Fizika v šoli 37 Iz prakse Dobre strani pouka na daljavo mag. Jože Pernar Srednja šola Krško Izvleček Običajno se članki ne pišejo v prvi osebi. T o pravilo bom kršil zgolj zato, ker vsa opažanja in ugotovitve temeljijo na osebnem pogledu, ki izhaja iz izkušenj, pridobljenih med intenzivnim delom na daljavo. Zbranih je nekaj osnovnih izkušenj, kjer sem se želel osredotočiti na pozitivne primere in posledice, ki bodo morda začetek novih sprememb. Ključne besede: aktivni pouk na daljavo, e-učenje, procesna znanja, sodelovalno učenje The Good Side of Distance Education Abstract Articles are usually not written in the first-person singular. I am going to break this rule simply because all the obser- vations and findings are based on my personal point of view stemming from the experiences gained during intensive distance teaching. I have gathered some basic experiences, focusing on the positive examples and effects that might mark the beginning of changes. Keywords: active distance education, e-learning, procedural knowledge, cooperative learning Uvod Priča smo velikim spremembam, ki se jih verjetno niti ne zavedamo dobro. Kar je bilo marca 2020 nemogoče, je danes v slabših razmerah mogoče. Skoraj vsak me- sec naše šolstvo »utrpi« spremembe, ki močno vplivajo na sedanje izobraževanje, kot vse kaže, pa bo to imelo tudi nekaj posledic. T ako lahko vsak dan beremo o slabih straneh preteklega dela v posebnih razmerah. Na prvi pogled je videti, kot da je bilo vse slabo in se je pri tem delala nepopravljiva škoda. Prispevki in analize so polni kritik in človek dobi občutek, kot da smo učitelji kritič- ni delavci. Prehod iz analognega v digitalno poučevanje je bil za vse udeležence učnega procesa zelo stresen. Iz dneva v dan so se odkrivale nove vrzeli in težave. Spletne strani so bile v trenutku preobremenjene, nakar so se se- suvale. Najbolj pa je v oči bodla pomanjkljiva pismenost udeležencev. Pa je bilo res vse tako slabo? Je bilo res toli- ko napak in pomanjkljivosti? V nadaljevanju prispevka je predstavljen pogled posame- znika, ki temelji predvsem na lastni izkušnji in subjek- tivni oceni pridobljenih izkušenj ter opravljenega dela. Pouk na daljavo bi lahko razdelili na dva dela: prvo zapr- tje šol spomladi 2020 in drugo jeseni 2020. Izkušnje ka- žejo, da sta se obdobji pouka na daljavo zelo razlikovali. Prvi del je bil dokaj »nepričakovan« in nas je dobesedno pahnil v izredne razmere. Mnogi učitelji se niso znašli in pouk pri nekaterih predmetih se je dobesedno ustavil. Nekateri pa so uporabili svoje predhodno pridobljeno znanje in ga celovito preizkusili v praksi. Drugo zaprtje šol je bilo bolj sistemsko poenoteno in predlagana so bila določena programska orodja (Micro- soft T eams), ki so močno olajšala delo. Prva izobraževanja in prve izkušnje Obiskovanje izobraževanj za učenje na daljavo pred več kot dvajsetimi leti se je izkazalo za veliko prednost. Sre- čanja na mednarodnih konferencah MIRK [1] so bila takrat prava »futorologija«. Prve izkušnje je bilo mogoče pridobivati že v letih 1998–2000, ko je skupinica zagnan- cev (Borut Čampelj, Alenka Makuc in drugi) pripravlja- la tovrstna izobraževanja. Biti tutor v sklopu seminarjev, kjer smo učitelji med sabo »simulirali« pouk na daljavo, je bil izjemen privilegij. Nismo vedeli, da bomo prav to obliko dela čisto zares potrebovali čez 20 let. Pozne- je smo nekateri nabirali izkušnje z mladimi športniki, otroki diplomatov in dalj časa obolelimi. Zoom in/ali Microsoft Teams Pri prehodu na pouk na daljavo smo vsi na šoli uporabi- li aplikacijo Zoom. Orodje je uporabno za pouk v živo. V ečina drugih opravil je potekala po e-pošti in v nekate- 38 rih spletnih učilnicah ter na spletnih straneh učiteljev. Naslednje šolsko leto smo Zoom zamenjali z Microsoft T eamsi. T o je lastniška platforma za poslovno komuni- kacijo, ki je bilo razvita kot del družine izdelkov Micro- soft 365. Ker delujejo v oblaku, smo lahko do T eamsov dostopali prek namizja ali mobilne aplikacije. Podprti so v sistemih Windows in Mac pa tudi na platformah iOS in Android. Praktično to pomeni s čimerkoli od kjerkoli. T o pa je velika prednost, ki jo je kljub korporativnim te- žnjam treba izpostaviti. Kaj lahko kot uporabnik rečem o tem orodju? Kot veči- na kolegov sem se med počitnicami leta 2020 namestitvi in uporabi upiral. Prva srečanja in predstavitve niso bili spodbudni. Stvar je bila videti zelo zapletena. V endar moram izpostaviti in pohvaliti računalnikarja na šoli, ki je vztrajal in nam pomagal pri sorazmerno zapletenih namestitvah. T eamsi