHOVO OBNOVO IN VZDRŽEVANJE. TA PROBLEM JE PO SVOJEM OBSEGU POSEBNO PRISOTEN V OBČINI LJUBLJANA CENTER. i) Davek na dobitke od iger na srečo Vsa regulativa glede obdavčevanja pod tem naslo-vom je urejena z zakonom. Z občinskim odlokom je določena samo stopnja davka j) Davek od skupnega dohodka občanov To področje je v celoti urejeno z zakonom k) Postopek za odmero in pobiranje davkov Ves postopek za odmero in pobiranje davkov je predpisan z zakonom po nasledniih poglavjih; - vlaaanie naoovedi. - odmera davkov, - pritožbe, - obnova postopka, - odprava ali sprememba odločbe po nadzorstveni pravici, - poseben postopek za odmero davka od nenapove-danega dohodka (ugotavljanje izvora premoženja), - obračunavanje in pobiranje davkov, - prisilna izterjava davkov, - odpis davka žaradi neizterljivosti, - poroštvo, - zastaranje. - evidenca inknjiženje davkov. Iz spredaj navedenega opisa se latiko povzame, da je oblikovanje davčne politike v večjem obsegu v pristoj-nosti republike saj le ta določa sistem, vire in postopek, medtem ko v javnosti prevladuje mnenje, da je vsa regulativa v pristojnosti občine. II. IZVAJANJE DAVČNE POLITIKE < Začrtano davčno politiko izvajajo upravni organi davčne službe družbenopolitičnih skupnosti - občin. Prav od došlednega izvajanja začrtane davčne politike je pa odvisno ali bodo bremena pravično porazdeljena na posamezne plačevalce družbene obveznosti. Pri tem bi pa bilo opozoriti na zmotno gledanje, ki prevladuje v javnosti, da pomeni večja doslednost ostrejše obremenjevanje občanov. Nivo obremenitve ne more in ne sme biti odvisen od večje ali manjše doslednosti davčne službe. Politika obdavčevanja in s tem nivo obremenitve je določen v zakonih in odlokih občinske skupščine. Naloga davčne službe je, da spre-jete odločitve o davčni politiki samo izvaja. In če je predpis, ki opredeljuje obremenitve neustrezen, ga je potrebno spremeniti, ne pa tak predpis v praksi prila-gojevati potrebam z raznimi kompromisi. Prav nedo-sledno izvajanje predpisov je v praksi doslej često močno zameglilo ugotovitve in ocene, kako posa-mezne rešitve delujejo in kakšne so njihove posledice. Učinkovitost davčne službe in doslednost torej ni ne-kaj, kar lahko deformira davčno politiko v tem smislu, da bodo obremenjeni tisti občani, ki jim je praksa dopuščala, da so se lahko na razne načine izmikali davčnim obveznostim. Doslednost v izvajanju davčne politike je predpogoj pravične porazdelitve davčnih bremen na zavezance. Delavcem v davčni službi je v tej zvezi naložena zahtevna naloga, saj posegajo na občutljivo področje obdavčevanja občanov, ko je skladno z začrtano poli-tiko in konkretnimi normami treba ugotoviti njihove da\*čne obveznosti in zagotoviti njih realizacijo, po potrebi celo z nepopularno obliko prisile ob istočasni obvezi, da to delo opravljajo na način, ki v največji meri ščiti osebnost in dostojanstvo občana — davkoplače-valca. Tudi povečan obseg poslovanja zavezancev pred-stavlja strokovno in zahtevno delo delavcev v davčni službi. Niso več samo izjemni primeri, ko zavezanci dosegajo preko 300 starih milijonov dinarjev prometa. Ob tem bi bilo poudariti, da sama narava dela in speci-fičnost področja dajo delavcem davčne službe široke pristojnosti in pooblastila. Davčni delavec kot posa-meznik v odmernem postopku skladno s predpisi ugo-tavlja in odloča o utemeljenosti zahtevkov glede priz-navanja poslovnih ctroškov, amortizacije in drugo, in od njegove strokovnosti, veštnosti, zavzetosti in priza-devnosti za čim doslednejše ugotavljanje dejanskega stanja je pogosto odvisno, ali bo zavezanec plačal več milijonov starih dinarjev višje ali nižje obveznosti. V nadaljevanju se informacija glede podatkov na-naša tudi na pobiranje drugih družbenih obveznosti, ki jih je poleg davkov dolžna pobirati davčna služba (v nadaljevanju - davčna uprava) na podlagi zakonov, odlokov, dogovorov, sporazumov in podobno in se nanašajo na leto 1980. Načeloma davke in prispevke, ki se plačujejo po odbitku, obračunava in preodkazuje izplačevalec do-hodkov. Davki in prispevki, ki jih odmerja in obračunava davčna uprava in se plačujejo po dejanskem dohodku, ali v pavšalnem letnem znesku, se plačujejo trime-sečno ali mesečno. Davki in druge družbene obveznosti, ki se plačujejo od primera do primera, se plačujejo v enkratnem zne-sku. Davčna, prispevna ali druga obveznost, ki ni plačana v predpisanem roku, se prisilno izterja. Izterjava iz premičnega premoženja je v pristojnosti davčne uprave, iz nepremičnega premoženja pa pristojnega sodišča. Mnogokrat se v praksi dogaja, da se izvajanje davčne politike ocenjujejo samo s tem, v kakšnem odstotku so plačane družbene obveznosti v posameznem obdobju, veliko pomembnejše pa je, kako so družbene obvezno-sti ugotovljene, o tem je pa zelo malo govora. UGOTAVLJANJE DOSEŽENEGA DOHODKA V nadaljevanju je podan pregled ugotavljanja celot-nega dohodka in odmernih osnov za tiste zavezance, ki plačujejo družbeno obveznost po dejansko doseženem dohodku za leto 1979 (dohodek se ugotavlja po pre-teku leta, to je v letu 1980). Dejavnost Štev. Celoten dohodek - promet In- zavez. . napovedan ugotovljen deks Obrt 519 349.140.190 352.347.630 100,9 Gostinstvo 13 13.773.480 13.814.140 100,3 Avtoprevozniki 46 16.344.960 16.414.510 100,4 Avtotaksi 4 458.250 817.240 178,2 Odvetniki 42 14.970.920 15.198.160 101,5 Ostale intelek- tualne storitve 16 23.810.970. 23.789.970 99,9 Skupaj___________640 418.499.040 422.381.650 100,9 Dejavnosti Odmerna osnovna In- napovedana ugotovljena deks Obrt 97.129.900 110.740.500 114,0 Gostinstvo 2.694.990 3.016.800 111,9 Avtoprevozniki 7.663.980 8.697.810 113,5 Avtotaksi 283.520 507.300 178,9 Odvetniki 10.281.090 10.842.050 105,5 Ostale intelektu- alne storitve________________639.350 1.220.250 190,8 Skupaj_________________118.692.830 135.024.710 113,7 Pri ugotavljanju celotnega dohodka - prometa je največji problem, kako ugotoviti promet, ki je opravljen z občani. V nadaljevanju prikazujemo koliko celotnega do-hodka - prometa je opravljeno z družbeno pravnim osebami in koliko z občani v odstotku na celotni doho-dek - promet. Dejavnostpo Celotni Celotnidoh.- Skupaj panogah doh.- prometz prometz prtvatnim sekt. družb. ___________________sektorjem____________________ Predelovanje nekovin 80,41 19,59 100 Predelovanje kovin 86,76 13,24 100 Elektrostroka 84,95 15,05 100 Predelovanje lesa 73.85 26,15 100 Predelovanje papirja 94,43 5,57 100 Izd. tekstilnih izdel. 58,02 41,98 100 Predelovanje usnja 37,73 62,27 100 Izd. gumij. izdelkov 42,63 57.37 100 Izdelovanje živil 31,01 68,99 100 Tisk in knjigovez. 25.92 74,08 100 Stavbna stroka 94,32 .5.68 100 Gradbena mehanizacija 91,62 8,38 100 Avtoprevozniki 97,92 2,08 100 Avtotaxi 4923 50,77 100 Gostinstvo 0,16 99,84 100 Izdelovanje in pop. raznovrstnih izdelkov 68,73 31,27 100 Obrtne in osebne storitve 35.65 64,35 100 Postranska dejavnost 87,15 12.85. 100 Skupaj _________63^36________36,64 100 Iz spredaj navedena pregleda je domnevati, da ni zajeti ves promet, ki ga davčni zavezanci opravijo z občani. Ob tem bi bilo izpostaviti zlasti naslednje pa-noge: a) elektrostroka (radioservisi, elektromehanika, elek-troinštalaterstvo), b) predelovanje lesa (mizarji, tapetniki), , c) izdelovanje tekstilnih izdelkov (krojači, šivilje), d) predelovanje usnja (čevljarji, torbarji), e) izdelovanje živil (slaščičarji, burek), f) stavbena stroka (pleskarji, vodovodni inštalaterji), g) avtoprevozništvo, . h) avtotaxi, . v i) gostinstvo, j) izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov (zlatarji, graverji, cvetličarji) k) obrtne in osebne storitve (kemične čistilnice, fri-zerji, optika, kozmetika, aranžerji, fotografi). V ZVEZI Z NAVEDENIM JE V PREDLOGU ZAKONA O DAVKIH OBČANOV DOLOČBA, DA BODO MORALI DAVČNI ZAVEZANCI, KATERI PRETEŽNI DEL CELOT-NEGA DOHODKA - PROMETA DOSEGAJO V POSLO-VANJU Z OBČANI TAK GOTOVINSKI PROMET EVI-DENTIRATI PREKO REGISTRSKIH BLAGAJN. DOLOČI-TEV KATERI ZAVEZANCI BODO MORALI TAKO PO-SLOVATI, JE PREPUŠČENA REPUBLIŠKEMU SEKRE-TARJU ZA FINANCE. PODPIRAMO TAKO UREDITEV, Z REALIZACIJO KA-TERE BO OMOGOCENA VEČJA KONTROLA NAD PO-SLOVANJEM. OOMERA DRUŽBENIH OBVEZNOSTli V letu 1980 je davčna uprava po zbranih davčnih napovedih in po drugih podatkih ter po predhodnem ugotovitvenem postopku odmerila razne vrste davkov in prispevkov 7.467 zavezancem v skupni višini 129.311.214 din. Pripominjamo, da v pregledu niso zajeti prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarova-nje ter zdravstveno varstvo, ker je le-te pričela obraču-navati in pobirati davčna uporava po 1. 1. 1981. Število zavezancev in višina odmerjenih obveznosti po posameznih oblikah v letu 1980 ter primerjava z letom 1979 je naslednja: Vrste obveznosti Štev. Odmerj. obvez. Indeks zavez. 1979 1980 1979 1980 a) davki in prispevki \z obrtnih in drugih gosp. ctejav. 603 612 42.713545 61714.335 144 b) davki in pris. iz inte- ' lekt. stor. 91 94 2.079.485 2,954.800 142 c) davki in prisp. iz osebnih doh delavcev zaposl . pri zasebmkih 328 337 15 846719 23.654.100 149 d) davek iz skup. doh. občanov 1235 238 6.374.714 3.632.102 57 e) davek na posest stavb 3190 3228 1.399.287 1.978.377 141 t) davek na dohodke odpremoženja 11741122 1.965.788 3386.400 172 g) davek na ptomet 77 90 4.151.600 5540700 134 nepreniičnin (236) (250) h) davek na dediščine 49 49 283.173 410.600 145 indarila (129) (107) i) davek na posest to- vornih motornih vozil 74 45 328600 276.000 84 j) prometni davki od prometa motornih vozil (temefjni, republ., ob- činski)__________ 2052 1434 41822.353 25.763.800 62 Skupaj 9112 7467 116.965.264 129.311.214 111 --------------------------------------------------1-------------------,-----------------------__-------------------_-------------------- a) Davki in prispevki iz obrtnih in drugih gospodar-skih dejavnosti Z davki in prispevki iz obrtnih in drugih gospodar-skih dejavnosti so obdavčeni dohodki, dose^eni z opravljanjem obrtne, gostinske, avtoprevozniške in druge gospodarske dejavnosti. Glede na ugotavljanje dohodka in določanje davčnih obveznosti, so zavezanci obdavčeni po dejanskem do-seženem dohodku in v pavšalnem letnem znesku. V občini prevladuje obdavčitev po dejansko doseženem dohodku. Ugotovljeni čisti dohodek zavezanca se deli na del. ki se šteje za osebni dohodek in na presežek osebnega dohodka, ki predstavlja davčno osnovo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Osebni dohodek zavezanca se določa po družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih, dohodkov občanom. \z osebnega dohodka plačujejo zavezanci enake prispevke in davke, kot delavci v zdru-ženem delu, iz presežka pa davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ter tiste prispevke za samou-pravne interesne skupnosti, ki se plačujejo iz dohodka. Zavezancem, ki se obdavčujejo padejanskodoseže-nem dohodku, so ugotovljeni osebni dohodki v višini 96.729.000 din, presežek pa v višini 38.295.000 din. V zvezi z prednjo ugotovitvijo podajamo pregled, iz katerega je razvidno razmerje zavezancev, katerim je čisti dohodek ugotovljen le do višine osebnih dohod-kov, ki torej niso ustvarili presežka in jim ni bil odmer-jen davek iz presežka. Dejavnost Skupno ' Število Razmerje število zavezancev, zavezancev ki niso ustvarili presežka ' Obrt : 519 273 52J5 Gostinstvo 13 3 23,1 Avtoprevozniki 46 24 52,2 Avtotaksi 4 4 - Skupaj 582 304 52,2 Iz tabele je razvidno, da je 48% zavezancem, katerim se ugotavlja dohodek, bil odmerjen davek iz obrtne dejavnosti, 52% zavezancem pa le obveznosti iz oseb-nega ctohodka po enakih stopnjah kot delavcem v združenem delu. PRIKAZANA RAZMERJA OPOZARJAJO, DA JE OB DEJSTVU, KO SE VEČ KOT POLOVICI ZAVEZANCEM SPLOH NE ODMERJA DAVEK, ZELO OMEJENA MOŽ-NOST SKOZI DAVČNO POLITIKO VPLIVATI NA RA-ZVOJ TE DEJAVNOSTI, KER DAVČNE OPROSTITVE ZADEVAJO LE MANJŠI KROG ZAVEZANCEV Posamezne vrste družbenih obveznosti iz samostoj-nega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejav-nosti (in so zavedene pod a) v skupnem pregledu) so bile odmerjene v naslednji višini: Vrste obveznosti Odmer. obvezn. Indeks _______________________________1979 1980_________ - davek t 18.078800 24.560.000 136 - prispevki za samoupravne in druge skupnosti in združenja 15.098.145 24.747.135 161 - prometni davek (temeljni, republiški, občinski)_________9.536600 12.407.200 130. Skupaj_____________________42.713.545 61.714.335 144. b) Davki in prispevki iz intelektualnih storitev Enako kot pri zavezancih davka in prispevkov iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se tudi pri zavezancih davka iz intelektualnih storitev ugotavlja dejansko doseženi dohodek. Med te zavezance spadajo odvetniki, cerkve oziroma verske skupnosti in duhovniki. Vseh zavezancev davka iz intelektualnih storitev je 94. Število zavezancev, ki dosegajo presežek, je v pri-merjavi z zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti razme-roma majhno. Od 42 odvetnikov je doseglo presežek 11, ostalih 31 odvetnikov pa je dosegalo dohodek le v taki višini, od katere so plačali enake davke in prispevke kot delavci v združenem delu. Da je stanje pri odvetnikih takšno, so vzroki predvsem v visokih osebnih dohodkih, ki jih povečujejo še merila po družbenem dogovoru. S pove-(čanjem po merilih družbenega dogovora znaša najnižji letni osebni dohodek odvetnikov preko 290.000,00 din. Med ostale intelektualne storitve spadajo še cerkve oziroma verske skupnosti (16), katerim se odmerjajo obveznosti po dejansko doseženem dohodku, pri če-mer se^ ne ugotavlja osebni dohodek, temveč je ves dosežeini dohodek obdavčen kot presežek. Davpk iz intelektualnih storitev plačujejotudi duhov-niki, ki jih je 36, vendar so ti že po samem zakonu o davkih občanov obdavčeni v pavšalnem letnem zne-sku. c) Davki in flrispevki iz osebnih dohodkov delavcev zaposlenih pri zasebnikih V okviru obveznosti iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti obračunava davčna uprava tudi davke in prispevke \z osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih v skladu z dogovorom, sklenjenim med občino in sa-moupravnimi interesnimi skupnostmi. Od 694 samo-stojnih nosilcev osebnega dela uporablja dopolnilno" delo drugih oseb 337 zavezancev, ki zaposlujejo 840 delavcev. d) Davek iz skupnega dohodka občanov V preteklem letu je vložilo napoved 694 zavezancev. Od tega je bilo po priznanih olajšavah davek odmerjen 238 zavezancem v skupnem znesku 3.632.102 din. Po kontroli napovedanlh dohodkov s pregledi podat-kov o izplačanih osebnih in drugih dohodkov je bilo vabljenih in zaslišanih 246 zavezancev. Zaradi ugotov-Ijenih večjih dohodkov od napovedanih je bilo po-trebno obnoviti postopek in naknadno odmeriti davek pri 55 zavezancih. Rezultat večletne kontrole napovedanih dohodkov • za odmero davka iz skupnega dohodka občanov se kaže v tem, da so naknadno ugotovljeni dohodki maj- hni in s tem tudi naknadno odmerjeni davek, saj ta znaša le 87.694 din. e) Davek na posest stavb Davek na posest stavb skupaj s prispevkom za zaklo-nišča je bil odmerjen 3228 zavezancem v višini 1.978.377 din. V primerjavi s prejšnjim letom je davek 1 višji za 41 % na račun zvišanja vfednost točke (od 44 na 61 din) kot enega od elementov za ugotavljanje dane osnove, nekaj pa tudi na račun novih zavezancev za-radi poteka 10-letne oprostitve. f) Davek na dohodke od premoženja Davek na dohodke od premoženja se odmerja zave-zancem, ki imajo dohodke od oddajanja stanovanjskih in poslovnih prostorov v najem ali podnajem občanom in delovnim organizacijam. Davčna uprava je kontroli-rala vložene davčne napovedi, pozivala občane, ki" davčne napovedi niso vložili, pa bi jih morali glede na prijavljene dohodke v prejšnjem letu. Nove zavezance je davčna uprava odkrivala tudi na podlagi pregleda razporeda zavezancev davka na posest stavb, ko zave-zanci niso stanovali v stavbah, za katero so bili obdav-čeni. Na ta način je odkrila 150 občanov, ki niso prijavili dohodkov iz tega naslova. g) Davek na protnet nepremičnin Davek na promet nepremičnin — davčne napovedi je vložilo 250 občanov, od katerih je bilo obdavčenih 90 občanov in davek odfnerjen v znesku 5.540.700 din. Neobdavčeni primeri se nanašajo na prvo prodajo, ki po zakonu ni obdavčena aii pa gre za vlaganja v nakup ali gradnjo novih stanovanjskih prostorov, ki prav tako po zakonu niso obdavčena. V primerjavi z letom 1979 je 14 prijav manj, toda davek je bil odmerjen 13 prime-rom več. Pri ugotavljanj.u davčne osnove se davčna uprava poslužuje cenitev. h) Davek na dediščine in darila Za davek na dediščine in dariia je bilo predloženih 107 sklepov o dedovanju oziroma darilnih pogodb. Po priznanih olajšavah je bilo obdavčenih49 primerov. Po zakonu so dediči ali obdarjenci oproščeni davka na dediščine in darila za podedovano ali podarjeno stano-vanje, če gre za prvi dedni red in to do višine 300.000 din. Tudi pri tem davku se davčna uprava poslužuje cenitev v primerih, ko napovedana vrednost ne odgo-varja prometni vrednosti. j) Prometni davki od prometa motornih vozil Prometni davki - temeljni (zvezni), re(^jbliški ter ob-činski od motornih vozil je bil odmerjen v 1.434 prime-rih v znesku 25,763.800 din. V primerjavi s prejšnjim letom je bil davek odmerjen 618 primerom manj ali za 16.059.553 din manj. IZTERJAVA V nadaljevanju je prikazana obremenitev in plačila po knjigovodskem stanju 31. 12. 1980. Po knjigovod-skem stanju so obremenitve višje od spredaj navedenih odmerjenih obveznosti za prenos dolga iz leta 1979 in eventualne naknadne pripise in odpise. Vrsta obveznosti Obremenitev Plačila % izterjave r^avkS~iz~oseb 4TJ11.991 36J3Z838 88,70% doh. in od premož. 2. Prometni davki 19.353.603 18.436.587 95,26% od proizv. in storitev 3. Prispevki za SIS 44.010.757 39.426.796 89,58% 4. Ostali prispevki 9.227.045 7.942.232 86,08% 5 Druge obveznosti 25.763.850 25.763.850 __________________________________100,00%____________ Skupaj 139.767.246 128.302.303 91,80% Za realizacijo odmerjenih in nepravočasno vplačanih obveznosti je bilo v letu 1980 izdanih 7.599 opominov za plačilo družbenih obveznosti in v 2.334 primerih uveden postopek prisilne izterjave. V letu 1980 je bilo davčni upravi predloženih v posto-pek prisilne izterjave: 912 primerov neplačanih denarnih kazni, ki jih izre-kajo sodniki za prekrške, 889 primerov neplačanih mandatnih kazni, ki jih izrekajo organi za notranje zadeve, 224 primerov neplačamh sodnih taks v sodnih po-stopkih, 27 primerov v drugih zadevah. Prisilna izterjava teh obveznosti je zelo otežkočena, ker dolžniki teh obveznosti v mnogih primerih nimajo dolgu primemega vidnega premičnega premoženja, ter tudi nimajo osebnih dohodkov iz delovnega ra-zmerja. Ta problem je najbolj prisoten pri mandatnih kaznih, ki jih izrekajo organi za notranje zadeve, saj je pretežna večina izrečenih denarnih kazni v višini 50,00 din. PREGLED PODVZETIH UKREPOV ZOPER KRŠITELJE DAVČNIH PREDPISOV Število uvedenih postopkov nerešeni iz pretekl. I. v 9 v tekočem letu . 63 Način rešitve zadeve izrečena den. kazen , 61 rešeno na drug način 3 nerešeno 9 Iz navedenega pregleda izhaja, da je bilo v letu 1980 v postopku zaradi kršitve davčnih predpisov'72 zave-zancev davka. Od tega je bila izrečena 61 zavezancem skupna de-narna kazen 157.000 din. V treh primerih je bil posto-pek ustavljen, devet postopkov je pa ob koncu leta še nezaključenih, ker so bili začeti pred zaključkom leta. Poleg kazni, izrečenih v postopku, je bilo mandatno kaznovanih še 37 kršiteljev v skupnem znesku din 14.000,00. Pri temeljnem javnem tožilstvu so vložene 4 ovadbe zaradi suma storitve kaznivih dejanj davčnih zatajitev po 152. členu kazenskega zakona SR Slovenije. PREGLED O PRITOŽBENIH POSTOPKIH Število vloženih pritožb od 1. januarja tekočega leta Od tega: štev. nereš. pritožb iz pretekl. I. 18 vseh iz tekočega leta 61 iz kmet. dejav. 1 iz obr. in drugih gosp. dejavnosti 21 zoper drgge odločbe davčne uprave 39 Reševanje pritožb - število Rešenih v lastni pristojnosti 27 rešenih po drugostopnem organu 40 Nerešenih odp. drugostop. organu 11 ostale 1 \z pregleda izhaja, da je bilo v letu 1980 vloženih 61 pritožb zoper odločbe o odmeri davkov in prispevkov in zoper sk!epe o prisilni izterjavi. Največ pritožb je bilo vloženih zoper odločbe o odmeri obveznosti iz obrtne dejavnosti (25) in zoper odloočbe o odmeri davka na dohodke iz premoženja - od oddajanja stanovanjskih in drugih prostorov (17), ostale pritožbe (19) pa se nanašajo na odmero davka na promet nepremičnin (4), davka iz skupnega dohodka občanov (3), zoper od-ločbe o vračilu davka (3) ter zoper sklepe o prisilni izterjavi (9). Pritožbe so se reševale v lastni pristojnosti in po drugostopnem pritožbenem organu. V lastni pristojno-sti je bi!o rešenih 27 pritožb od tega največ iz obrtnih dejavnosti. V pritožbah zoper odmero obveznosti iz obrnih dejavnosti in intelektualnih storitev so zave-zanci naknadno uveljavljali povečanje osebnega do-hodka po merilih družbenega dogovora. V lastni pristojnosti je bilo rešenih še 9 pritožb zoper odmero davka na dohodke od premoženja - od odda-janja stanovanjskih in drugih prostorov, dve pritožbi rešene v lastni pristojnosti pa se nanašata na davek iz skupnega dohodka občanov zaradi naknadno uveljav-Ijenih olajšav za vzdrževane družinske člane. Ob zaključku leta je ostalo nerešenih še 12 pritožb, od tega pri drugostopnem organu 11. OBNOVA ODMERNIH POSTOPKOV PO URADNI DOLŽNOSTI V letu 1980 je bila opravljena obnova že izvršenih odmernih postopkov za leta 1974 do 1978 v osmih primerih, ter tem zavezancem naknadno za ta leta odmerjenih 2.056.757 din družbenih obveznosti. Zoper nekatere od teh je že uveden kazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja davčne zatajitve. V večini navedenih primerov je šlo za poslovanje med davčnimi zavezanci in družbenopravnimi ose-bami. POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE DOSEŽENEGA DOHODKA IN DRUGO a) V postopku ugotavljanja doseženega dohodka iz dejavnosti - se opaža, da se določeni zavezanci davka poslužujejo vsemogočih variant, da zvišujejo izdatke pri poslovanju, ki se davčno priznava kot strošek. Pri-kazujejo fiktivne račune za nabavo materiala, ki ga domnevno rabijo za reprodukcijo. Ob takih transakci-jah jim velikokrat pomagajo v združenem delu zapo-sleni delavci (v trgovini, skladiščih ipd.)- Pojavljajo se tudi primeri zelo visokih osebnih do-hodkov pri samostojnih nosilcih osebnega dela zapo-slenih delavcev, za katere se pa v postopku ugotovi, da so tudi fiktivno prikazani, da se s tem zmanjšuje tisti del dohodka, ki se obdavčuje po višjih stopnjah. b) Ugotovljeni so tudi primeri, ko zavezanci davka omejujejo svojo dejavnost, ko se približujejo meji 500.000,00 din celotneega dohodka zmanjšanega za stroške. To delajo zaradi tega, ker je s pravilnikom o vodenju poslovnih knjig določeno, da tisti zavezanci, ki dosežejo celotni dohodek zmanjšan za storške preko 500.000,00 din vodijo zahtevnejše evidence oziroma knjigovodstvo. MENIMO, DA BO OB IZDAJI PRAVILNIKA O VODENJU POSLOVNIH KNJIG PO SPREJEMU NOVEGA ZAKONA O DAVKIH OBČANOVTEMEUITO PROUČITI, KAKŠNE EVIDENCE OZIROMA POSLOVNE KNJIGE BODO VO-DILI NOSILCI SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA O SVOJEM POSLOVANJU. IZDAJA PRAVILNIKA JE V PRISTOJNOSTI REPUBLIŠKEGA SEKRETARJA ZA Fl-NANCE. c) Niso več osamljeni primeri, da se nosilci samostoj-nega osebnega dela z svojimi izdelki vključujejo preko ustreznih organizacij tudi v izvoz. Kerpa izvozni izdelki zahtevajo tudi visoko stopnjo kakovosti, za njihovo izdelavo rabijo tudi zahtevnejša osnovna sredstva in repromaterial, ki ga dostikrat ni na domačem trgu, zato ga tudi uvažajo. Pri tem pa jih omejuje zlasti tiste nosilce samostoj-nega osebnega dela, ki delajo v večjem obsegu, zvezni predpis, ki dopušča možnost uvoza in to: - za osnovna sredstva do višine 120.000,00 din vre-dnosti posameznega osnovnega sredstva (stroja), - za repromaterial pa do višine 40.000,00 din letno, in to ne glede na vrsto dejavnosti in obseg poslovanja. Pristojni republiški organi so pristojnim zveznim or-ganom že predlagali v tej zvezi določene spremembe, vendar stanje je še tako, kot je bilo. Ljubljana, maj 1981 OBČINA LJUBUANA CENTER Davčna uprava Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je Informacijo o oblikovanju in izvajanju davčne politike v občini Ljubljana Center, ki jo je pripravila davčna uprava obravnaval na 91. seji dne 3. junija 1981 in v tej zvezi sprejel naslednja: 1. Republiški upravi za družbene prihodke, kot se-stavljalcu zakona o davkih občanov se predlaga: - da zaradi zelo razširjenega opravljanja samostoj-nega opravljanja gospodarske ali negospodarske de-javnosti brez predpisanega dovoljenja ali priglasitve (šušmarstvo), ponovno prouči, ali obstoji realna osnova, da se dohodkf doseženl iz takega naslova obdavčujejo, - da ponovno prouči določbe v predlogu zakona o davkih občanov, ki se nanašajo glede opredel|evan)a stroškov, ki se davčno priznavajo kot odbitna po-stavka pri ugotavljanju osnove za odmero davka, v tem, da se bi v zakonu opisno opredelili vsl stroški, zaradi enotnega izvajanja davčne politike, - da prouči vprašanje umestnosti uvedenega ob-davčevanja standardnih stanovanjskih hiš in stano-vanj, katera uporabljajo lastniki za lastne potrebe oziroma potrebe svoje družine, - da pri izdaji Pravilnika o vodenju poslovnih knjig, po sprejemu novega zakona o davkih občanov, teme-Ijito prouči, kakšne evidence, oziroma poslovne knjige bodo vodili nosilci samostojnega osebnega dela o svojem poslovanju, da ne bi glede na zahtev- ' nost le-te bile povod za omejevanje dejavnosti. 2. Davčni upravi občine se naroča: - da neprestano spremlja obremenjevanje z druž-benimi obveznostmi vse kategorlje davčnih zavezan-cev, ter z oblikovanjem davčne politike iz občinske pristojnosti posveti posebno pozornost temu, da se z davčno politiko stimulira uslužnostne in deficitarne obrtne dejavnosti, - da polaga večjo pozornost na pravočasno plače-vanje družbenih obveznosti in podvzema vse predpi-sane ukrepe v zvezi z prisilno izterjavo. Zlasti se to nanaša na prevzete neporavnane obveznostl za po-kojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo iz preteklih let, - da pojača kontrolo nad poslovanjem zavezancev družbenih obveznosti, zlasti v tistem delu ko se pro-met odvija med zaveza/ici in občani, - da pri kupoprodaji nepremičnin posveti posebno skrb realnetnu ugotavljanju prometne vrednosti ne-premičnin, zaradi odmere davka na promet nepre-mičnin. IZVRŠNI SVET Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana 2000 Na podlagl 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 1/80) In na podlagi 82. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 2/78) ter v sktadu s 1. a členom odloka o spremembi in dopolni-tvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Ur. 1. SRS, št. 17/78 in 20/80) je Skupščina občine Ljubljana Center na . . . . seji zbora združenega dela, dne....... 1981, na . . . . seji zbora krajevnih skupnosti, dne ........1981, in na seji družbenopolitičnega zbora, dne........1981, sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 1. člen V odloku o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Ur. 1. SFSS, št. 24/78) naj se v 1. členu: - a) v prvi alinei črta beseda »družbeni«, v zadnji vrsti pa besede »ki vključujejo dolgoročni prostorski plan ob-čin in mesta Ljubljane«; b) črta dosedanje besedilo 2. alinee in nadomesti z novim, ki se glasi: »dogovor o skupnih temeljih dolgo-ročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane«. 2. člen V 2. členu se v prvi alinei v 1. vrsti črta beseda »družbenega« in v 4. in 5. vrsti se črtajo besede: »z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljub-Ijana«. V drugi alinei se za besedo »občin« dodajo besede: »in mesta Ljubljane« 3. člen Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »S tem odlokom skupščina občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupšči-nami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sode-lovanju, in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pri-pravo dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane« 4. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dolgoročne plane pripravljajo in sprejemajo, skladno z načeli sočasnosti družbenega planiranja. samou-pravne interesne skupnosti ter samoupravne organiza-cije in skupnosti posebnega in skupnega družbenega pomena za občine in mesto Ljubljana. Skupščina mesta Ljubljana lahko s sklepom pred-piše, da se obveznost dolgoročnega planiranja iahko razširi tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti. Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki ne pripravljajo svojih dolgoročnih planov, lahko pristojni upravni organ skupščine mesta Ljubljane za družbeno planiranje v sodelovanju s pristojnim upravnim orga-nom občine za družbeno planiranje predpiše obvezno- sti pripfavljanja elementov, s katerimi se te samou-pravne organizacije in skupnosti vključujejo v pripravo dolgoročnega plana občine in mesta Ljubljana. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki po tem odloku niso dolžne pripraviti in sprejeti svojega dolgo-ročnega plana, pa na lastno pobudo sprejmejo sklep o pripravi svojega dolgoročnega plana, so pri tem dolžne upoštevati načelo sočasnosti \n roke, ki so določeni za pripravo in sprejemanje planskih aktov »Ljubljana 2000«. Samoupravne organizacije in skupnosti iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki pripravljajo dolgoročne plane, sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoroč- . nih planskih aktov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dokumentov. »Ljubljana 2000«. 5. člen Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod za družbeno planiranje Ljubijana je nosilec . izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. 6. čien Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »Potrebna sredstva za pripravo dokumentov »Ljub-Ijana 2000« zagotavljajo skupščina občine in mesto Ljubljana vsako leto v svojih proračunih«. 7. člen Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane usklajeno z izvršnimi sveti skupščin Ijubljanskih občin predloži skupščini mesta - osnutke planskih aktov najkasneje do 1. junija 1983, - predloge planskih aktov najkasneje do 1. oktobra 1983. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega plani-ranja bodo nosilci planiranja iz 4. člena tega odloka prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov ro-kom iz prejšnjega odstavka tega člena. Roki iz prvega odstavka tega člena bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programbm priprave dolgoročnega plana SR Slovenije. PREHODNE OOLOČBE: 8. člen Upravni organi in izvršni svet občine in mesta Ljub-Ijane bodo do sprejetja planskih aktov s posebno po-zornostjo spremljali večje projekte z dolgoročnimi po-sledicami oziroma tiste projekte zaradi katerih so po-trebne večje spremembe planskih aktov.. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINA OBČ1NE UUBLJANA CENTER Štev.: 30-1/78 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: - Niko Pogačar OBRAZLOŽITEV: Skupščina občine Ljubljana Center je'23. oktobra 1978 sočasno s Skupščino mesta Ljubljane in ostalimi Ijubljanskimi občinami sprejela v enakem besedilu Od-lok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«, v katerem je opredelila vrsto dokumentov po takrat ve-Ijavnih zakonih o planiranju, nosilca izdelave doku-mentov, združevanje sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« ter roke za izdelavo posameznih faz dokumentov. S prejetjem republiškega zakona o sistemu družbe-nega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/80), sklepov zborov Skupščine mesta Ljubljane o vmesnih odločitvah v zvezi s projektom »Ljubljana 2000« z dne 27/11 in 4/12-1980, potrebepo uskladitvi rokov za izdelavo teh dokumentov z roki, ki so določeni za izdelavo republiškega dologoročnega plana ter zaradi reorganizacije strokovnih služb s po-dročja družbenega planiranja v občinah in mestu Ljub-Ijani, je potrebno cit. Odlok spremeniti in dopolniti. Spremembe in dopolnitve določajo: - "ukinitev prostorskih planov oz. njihovo vsebinsko vključitev v družbene plane; - uvedbo »dogovora o skupnih temeljih dolgoroč-nih planov občin v širšem prostoru Ljubljane« namesto »dolgoročnega družbenega plana za območje medob-činskega sodelovanja« v skladu zdoločili republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbe-nem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/80); - podrobnejše obveznosti glede vključevanja sa-moupravnih organizacij in skupnosti v pripravo plan-skih aktov »Ljubljana 2000«; - uskladitev rokov za pripravo planskih aktov »Ljub-Ijana 2000« z roki, ki so z republiškim odlokom dolo-čenfcza pripravo dolgoročnih planov v SR Sloveniji; - nosilca izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000« in način zagotavljanja potrebnih sredstev za pripravo dokurnentov »Ljubljana 2000«. - podaljšanje trajanja že opredeljenih materialnih obveznosti občin in mesta Ljubljane zaradi obvezne " uskladitve rokov priprave in mesta Ljubljane zaradi obvezne uskladitve rokcv priprave ir. sprejemanja planskihk aktov »Ljubljana 20000« z roki po republi-škem odloku. Občine in mesto so že doslej v svojih proračunih zagotavljale potrebna sredstva za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000« s tem, da to došlej z odlokom ni bilo posebej opredeljeno. Osnutek odloka je Skupščina občine Ljubljana Cen-ter sprejela na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 28. aprila 1981. Predlog odloka je usklajen z besedilom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obvezni pripravi -dokumentov »Ljubljana 2000«, ki ga je Skupščina me-sta Ljubljane sprejela na seji, dne 7/5-1981. S sprejetjem predlaganega odloka bo zagotovljena uskjajenost in celovitost priprave dokumentov »Ljub-Ijana 2000« v skladu z veljavnimi predpisi. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je besedilo predloga odloka o spremembah in dopolni-tvah o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« obravnaval na 90. seji, dne 25/5-1981 in sklenil, da ga-prediaga v obravnavo in sprejem občinski skupščini. Ljubljana,junij1981 IZVRŠNISVET Odlok o zazidalnem načrtu zazidalnega otoka CS-5 Prule PREDLOG Na podlagi 12. in 13. čtena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. I. SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) je skupščina občinc Ljubljana Center na____seji zbora združenega dela, dne.......in na.......seji zbora krajevnih skupnosti, dne.......sprejela ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CS-5 »PRULE« - \ Lčlen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule«, ki obsega predel med Karlovško cesto, Grubarjevim prekopom, reko Ljubljanico in Hre-novo ulico, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v frebruarju 1980 pod številko projekta 2516. 2. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule« obsega programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta v sistemu 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člena Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-5 »Prule- je stalno na vpogled občanom in organizaci-jarn združenega dela pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Center, pristojnem za urbanizem in gradbene zadeve strokovni službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj ' Ljubljane in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je namera-vana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njego-vimi elementi. Potrdilo izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER Številka: 351-36/75 PREDSEDNIK Datum: Niko POGAČAR Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta za območje zazidalnga otoka CS-Prule 1. člen Obseg in značaj območja Mejo zazidalnga otoka SC-5 je grafično opredelil dokument Spremembe in dopolnitve GUP 1972. Po-drobna obdelava v okviru zazidalnega načrtapriklju-čuje na vzhodni strani brežino med Grubarjevim na-brežjem in Grubarjevim prekopom, na jugu brežino med Prulami in Ljubljanico in Špico, tako da obdelava integralno zajema površine do jugovzhdonih meja ob-čine Ljubljana Center. Po Generalnem planu iz I. 1966 in 1972 in podrobnih prostorskih načrtih občine Center je površina zazidal-nega otoka CS-5 opredeljena/kot - površina za stanovanja, spremljajoče in o^tale javne dejavnosti - območje Špice in Grubarjevega nabrežja do Gru-barjevega prekopa kot večje urejene rekreacijske povr-šine. K urejenim rekreacijskim površinam se dodaja ob-močje med Prulami in Ljubljanico, ki v GUP ni bilo tako opredeljeno a je njegovo dejansko stanje že danes tako. Zazidalni načrt za zazidalni otok CS-5 v pričujoči obdelavi podrobno razčlenjuje in opredeljuje namemb-nost območij in program razvoja in ureditev v skladu z globalnimi opredelitvami po GUP. 2. člen Enotno pretežno stanovanjsko območje CS-5 Prule členi zazidalni načrt na naslednja razvojnazazidalna in ureditvena območja: - na stanovanjska območja starejše individualne in ¦ mlajše bolokovne zazidave označne z S1-S9 - na območja spremljajočih stanovanjskih programov S - osemletka Prule VVU - vzgojnovarstveno ustanovo Prule in vzgojno ustanovo Janeza Levca - na območja javnih površin, ki vključujejc centralne površine C, - C6 urejene rekreacijske površine R, - R3 3. člen Razvojna območja stanovanj S, - S9 so dokončno oblikovana in zazidana z individualno in blokovno zazi-davo. Vsi objekti pretežno stanovanjske namembnosti se ohranijo in vključijo v zazidalni načrt. Režim za obstoječe objekte: ¦ - ohranjene objekte ni možno nadzidati ali prizidati, možne so notranje adaptacije, modemizacije v smislu izboljšanja sanitarno higijenskega standarda ter pove-čanja funkcionalnih objektov. - sprememba namembnosti objektov iz stanovanj-ske v nestanovanjsko ni možna razen ob Karlovški cesti (hrup, onesnaženje zraka, promet). Tu je možna le dejavnost sestavljiva s stanovanji (mirna, čista, brez prometa) - v okviru pripadajočih zemljišč k individualnim ob-jektom je možno zgraditi 1 garažni objekt za stanova-nje - obstoječe objekte in njihovo zunanjost, pripada-joče javne in zelene površine in ograje je obvezno redno vzdrževati - obstoječe javne in zelene površine ni možno zazi-dati s pomožnimi objekti (lope, drvarnice, provizoriji). Obstoječe tovrstne objekte je potrebno ali redno vzdr-ževati ali porušiti. 4. člen Razvojna območja spremljajočih stanovanjskih pro-gramov: S - osemletka Prule: obstoječe objekte ni možno nadzidati ali dozidati; možne so notranje funkcionalne adaptacije in modemizacije iz naslova pedagoškega razvoja; potrebno je redno vzdrževanje objekta; zuna-nje športno rekreacijske površine je potrebno redno vzdrževati; možne so funkcionalne ureditve in preure-ditve rekreacijskih in športnih površin; po normativih minimalno 15 m2 šoiskega zemljišča na učenca ima šola z____učenci____m2 površin torej____m2 na učenca premalo površin. VVU - vzgojnovarstvena ustanova Prule in vzgojna ustanova Janeza Levca: obstoječe objekte ni možno nadzidati ali dozidati; možne so notranje funkcionalne adaptacije in modernizacije iz naslova pedagoškega razvoja; potrebno je redno vzdrževanje objekta; zuna-nje športnO rekreacijske površine je potrebno redno vzdrževati; možne so funkcionalne ureditve in preure-ditve rekreacijskih in športnih površin; po normativih minimalno 18 m2 šolskega zemljišča na varovanca ima VVU z 324. varovanci 6731 m2 povr-šin, torej 20.07 m2 na varovanca površina zadošča. 5. člen Razvojna območja javnih površin: C,- razvojno območje Tribuna obsega predel med Karlovško cesto, Zvonarsko ulico, Tesarsko ulico in južno mejo zemljišča severno od Prijateljeve ulice ob-sega cca 4.690 m2 površine zemljišča. Obstoječi objekti Tribune so programirani za ruše-nje. Zazidalni program. Klet.: 1-2 kleti skupaj cca 9.380 m2 za parkiranje za stanovalce Prul skupaj cca 350 motornih vozil. Pritlfčje: maksimalno do 50% zazidana površina za servise, trgovino, gostinstvo, poslovno dejavnost, ostala površine javna peščeva površina in zelenica. Predel mora biti dostopen za pešpromet neposredno s Karlovške ceste in s Prul. Prednost pri izboru pro-grama imajo lokalne potrebe Prul. Etaže: nad pritličjem je možna ena do največ dve etaži. Program: nestanovanjske površine. C2 - Razvojno območje med Vožarskim potom, Kar-lovško cesto, Zvonarsko ulico in Žabjakom obsega cca 2.520 m2 površine zemljišča. Predel je večji del zazidalno oblikovan: - poslovno prodajni objekt pasarstvo Pirnat - proizvodni in stanovanjski objekt pasarstvo Pirnat - stanovanjski objekt - garažni objekt triplex. C3 - Razvojno območjo med Prijateljevo ulico, Zvo-narsko ulico severno od stanovanjskega bloka Prijate-Ijeva 7, 9, 11, 13, Prijateljeve ulice in vzhodno od stanovanjskega bloka Praprotnikova ulica 14 skupaj cca 7.000 m2 površine zemljišča. Predel je zazidan z enoetažnim objektom, ki obsega: ambulanto Prule, prostore KS Prule, bife in sampostrežno trgovino. Ob-jekt je možno v celoti nadzidati za 1 etažo in razširiti (dozidati) proti vzhodu ob" Prijateljevi ulici do največ 50% zazidanosti zemljišča C3. V predel je možno usme-riti zazidavo: - povečanje trgovine ' - nov lokal za sadje, zelenjavo - nov lokal mlečne zajtrkovalnice - nov lokal pošte (alternativno v C,) - nov lokal banke (alternativno v C,) - nove družbene prostore KS. Celoten predel C3 je treba obravnavati kot javno peš površino in zelenico. V predelu je potrebno urediti manjše otroško igrišče. C4 - Razvojno območje objektov Grudnovo nabrežje 21 in 23 in Vožarski pot 14. Predel obsega markantna zgodovinska in arhitekturna objekta z zemljiščem s cca 2.360 m2. Nekoliko izolirana lokacija in stavbna struk-tura omogočata vsebinsko prevrednotenje v aktivnejši program stanovanjske soseske: za družabne, kultume, zabavne potrebe soseske in tega dela mesta. Potrebna je temeljita gradbeno-tehnična sanacija .objektov in ureditev pripadajočega zemljišča - vse v sodelovanju in soglasju s spomeniško službo. C5 - Razvojno območje Statistike. Objekt seohrani, dejavnost se predvidoma seli na novo lokacijo. Z ozi-rom na preurejenost objekta za birojske potrebe dela je treba računati na naselitev narodne dejavnosti, mirne, čiste, z malo osebnega in blagovnega prometa. Pred-prostor pred objektom na Vožarskem potu je potrebno urediti kot zelenico. Objekte ni možno nadzirati in dozidati, možne so notranje funkcionalne preureditve. C6 - Razvojno območje gostinskega podjetja Ur-ška. Nadzidave in dozidave objekta niso možne, možne so notranjefunkcionalne preureditve. Potrebnaje ure-ditev pripadajočega zemljišča kot zelenica za potrebe gostinstva. 6. člen Razvojno območje urejenih javnih rekreacijskih po-vršin obsega območja: R, - Špica R2 - nabrežje Grubarjevega prekopa R3 - obrežje Ljubljanice R, - Špica je sestavni del večjega mestnega športno rekreacijskega območja v sotočju Ljubljanice, Gradaščice, Malega grabna, in Iščice in Grubarjevega prekopa. Zaradi izrazito južne lege v zavetju gradu, lahke dostopnosti iz Prul in središča mesta lege ob Ljubljanici in Grubarjevim prekopom ima predel osnovne predpogoje za oblikovanje športno rekreacij-skega območja krajevnega in širšega pomena za: - dnevno rekreacijo prebivalcev Prul - sezonsko rekreacijo prebivalcev Prul in ostalega mesta. Obstoječe barake podjetja Ingrad je potrebno rušiti. Celotno območje je potrebno obravnavati kot javna, peščeva in zelena površina. R2 - Obrežje Grubarjevega prekopa je v večji meri urejeno kot od prometa ločena mirna sprehajalna ob-vodna pešpot. Tej že oblikovani javni rekreacijski povr-šini je potrebno na severrtt strani dodati večjo urejeno javno zeleno površino, danes pripadajočo objektu Gru-barjevo nabrežje 6. Tu je na južni strani programirano otroško igrišče, v ostalem javen park - zelenica. Na-membnost objekta naj se uskladi s tako namembnostjo okolja. R3 - Obrežje Ljubljanice je že urejeno kot javna rekreacijska površina s sprehajalno pešpotjo in klopmi. Tak karakter želimo razširiti tudi na Prule s tem, da reduciramo prometne površine na enosmerno cesto. Južni pločnik za pešce se lahko razširi proti severu in uredi širša vzdolžna peš-površina s počivališči, klopmi, peskovniki, skulpturami ipd. Oblikovno in smiselno naj postane obrežje vis a vis Plečnikovi ureditvi Trnov-skega pristana. 7. člen Promet Motorni, mirujoči, pešpromet, kolesarski promet Motorni: območje Prul in CS5 vsebuje tri funkcio nalne kategorije cest za motorni promet in sicer: - primarni mestni cestni sistem obsega Karlovško cesto in Cesto za gradom, ki so 4 pasovne ceste. Dnevne obremenitve 1979 znašajo od 18.434 vozil na dan na Karlovškem mostu in naraste vobmočju Prul na 19.577 vozil na dan. Primarne mestne ceste v tem območju so dokončno urejene; 1 - sekundarne mestne ceste obsegajo Privoz v funk-ciji glavnega motornega vstopa in izstopa Prul in pove-. zave s sosednjimi naselji Poljanami, Štepanjskim nase-Ijem, Rudnikom, Trnovim, Staro Ljubljano ter mestnim središčem. Zveza proti jugu je preko enosmernega novega mostu čez Ljubljanico v podaljšku Janežičeve na Opekarsko cesto; most je opremljen s semaforjem in služi za enosmerni osebni motorni promet, za kole-sarje in pešce. Nosilnost mostu in fizična zapora pa morata onemogočiti prevoz preko mostu tovornjakom. - sekundarna cestna zveza je tudi Grubarjevo na-brežje na stari Karlovški most in Hradeckega cesto do Prul. Sekundarne ceste so dvosmerne, dvopasovne ceste; - vse ostale ceste naselja so notranje stanovanjske ceste. \ Stanovanjske ceste so eno ali dvosmerne, eno ali dvopasovne. . Mirujoči: območje KS Prule CO 1/20 in CS 5 ima cca 917 lastnikov osebnih vozil, cca 250zgrajenih garažnih objektov in cca 400 parkirnih mest znotraj naselja. Primanjkuje torej: cca 65Q garažnih mest ali cca 250 parkirnih mest za domicilne prebivalce. Z ozirom na Okoliščino, da je naselje večji del dokončno zazidano, ugotavljamo večjo možnost za izgradnjo garažnih ka-pacitet le v okviru razvojnega območja C 1 za cca 350 parkirnih mest v dveh kletnih etažah. Največji delovni organizaciji na območju Prul sta Statistika s cca 320 zaposlenimi in Tribuna s cca 130 zaposlenimi. V bližini teh objektov se pojavljajo vpraša-nja parkirnih mest za delavce, skupaj cca 100-150 parkirnih mest. Območje Prul ni atraktivno območjeza parkiranje na robu mestnega središča niti za uslužbence niti za obi-skovalce. Pešpromet: glavna notranja peš-ulica, ki je obenem vozna za motorni promet je Prijateljeva ulica. Žabjak ter Zvezdarska ulica, ki se navezuje na Staro Ljubljano oz. mestno središče. Programirana pešpot ob obrežju Ljubljanice in Grubarjevega nabrežja ima prvenstveno sprehajalno-rekreacijski karakter - mestni in krajevni. Vse ulice naselja imajo eno ali dvostranske pločnike za krajevni pešpromet. V vseh stanovanjskih in obsto-ječih in novih javnih površinah naselja je potrebno promet tako organizirati, da ima prednost pešpromet in motorni promet podrejeno in skladno vlogo in po-men. Kolesarski promet: območje Prul ni pomembno tranzitno območje za kolesarski promet razen Karlov-ške ceste in Privoza. V ostalem naselju je možen kole-sarski promet na vseh cestah in ulicah kot enakovre-den udeleženec v prometu. Ob šoli Prule je potrebno urediti večje parkirišče za kolesa. 8. člen Varstvo naravnih in grajenih spomenikov: - območje zazidalnega otoka CS5 obsega naslednje objekte varstva narave: 5 naravnih spomenikov 5 spomenikov oblikovane narave 8 spomenikov naravne dediščine lokacije, obseg in podrobna določila so razvidna v slaboratu. Spomeniško varstvene smernice za zazi-dalni otok CS5 Prule - LR ZSV januar 1980. - spomeniki delavskega gibanja in Ijudske revolu-cije: 4 spomeniki lokacije, obseg in podrobna določila razvidna .? - arheološki spomeniki: 4 lokalitete tri spomeniških terenov. Lokacije, obseg in podrobna določila razvidna ? - umetnostni spomeniki na območju CS5: režim prve stopnje objekta Cimpermanova 4 režim drugo stopnje objekti Karlovška c. 3, 9 15, Prule 27 režim tretje stopnje objekti Karlovška c. 3a, 3b, 5, 7, 11, 13, 18, 20, 22, 24 Grubarjevo nabrežje 6, 14, 16 Prijateljeva ulica 16 Prule 14, 19 ¦ " režim 4 slopnje - rušenje: vsi objekti »tribuna« Prijateljeva 4, Cimpermanova 10 vsi objekti Ingrad - Špica lokacije, obseg in podrobna določila so razvidna ibid 9. člen Za razvojna območja C,, C2, R, je potrebno izdelati podroben investicijski program in projekt za posa-mezno območje na osnovi katerega se izdelajo lokacij-ska dokumentacija za postopno izgradnjo in ureditev predela. Za ostala razvojna območja po zazidalnem načrtu se izdela dokumentacija na nivoju in v obsegu, ki jo spo-razumno določijo KS, LZSV in ZDRL. 10. člen V stanovanjskih objektih ob Karlovški cesti je po-trebno izvesti protihrupno zaščito v skladu z dovoljeno ravnijo hrupa za stanovanjske objekte (nočna raven). l 11.člen Zaklanjanje prebivalstva je urejeno s posebnim pla-nom, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Zazidalni načrt zagotavlja zaklonišča za polovico prebivalstva tj. za 1.600 Ijudi in del obiskovalcev v novem servisriem centru ob Karlovški cesti. Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO1-20 Žabjek PREDLOG Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS.št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Center na____seji zbora združenega dela dne____in na__ seji zbora krajevnih skupnosti dne____sprejela ODLOK ozazidalnem načrtuza območje zazidalnega otoka C01-20 »Žabjak« Lčlen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1-20 »Žabjak«, ki obsega predel med Hre-novo ulico, reko Ljubljanico in Karlovško cesto, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v februarju 1980 pod štev. projekta 2516. 2. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1-20 »Žabjak« obsega programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta v smislu 2. odstavka 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1-20 »Žabjak« je stalno na vpogled občanom in orga-nizacijam združenega dela pri upravnem organu Skup-ščine občine Ljubljana Center, pristojnem za urbani-zem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljub-Ijane. 4. člen Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je namera-vana gradnja v skladu s prostorskim načrtom \n njego-vimi elementi. Potrdilp izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. i Številka: 351-36/75 Predsednik Skupščine občine Datum: Ljubljana Center . , Niko POGAČAR Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-20 »Žabjak« 1. člen Mejo zazidalnega otoka CO 1-20 je grafično oprede-lil dokument Spremembe in dopolnitve GUP 1972. Po-drobna obdelava v okviru zazidalnega načrta vključuje tudi pripadajoče obrežje Ljubljanice kot sestavni del območja. Po Generalnem planu iz I. 1966 in 1972 in podrobnih prostorskih načrtih občine Center je površina zazidal-nega otoka CO 1-20 funkcionalno opredeljena kot: - centralna povr&ina z varstvom nepremičnih kultur-nih spomenikov in narave. 2. člen Enotno območje zazidalnega otoka je funkcionalno členjeno, in sicer na: - pretežno stanovanjsko območje Rožne in Hrenove ulice - na območje Državnegaarhiva SRS. Območje Državnega arhiva SRS tvori zaključeno funkcionalno razvojno in ureditveno območje, ozna-čeno z DAS; pretežno stanovanjsko območje pa je razvojno možno deliti v sanacijski ureditveni del, ozna-čen s S-S (sanacija) in v zazidalno ureditveni del ob Karlovši cesti med Rožno in Hrenovo ulico, označen z S-R (rekonstrukcija). 3. člen Razvojna območja S-S obsega pretežno stanovanja. Zgodovinska in arhitekturna vrednost predela je v zasnovi, zazidalni, fizični in vsebinski strukturi. Ker gre v obravnavanem območju za spomeniško urbanistično in stavbno dediščino, uveljavtjamo kot temeljno obliko urbanistične preobrazbe načela var-stva, vzdrževanja in sanacije ovrednotenega tkiva po dogovorjenem načinu in programu izrabe, deloma v obliki pravilnika in sanacijskega načrta prenove ob-rr.očja, ki bo sledil. Gradbene, zazidalne, sanitarne, funkcionalne, ko-munalne, socialne in ekonomske posege v predel je možno izvajati le na osnovi in v skladu s podrobnim sanacijskim programom oz. projektom. , Temeljni namen sanacije je dvigniti urbanistično in spomeniško vrednost območja, aktivirati njegove mestne funkcije, predvsem pa vlogo, ki jo ima območje kot povezovalni člen med Staro Ljubljano in moderno stanovanjsko sosesko na Prulah. V to vlogo je obvezno maksimalno vključiti obstoječe vrednoteno stavbno strukturo, prostore, program ter zelenje. Razvojno območje ob Karlovški cesti med Rožno in Hrenovo ulico je zazidalno območje za novo zazidavo-višine pritličje + 1 etaža + izrabljeno podstrešje (mak-simalno). Namembnost objektov: na Hrenovo ulico sta-novanja, na Karlovško cesto nestanovarijska namemb-nost. Izraba na vrtno stran mora biti smiselno in gaba-ritno sorodna obstoječi. Ob Karlovški cesti mora zazi-dava omogočiti ureditev zelenja (drevesa, grmičevje) na južni strani ob pločniku. Pločnik je širine 3-4 metre. Razvojno območje Državnega arhiva Slovenije je na novo zazidljivo med Zvezdarsko ulico in Grudnovim nabrežjem do zazidalne črte južne fasade Grubarjeve palače in do požarne stene objektov Rožna ulica 6 in 8. Vertikalni gabarit zazidave: pritličje + 3 etaža z izrab-Ijenim podstrešjem. (H may je 17 m 0,5 tolerance) Namembnost nove zazidave: funkcionalni prostori DAS. V kleti pod Zvezdarko ulico je možno zgraditi povezavo med novo zazidavo in Grubarjevo palačo. Severno od nove zazidave je obvezno urediti stilni park kot predprostor pred Grubarjevo palačo. Park se razteza med Zvezdarsko ulico, ki jo je po-trebno urediti kot peščevo površino v sedanji širini, med južnim pločnikom Levstikovega trga, širine 4. o m, med dopolnjenim drevoredom s pločnikom ob Gru-dnovem nabrežju do nove zazidave. Grubarjeva in Virantova palača s silosom ob Rožni ulici sta dokončno arhitektonsko in gabaritno izoblikovani. 4. člen V ulici Žabjak med Rožno in Hrenovo ulico je v pritličjih potrebna sanacija lokalov in programska oži-vitev in popestritev z dejavnostmi za krajevne potrebe (servisna dejavnost). 5. člen Promet Motorni promet: Vse obstoječe ulice - Rožna ulica, Hrenova ulica, Žabjak ostanejo v sedanjih dimenzijah in sedanjih funkcijah kot notranje stanovanjske ulice za funckionalni in urgentni dvosmerni promet brez parkiranja. - Grudnovo nabrežje je enosmerna stano.vanjska ulica za notranji promet. - Karlovška cesta je primarna mestna štiripasovna dvosmerna cesta. Mirujoči promet: Zaradi goste zazidanosti zazidal-nega otoka ni možno zagotoviti ustreznih parkirnih mest za stanovalce in uslužbence predela. Parkirne kapacitete je potrebno realizirati v sklopu nove zazi-dave servisnega centra C 1 ob Zvonarski ulici in Karlov-ški cesti. Pešpromet: Zvezdarska ulica je urejena za peš pro-met. Ostale ulice: Hrenova, Rožna, Žabjak so prven-stveno za notranji.peš in kolesarski promet. OBRAZLOŽITEV Na pobudo skupnosti Prule je občinski upravni or-gan naročil izdelavo zazidalnih načrtov za zazidalna otoka CS-5 (območje med Karlovško cesto, Grubarje-vim prekopom, Ljubljanico in Hrenvo ulico) in CO-1/20 (območje med Hrenovo ulico, Ljubljanico in Karlovško cesto), ki ju je izdelal zavod za družbeni razvoj. Ker je območja obeh zazidalnih otokov povezano in funkcionalno enotno, je tudi obdelava zazidalnih načr-tov povezana v celoto. Ob izgradnji novega Karlovškega mostu so se ra-zmere v krajevni skupnosti, Prule bistveno spremenile in pokazala se je potreba po nadaljnji, izgradnji in ureditvi naseija. Zazidalna načrta sta bila od vsega začetka delana v tesnem sodelovanju s krajani in or-gani KS Prule in zajemata predvsem ukrepe v smeri humanizacije in ureditve okolja. Od novogradenj je predvidena izgradnja manjkajo-čih kapacitet parkirnih mest in pa manjša zazidava za potrebe servisnih dejavnosti na območju Tribune in dopolnitev družbenih prostorov, banke, trgovine, ter ureditev zelenice z otroškimi igrišči ob Prijateljevi ulici, ter na območju Špice. Predlagana je tudi kompletna prenova Žabjaka in nekoliko spremenjena prometna zasnova. Krajanom je bil osnutek obeh zazidalnih načrtov že predstavljen na enotedenski neformalni razgrnitvi in so o njem razpravljali na zboru krajanov dne 15/11-1979. Glavne pripombe krajanov so bile vmešene v osnutek zazidalnega načrta, ki je bil po sklepu izvršnega sveta dan ,v enomesečno javno razgrnitev. V času razgrnitve so bile podane naslednje bistvene pripombe: - ureditev območja špice za dnevno rekreacijo (drevje, zelenice, brez športne rekreacije z dvoranami in igrišči, ki povzročajo hrup in zahtevajo parkiranje), - rekonstrukcija in razširitev mostu na obstoječi lo-kaciji v podaljšku Janežičeve ulice, - Prijateljeva ulica naj ostane prometno nespreme-njena za pešce in za dvosmerni motorni promet. Zavod za družbeni razvoj LjubljaneTOZD Urbanizem je navedene pripombe upošteval ter jih vnesel vzazi-dalni načrt. Dne 9.6.1980 je bil sklican zbor občanov na katerem so bile ponovno obravnavane vse podane pri-pombe v času javne razgrnitve. Občani so se z osnut-kom zazidalnega načrta strinjali s tem, da se vse pri-pombe v zvezi s prometno ureditvijo upoštevajo in vnesejo v zazidalni načrt. Posebno je bila poudarjena zahteva, da se preko Prulskega mostu dovoli samo lokalni promet, nikakor pa ne tranzitni. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij sta bila osnutka zazidalnih načrtov ponovno razgrnjena. V nadaljnjem postopku je bila v pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta CO-1/20 Žabjak vnešena dopolnitev na osnovi pripombe Državnega arhiva Slovenije. Skupščina je osnutek obravnavala na seji, dne 28/4-1981 in ga sprejelaz nekaterimi pripombami. Komiteza urbanizem, komunalo in gradbene zadeve je organizi-ral razgovor s predstavniki Tribune. Na osnovi tega razgovora in pripomb podanih na skupščini, je korigi-ran pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta CS-5 Prule, in sicer se v drugi alineji 5. člena črta beseda »Postopno« in se stavek glasi: Obstoječi objekti Tri-bune so programirani za rušenje. V 8. členu pa se v predzadnji alineji črta »Prijateljeva 1-« in vnese »Prija-teljeva 4«. Izvršni svet posreduje predloga odlokov o zazidal-nem načrtu za območji zazidalnih otokov CS-5 Prule in CO 1-20 Žabjak zborom občinske skupščine v obrav-navo in sprejem. Ljubljana, junij 1981 IZVRŠNI SVET Poročilo začasnega organa in predlog sklepa o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ Novoplesk, Ljubljana Poročilo začasnega organa v ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana i. 1. Skupščina občine Ljubljana-Center, je na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skup-nosti - dne 23. 7. 1980 sprejela sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Obrtno nabavno prodajni zadrugi »NOVOPLESK« Ljubljana, Kersnikova 5 - (šte-vilka sklepa: 023-14/80). Za začasnega organa je ime-novala Trampuža Miloša - direktorja Obrtne zadruge »GALTEKS« Ljubljana. 2. Začasni ukrep družbenega varstva je bil uveden zaradi btstvenih motenj v samoupravnih odnosih in zaradi huje oškodovanih družbenih interesov - v smi-slu določil 619. člena in 620. člena Zakona o združe-nem delu. 3. Začasni organ je bil dolžan zagotoviti, da se od-pravijo nepravilnosti pri poslovanju zadruge in tako zagotovi zakonitost poslovanja zadruge, zagotovi za-konito razpolaganje z družbenimi sredstvi, da se od-pravijo motnje v samoupravnih odnosih in zagotovi uresničevanje samoupravnih pravic delavcev in članov zadrug. 4. Funkcije začasnega organa v ONPZ »NOVO-PLESK« Ljubljana sem pričel opravljati z 2. 9. 1980. II. 1. Še predno sem pričel z delom kot začasni organ, sem 4. 8. 1980 pripravil prve ukrepe za odpravo nepra-vilnosti in nezakonitosti v ONPZ »NOVOPLESK« Ljub-Ijana, ter jih posredoval Izvršnemu svetu. Program prvih ukrepov so sestavljali : I. Ukrepi za pridobitev popolnejše ocene stanja v zadrugi in za izvršitev ustreznejše predaje del in nalog ter odgovornosti zača-snemu organu; II. Prvi ukrepi za odpravo nepravilnosti in nezakonito-sti; III. Ukrepi za vzpostavitev osnovnih pogojev za pra-vilno delo, poslovanje in gospodarjenje zadruge in za pričetek samoupravljanja - samoupravne organizira-nosti v zadrugi. Te ukrepe sem posredoval tudi SDK - Podružnici Ljubljana, ker sem želel - zaradi pridobitve objektivhej-šega stanja v zadrugi, da se opravi kontrolni pregled poslovanja in gospodarjenja v zadrugi. 2. Z 2. 9. 1980 sem prevzel funkcijo začasnega or-gana. Z ukrepi za boljšo organizacijo dela delovne skupnosti zadruge, sem zagotovil, da je bilo delo smo-trneje in racionalneje organizirano in, da so bile tako kolikor je bilo mogoče - tudi odpravljenje nekatere nepravilnosti. Na podlagi prvih ugotovitev inšpekcij-skega pregleda SDK - Podružnica Ljubljana, ki ga je s 3. 9. 1980 pričela opravljati inšpektorica VVfeitz Biserka in na podlagi inšpekcijskega pregleda Uprave za inš-pekcijske službe - Mesta Ljubljane - Tržne inšpekcije ter predvsem na podlagi odločbe Tržne inšpekcije štev. 334-1092/80-2/22, sem izdal sklep o poslovanju ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana od 1. 11. 1980 dalje, da bi ta' preprečil nadalnje nepravilno poslovanje zadruge in izpolnil določila odločbe Tržne inšpekcije. Od tega dne dalje je zadruga poslovala - opravljala za svoje cene, ki imajo registrirano obrt: soboslikarstvo, pleskarstvo in črkoslikarstvo, nakup in prodaja surovin in repromate-riala, ki se uporablja za opravljanje teh storitev ter tako poslovala v skladu z določili odločbe Tržne inšpekcije, v skladu z registracijo svoje dejavhosti in v skladu z predpisano notranjo organizacijo dela in vodenjem predpisanih evidenc. 3. V cilju uresničitve programa prvih ukrepov sem sklical23. 10. 1980zborzadruge, ki jesprejel sklepe na osnovi katerih sem 24. 10. 1980 pripravil novi predlog postopka in pogojev za odpravo nezakonitosti v poslo-vanju zadruge. 4. Dne 28. 10. 1980 sem pripravil poročilo o gospo-darjenju - poslovnem rezultatu zadruge od 1. 1. 1980 do 30. 9. 1980 in ga skupno z novim prealogom po-stopka in pogojev za odpravo nezakonitosti v poslova-nju zadruge posredoval Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana-Center. Istega dne sem Izvršnemu svetu posredoval tudi poročilo o svojem delu, ugotovi-tvah in ukrepih - z ocenami in predlogi za nadalnje ukrepanje. 5. Drugi zbor zadruge, ki je bil sklican 6. 11. 1980 -zaradi svoje nesklepčnosti ni mogel sprejeti sklepov, ki ibi omogočili nadaljnje razreševanje in odpravo po-manjkljivosti in nezakonitosti v predhodnem poslova-nju zadruge. 6. Na osnovi skepov prvega zbora zadruge (23. 10. 1980) in na podlagi novih spoznanj, sem pripravil drugi dopolnjeni predlog postopka in pogojev za zagotovitev pravilnega in zakonitega poslovanja zadruge. Predlog - program je vseboval: I. Notranjo organizacijo delovnih področij delavcev delovne skupnosti zadruge z: 1. razdelitvijo po posameznih oddelkih, 2. opredelitvijo števila strokovno usposobljenih de-lavcev z osnovnim razvidom del in nalog; II. Opis pogojev za nemoteno delo delavcev delovne skupnosti zadruge; III. Opis pogojev za nemoteno in zakonito poslovanje zadruge; IV. Program potrebnih denarnih sredstev, ki bi jfh morali člani nameniti - neposredno z enkratnim pri-spevkom in posredno s samo trdnejšim in ekonomič-nejšim poslovanjem zadruge; V. Opis pogojev za samoupravno organiziranje in vodenje zadruge in za ustrezno ter predpisano pravno in normativno ureditev gospodarjenja, poslovanje in samoupravljanje v zadrugi. 7. Izvršni svet Skupščne občine Ljubljana - Centere je na svoji 60. seji dne 29. 10. 1980 obravnaval moje poročilo o delu, ugotovitvah in ukrepih z ocenami in predlogi za nadaljnje ukrepanje - z dne 28. 10. 1980 in tudi drugi - dsopolnjeni program - predlog postopka in pogojev za zagotovitev pravilnega in zakonitega poslovanja zadruge ter ob tem sprejel sklep - naj kot začasni organ ugotovim, ali sozadružniki zazagotovi-tev normalnega poslovanja pripravljeni združevati sredstva v ocenjeni višini (ocena k drugemu dopolnje-nemu predlogu). V kolikor člani zadruge ne bi bili pripravljeni tega storiti, bi Izvršni svet pokrenil po-stopke za likvidacijo ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana. 8. Izvršnemu svetu sem 7.11. 1980 posredoval poro-čilo o nekaterih izpolnitvah sklepa, ki ga je sprejel v zvezi z ONPZ »NOVOPLESK« na 60. seji. 9. Dne 20. 11. 1980 je bil 3. zbOF zadruge, katerega osnovna naloga je bila potrditev drugega dopolnje-nega programa - predloga postopka in pogojev za zagotovitev pravilnega in zakonitega poslovanja za-druge in sprejetje sklepa o združitvi sredstev - ocenje-nih v tem predlogu - ter tako izpolnitev pogojev dolo-čenih s sklepom 60. seje Izvršnega sveta. Zborzadruge je program v celoti potrdil, vendar pa ni sprejel sklepa o združitvi sredstev. 10. V cilju uresničitve sklepa 60. seje Izvršnega sveta sem ponovno sklical zbor zadruge. Na 4. zboru za-druge - dne 18. 12. 1980 prav tako ni bil sprejet sklep o združevanju šredstev, katerih višina je bila ocenjena v že omenjenem drugem dopolnjenem programu.in ki ga je zbor zadruge v vseh ostalih delih v celoti sprejel in potrdil. ' 11. V času od 3. 9. 1980 pa do 26. 11. 1980 je bil opravljen celovit kontrolni pregled Službe družbenega knjigovodstva. Izdana sta bila tudi dva zapisnika o ugotovitvah..V prvem zapisniku z dne 31. 10. 1980 -štev.: 06-1260/3-60/80 - zapisniku o kontroli zaključ-nega računa za leto 1979 je ugotovljeno, da zadruga ni poslovala v okviru registriranega predmeta poslovanja in da ima manjkoobratnihsredstev: 1.769.367,64 din in nepokrito izgubo v višini 1.807.204,44 din. S tem zapi-snikom je tudi ugotovljeno, da ni bilo obračunanega in vplačane davke od prometa proizvodov v višini 3.439.227,75 din in to samo za leto 1979 in le za 11 članov zadruge, ki so bili predmet pregleda.Z zapisni-kom je tudi določeno, da bi moral zbor zadruge sprejeti sklep o pokritju izgube ter da bo na osnovi tega zapi-snika izdana tudi odločba. Z zapisnikom o kontroli periodičnega obračuna za obdobje od 1.1.1980 do 30. 6. 1980 - z dne 26. 11. 1980 štev.: 06-1262/3-60/80 je poleg ugotovitev navedenih že v prejšnem zapisniku, ugotovljeno, da ima zadruga izgubo v višini 2.555.952,85 din in to zaradi neplačanega prometnega davka in zaradi nekritja stroškov iz naslova fakturirane realizacije. V zapisniku je prav tako tudi navedeno, da bo na osnovi njega izdana odločba. 12. Na osnovi dogovora med inšpektorico SDK -Podružnica Ljubljana, ki opravljala inšpekcijski pre-gled v zadrugi, pomočnikom diretkorja podružnice SDK v Ljubljani, predstavnikom Zveze obrtnih združenj Slovenije in menoj, je Zveza obrtnih združenj posredo-vala Službi družbenega knjigovodstva - podružnice Ljubljana - dne 8. 12. 1980 predlog za razrešitev pro-blematike v ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana. V pred-logu je zagotovljeno, da bodo strokovni sodelavci zveze zagotovili vse potrebno, da se bo vpeljala predpi-sana dokumentacija in naosnovi nje ugotovila in ugo- ' tavljalo resnični obseg in način psolovanja zadruge ter da bodo v zadrugi celovito vzpostavljeni takšni pogoji, ki bodo zagotavljali njeno nadaljnje zakonito in pra-vilno postovanje. Na osnovi tega predloga je SDK Po-družnica Ljubljana podaljšala prvotni ureditve rok, ki ga je določila s sklepom štev.: 06-1260/2-60/80 z dne 29. 9. 1980 na datum 31. 5. 1981 in to s sklepom 06-1260-4-60/80 z dne 8. 12. 1980. V tem roku tudi ne bo izdala odločbe v zvezi z ugotovitvami zapisnikov o pregledu - seveda, če se bodo določila sklepa uresni-čevala. III. Na podlagi vseh dotedanjih ocen, ugotovitev in pa sklepov zborov zadruge sem Izvršnemu svetu Skup-ščine občine Ljubljana - Center posredoval 26. 12. 1980 poročilo o izpolnjevanju sklepa njegove 60. seje-s predlogom za nadaljnje ukrepanje. V poročilu sem Izvršni svet seznanil, da zbor zadruge na svojem 4. zasedanju ni sprejel sklepa, s katerim bi uresničil za-htevo Izvršnega sveta, ki jo je sprejel na svoji 60. seji. Zato Izvršnemu svetu nisem mogel posredovati dru-gačnih ocen in predlogov, kot sem jih mogel v svojem poročilu dne 28.10. 1980, ko sem mu predlagal, da naj na osnovi 411., 413. in 415. člena Zakona o združenem delu ter na podlagi 342. člena Zakona o združenem delu sprejrne ustrezen sklep - ukrep. Prav na osnovi tega poročila in v njem posredova-nega predloga je Izvršni svet na svoji 6. seji sprejel že omenjeni sklep. V poročilu z dne 26. 12. 1980 pa sem navedel tudi, da v kolikor jemogočeoceniti, predlagati in sklepati drugače - potem ocenjujem, da ni možno drugače kot predlagati prenehanje ukrepa začasnega družbenega varstva v ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana in tako imenovati vršilca dolžr»osti individualnega po-slovodnega organa, še posebno ob dejstvu, da ima zbor zadruge enake pravice in možnosti odločanja kot jih je imel prek uvedbo začasnega družbenega varstva, ko v zadrugi delujeta dve komisiji, katerih naloga je zagotoviti pričetek zakonitega poslovanja zadruge, ko imajo člani zadruge svojega pravnega zastopnika in izvedenca za pravne zadeve ter izvedenca za finančne zadeve in, ko ima zadruga tudi zagotovilo, da boZveza obratnih združenj Slovenije omogočila s svojimrstro-kovnimi sodelovci vzpostavitev pogojev za pravilno, smotrno, zakonito in samoupravno vodenje in gospo-darjenje ter poslovanje zadruge. IV. Llzvršni svet Skupščineobčine Ljubljana-Center je na svoji 74. seji dne 4. 2.1981 obravnaval moje poročilo z dne 26. 12. 1980 in sprejela sklep, da se v ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana lahko preneha z ukrepom -. začasnega družbenega varstva - seveda pa mora biti prej oddan zaključni račun za leto 1980, sprejeti pred-pisani samoupravni akti, izvoljeni samoupravni organi in imenovan vršilec dolžnosti individualnega poslovo-dnega organa. 2. Na 5. zboru zadruge - dne 26. 2. 1981 je bil sprejet in potrjen zaključni račun, ki je bil tudi pravočasno oddan, sprejeti so bili samoupravni akti: Samupravni sporazum o združitvi v obrtno zadrugo, statut obrtne zadruge in Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter o medsebojnih pravicah, obveznostih \n odgovornostih pri pridobivanju in razporejanju do-hodka. Prva dva samoupravna akta sta bila sprejeta tudi referendumsko. Izvoljen je bil tudi zadružni svet in odbor samoupravne delavske kontrole. Zbor zadruge je sprejel tudi oceno, da so dani pogoji za prenehanje začasnega ukrepa družbenega varstva in*da so izpol-njeni vsi pogoji, ki jih je zahteval Izvršni svet na svoji 74. seji. Predloženi in obravnavani samoupravni akti so temelj samoupravni akti, na podlagi katerih zadruga lahko prične s poslovanjem in na podlagi katerih lahko in mora sprejeti tudi ostale samoupravne akte. 3. Izvršnemu svetu sem lahko posredoval poročilo o izpolnitvi sklepa 74. seje-zdne 2. 3.1981. Izvršni svet , je na svoji 78. seji z dne 4.3.1981 predlog za obravnavo tega poročila, ki ga je pripravil Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Ljub-Ijana Center tudi obravnaval in sprejel sklepe, s kate-rimi bi lahko zagotovil čimprejšno pripravo mnenja za prenehanje začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana, ki ga bo posredoval Skupščini občine Ljubljana - Center. 4. Z drugim poročilom z dne 14. 5. 1981 štev. 54/81-ZO - o uresničevanju sklepa 78. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana - Center sem Izvršni svet seznanil z oceno pravilnosti samoupravnih aktov za-druge, ki jo je podal Sekretariat za občo upravo Skup-ščine občine Ljubljana - Center z dopisom štev. 023-179/74-04/MN z dne 6. 5. 1981 in z imenovanjem vr-šilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa zadruge. Vršilec dolžnosti individualnega poslovo-dnega organa bo delavec delovne skupnosti zadruge Franci Šmalc in to seveda za obdobje največ 6. mese-cev oziroma za obdobje do imenovanja novega indivi-dualnega poslovodnega organa. Vršilecdolžnosti indi-vidualnega poslovodnega organa bo seveda pričel ta dela in naloge opravljati po prenehanju ukrepa zača-snega družbenega varstva v zadrugi. V. Iz celotnega poročila je razvidno, da sem Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center sprotno obveščal o svojem delu in ukrepih ter predlogih. O svojem delu, ukrepih in predlogih sem obveščal tudi Komite za druž-beno pjaniranje in gospodarstvo Skupščine občine Ljubljana Center, SDK - Podružnica Ljubljana, Tržno inšpekcijo in Družbenegapravobranilcasamoupravlja-nja Ljubljane. Pomočnik Družbenega pravobranilca sa-moupravljanja - tov. Adolf Dimnik je pri vseh pomemb-nejših odločitvah in ukrepi.h aktivno sodeloval - s svo-jimi prelogi, mnenji in stališči. Ocenjujem, da so sedaj izpolnjeni prav vsi pogoji, ki jih je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center in, da so tako podane vse osnove za uresničitev sklepa 74. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Ljub-Ijana Center z dne 4. 2. 1981 - prenehanje začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana. Začasni organ Miloš Trampuž Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, št. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. I. SRS, št. 32/80) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela, dne____in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne--------, sprejela SKLEP o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »Novoplesk«, Ljubljana, Kersnikova 5 1. V ONPZ »Novoplesk«, Ljubljana, Kersnikova 5 pre-neha začasni ukrep družbenega varstva. 2. Začasnemu organu Milošu TRAMPUŽU preneha mandat. 3. Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani Enota v Ljubljani. . 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. . SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Štev.:023-14/80 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: Niko POGAČAR OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Ljubljana Center je nasejah zbora združenega dela in zBora krajevnih skupnosti, dne 23. julija 1980, sprejela sklep o začasnem ukrepu družbe-nega varstva v ONPZ »Novoplesk«, Ljubljana, Kersni-kova 5 in imenovala začasni organ. Za začasnega or-gana je bil imenovan Miloš TRAMPUŽ. Začasni organ je bil imenovan za dobo enega leta od uveljavitve sklepa. Po sklepu je bil začasni organ dolžan zagotoviti, da se odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslo-vanju zadruge in tako zagotovi zakonitost poslovanja zadruge, zagotovi zakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, da se odpravijo motnje v samoupravnih odno-sih in zagotovi uresničevanje samoupravnih pravic de-lavcev in članov zadruge. Začasni organ je v poslovanju zadruge odpravil vse nepravilnosti in zagotovil, da zadruga posluje v skladu s predpisi in da so zagotovljeni pogoji za vpis zadruge v sodni register po obrtnem zakonu. Zadruga je po-slovno leto 1980 zaključila uspešno in je razporedilaza poslovni sklad 849.870,20 din in za rezervni sklad 61.491,30 din čistega dohodka. Pozitivno je zaključila poslovanje tudi v letošnjem I. trimesečju. Sprejeti so vsi potrebni samoupravni splošni akti, ki so potrebni za vpis zadruge v sodni register; izvoljen zadružni svet in odbor samoupravne delavske kon-trole. V teku je imenovanje razpisne komisije za razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa in računovodje zadruge. Začasni organ je skupaj z zborom članov in delavcev zadruge dal pobudo za predčasno ukinitev začasnega ukrepa družbenega varstva, ker so odpravljene vse nepravilnosti, ugotovljene vsklepu ozačasnem ukrepu družbenega varstva v ONPZ »Novoplesk«. Glede na pobudo članov zadruge, mnenja izvršnega sveta ter mnenja družbenega pravobranilca samo-upravljanja Ljubljana skupščina občine ugotavlja, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bil uveden zača-sni ukrep družbenega varstva in se sprejme sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »Novoplesk«. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je na -' svoji 90. seji, dne 27/5-1981, obravnaval poročilo zača-snega organa ONPZ »NOVOPLESK« s pobudo za pre-nehanje začasnega ukrepa družbenega varstva v tej organizaciji in daje na podlagi 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva sa-moupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. I. SFRJ, št. 32/80), 632. člena zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, št. 53/76) ter 10. točke sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v Obrtno-nabavni prodajni zadrugi »NOVOPLESK« Ljubljana, Kersnikova 5, na-slednje Mnenje: 1. Izvršni svet ugotavlja, da je pobuda začasnega organa in zbora zadruge za predčasno prenehanje ukrepov družbenega varstva v ONPZ »NOVOPLESK« Ljubljana, Kersnikova 5 utemeljena, ker so prenehali razlogi, zaradi katerih je skupščina občine Ljubljana Center sprejela sklep o začasnem ukrepu družbe-nega varstva v tej organizaci]i. 2. Izvršni svet predlaga občinski skupščini Ljub-Ijana Center, da sprejme sklep o prenehanju zača-snega ukrepa družbenega varstva v ONPZ »NOVO-PLESK« Ljubljana, Kersnikova 5. PREDSEDNIK Zdene Mali Sklep o uvedbi redne likvidacije OZD Žestan v sestavu ŽG Ljubljana PREDLOG Skupščina občine Ljubljana Center je na predlog 342. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni llst SRS, št. 2/78) na seji zbora krajev- nih skupnosti, dne________in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne________sprejela SKLEP 1. Uvede se postopek redne likvidacije železniškega gospodarstva - organizacije za vzdrževanje stanovanj-skih hiš in stanovanj ŽESTAN, Ljubljana, Trg OF 3. 2. Postopek redne likvidacije bo opravilo Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani, gospodarski od-delek. 3. Uvedba postopka redne likvidacije se vpiše v so-dni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani. Obrazložitev Železniško gospodarstvo - organizacija za vzdrževa-nje stanovanjskih hiš in stanovanj Ljubljana je bilo ustanovljeno za organiziranje in izvajanje vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov in stanovanj ter vpisano v sodni register pod št. Srg 1527/76 z dne 29. 10. 1976. ŽG ŽESTAN je izvajal to dejavnost na osnovi pogodb o dolgoročnem vzdrževanju stanovanj-skih hiš in stanovanj s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi na območjih, na katerih so stanovanjske hiše, ki so jih organizacije združenega dela železni-škega gospodarstva vložile v družbeni stanovanjski sklad. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) določa spremembe pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in samou-pravno organiziranost stanovanjskega gospodarstva. Organizacije združenega dela kot vlagatelji stano-vanjskih hiš in stanovanj v samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti stanovalcev se bodo vključe-vale in neposredno sodelovale z občinskimi stanovanj-skimi skupnostmi. Te zakonske spremembe narekujejo prenos del in nalog ŽG - organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj na organizacije združenega dela, vla-gatelje stanovanjskih hiš in stanovanj in s tem pravno prenehanje ŽG ZESTAN kot delovne organizacije, ker ni pogojev za opravljanje dejavnosti v skladu z 2. od-stavkom 10. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80). Tudi delavci ŽG - ŽESTANA so na referendumu dne 26. 3. 1981 z večino glasov sprejeli predlog, da ŽG -organizacija za vzdrževa/ije stanovanjskih hiš in stano-vanj, združena v SOZD ŽG Ljubljana, prenehaz delom in poslovanjem z 31. 12. 1981. Izvajanje stanovanjske politike ŽG Ljubljana ter njeno usmerjanje in sodelovanje z območnimi stano- vanjskimi skupnostmi bi opravljale delovne skupnosti ŽTO Ljubljana, Maribor, Postojna in DSSS ŽG Ljub-Ijana. Socialna varnost delavcev ŽESTANA je zagotovljena s prerazporeditvijo na ustrezna dela in naloge v ŽTO in DSSS ŽG Ljubljana. V času trajanja postopka prenehanja DO ŽESTAN je financiranje za potrebe njenih del in nalog in drugih storitev zagotovljeno po načelih svobodne menjave dela. Iz navedenega izhaja, da Železniško gospodarstvo -organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stano-vanj Ljubljana nima pogojev za nadaljnji obstoj, zato je bilo odločiti, kot je navedeno v izreku tega sklepa. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper ta sklep ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo v 30 dneh od vročitve tega sklepa pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA CENTER Številka: 023-33/81-04/HZ PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: NikoPOGAČAR POROČILO K PREDLOGU SKLEPA O UVEDBI REDNE LIKVIDACIJE ŽG - ORGANIZACIJE ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ, LJUBLJANA Železniško gospodarstvo - organizacija za vzdrževa-nje stanovanjskih hiš in stanovanj Ljubljana je bilo ustanovljeno za organiziranje in izvajanje vzdrževanja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (vpis v register 29. 10. 1976) v okviru organizacije združenega dela Železniško gospodar-stvo. ŽG ŽESTAN je izvajal to dejavnost na osnovi pogodb o dolgoročnem vzdrževanju stanovanjskih hiš in stano-vanj z večino samoupravnih stanovanjskih skupnosti na območju, na katerem so stanovanjske hiše, ki so jih organizacije združenega dela ŽG vložile v družbeni stanovanjski sklad. ŽGZESTAN opravljaorganizacijam ŽG še druge storitve po samoupavnem sporazumu o pridobivanju dohodka za opravljanje storitev med de-lavci ŽG ŽESTAN in delavci TOZD v sestavi ŽG Ljub-Ijana v skladu s programom bivšega ŽG - stanovanj-skega podjetja. Z zakonom o stanovanjskem gospo-darstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) so nastopile bistvene spremembe v gospodarjenju s stanovanjskimi hišami in stanovanji, ko se organizacije združenega dela kot vlagatelji stanovanjskih hiš in stanovanj v samou-pravne stanovanjske skupnosti in skupnosti stanoval-cev vključujejo in neposredno sodelujejo z območnimi stanovanjskimi skupnostmi. Te spremembe narekujejo prenos del in nalog ŽG ŽESTAN na organizacije vlagatelje in s tem pravno prenehajo ŽG ŽESTAN kot delovne organizacije, ker ni pogojev za opravljanje njegove dejavnosti (2. odstavek 10. člena zakona o sanaciji in pVenehanju organizacij združenega dela, Uradni list SFRJ, št. 41/80). O spremembi organizacije dela in poslovanja hapo-dročju stanovanjskega gospodarstva v ŽG Ljubljana je delavski svet ŽG Ljubljana 29. 1. 1981 sprejel sklep o uvedbi postopka za reorganizacijo dejavnosti stano-vanjskega gospodarstva v ŽG Ljubl|ana. Dne 26. 3. 1981 so se delavci ŽG ZESTAN z osebnim izjavljanjem na referendumu z večino glasov odločili, da se sprejme predlog, da ŽG - organizacija za vzdrže-vanje stanovanjskih hiš in stanovanj, združena v SOZD ŽG Ljubljana, preneha z delom in poslovanjem z 31.12. 1981. Izvajanje stanovanjske politike v ŽG Ljubljana ter njeno usmerjanje in sodelovanje z območnimi stano-vanjskimi skupnostmi bi opravljale delovne skupnosti ŽTO Ljubljana, Maribor, Postojna in DSSS ŽG Ljub- Ijana. Socialna varnost delavcev ŽESTANA je zagotov-Ijena s prerazporeditvijo na ustrezna dela m naloge v ZTO in DSSS ŽG Ljubljana. V času trajanja postopka prenehanja DO ŽESTAN je financiranje za potrebe njenih del in nalog in drugih storitev zagotovljeno po načelih svobodne menjatfe dela. Iz navedenega izhaja, da Železniško gospodarstvo -organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stano-vanj Ljubljana nima pogojev za nadaljnji obstoj. Upoštevaje navedena dejstva, Sekretariat za občo upravo I predlaga skupščini občine Ljubljana Center predlog sklepa o uvedbi postopka redne likvidacije v obravnavo in spre-jem. DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center, tisk CGP DELO, Ljubliana, 11. 6. 1981