so ostali v mojem delovnem okolju tudi po pre- nehanju pouka na daljavo. Zagotavljajo mi določena opravila in urejenost pri sprejemanju dijaških izdelkov. Pošiljanje obvestil, nalog, učnega gradiva in navodil je pregledno in dostopno vsem. Omogočajo dober pregled prejetih izdelkov (vaje, naloge, slike) in povratne infor- macije. Dijake obveščajo o novih objavah, beležijo priso- tnost ter dovoljujejo postavljanje časovnih okvirjev. Aktivni pouk na daljavo Za pouk pa niso dovolj le dobro orodje, zanimivo okolje in draga oprema. Predvsem je potrebna primerno pripra- vljena vsebina. Da zagotovimo aktivnega udeleženca v učnem procesu, potrebujemo veliko več. Aktivni pouk dosežemo, ko dijaki sami pridobivajo znanje s pomočjo neposrednih in lastnih izkušenj, z izvedbo določenih Slika 1: Primeri tabele rezultatov točkovanja aktivnosti dijakov. aktivnosti in razmišljanjem o tem. Že v razredu ni lah- ko pripraviti takega pouka, na daljavo pa je to še toli- ko težje. V elja pohvaliti gradivo, ki nam ga je predstavil in ponudil dr. Gorazd Planinšič (FMF) s sodelavci [2]. Gradivo se je iz originalnega učbenika College Physics – Explore and Apply sproti prilagajalo in objavljalo tudi v slovenščini. Pri aktivnostih je močno poudarjena upora- ba različnih upodobitev, kot so diagrami gibanja, grafi, diagrami sil, stolpčni diagrami, žarkovni diagrami, silni- ce itd. Poglavja mehanike, termodinamike, elektrike in magnetizma ter optike so vsebovala naloge z aplikativ- nimi, opazovalnimi in testnimi poizkusi. Vsebine so bile preizkušene in dobro ciljno naravnane. Naloge so opre- mljene s kratkimi, a odličnimi videovsebinami. Reševali smo jih v manjših skupinah (od tri do pet dijakov). Pri raziskovanju in reševanju problemov se dijaki učijo po- vezovati znanje znotraj fizike in tudi interdisciplinarno. Procesna znanja, ki smo jih skušali doseči Kljub vsem omejitvam smo skušali z dijaki doseči čim več procesnih znanj. – Načrtovanje dela. Dijaki pred začetkom naloge izde- lajo načrt poteka reševanja. Ni nujno, da ga zapišejo. Lahko gre zgolj za dogovor. – Predvidevanje in preverjanje. S sistematičnim prever- janjem oblikujejo svoje hipoteze in preverijo njihovo smiselnost. – Postavljanje ključnih raziskovalnih vprašanj. Pri tem dijaki med reševanjem odprtih problemov postavijo raziskovalno vprašanje. Fizika v šoli 39 Iz prakse – Kritično razmišljanje o potrebnih podatkih. Reševanje poskusov ali ogledi videoeksperimentov se analizirajo s potrebnimi in zadostnimi podatki. – Kritičen odnos do rešitev. Dijaki razmislijo, ali je rešitev problema smiselna, in predlagajo tudi druge rešitve. – Kritičen odnos do interpretacije rezultatov. Dijaki raz- mislijo o rešitvi z različnimi poskusi ter predlagajo tudi drugačne razlage in interpretacije. – Opis poteka dela. Dijaki so za večino svojih aktivnosti posredovali pisno poročilo z opisom poteka reševanja nalog. – Sistematično zapisovanje. Dijaki sistematično doku- mentirajo svoja opažanja. Pri tem je bilo še vedno ve- liko težav, saj se mnogim zdi zapisovanje nepotrebno. Sodelovalno učenje Prej omenjene oblike pouka v manjših skupinah samo- dejno privedejo do sodelovalnega ali medvrstniškega učenja. T a oblika dela zahteva zelo dobro pripravo gra- diva in natančno načrtovanje aktivnosti. Pomembna je tudi časovna razporeditev dela v skupinah. Še posebno, če se to izvaja zgolj pri enem predmetu. Pri tem so se utrdile lastnosti, kot so odgovornost, samospoštovanje, poštenost in odkritost. Pri prvih delitvah so dijaki sami predlagali sestavo ekip. Pozneje smo to nalogo prepušča- li generatorju programske aplikacije. Zgolj v enem pri- meru se je zgodilo, da sodelovanja ni bilo. Štirje dijaki so reševali nalogo vsak zase kljub večkratnim pozivom in spodbudam k sodelovanju. Ob vsakem mojem oglašanju v skupino je vladala popolna tišina brez komunikacije. Z mano so komunicirali normalno, med sabo pa ne. V drugih zasedbah so isti dijaki delovali pričakovano. Ugotovitve eksperimentalnih študij znanega razisko- valca na tem področju Slavina [3] kažejo, da sta ekipna nagrada in individualna odgovornost ključna elementa za spodbujanje dosežkov pri temeljnih veščinah sodelo- valnega učenja. Naj je šlo za računske naloge, raziskovalne aktivnosti ali za reševanje tematskih križank, smo se vedno trudili, da se dijaki nekaj naučijo in ne zgolj opravijo skupinsko delo. Po vsaki enoti sodelovalnega učenja je obvezen po- govor, predstavitev rezultatov ali konstruktivna debata. Nagrada so bile točke za celotno ekipo, ki si jih je raz- delila. Vsak dijak je vedel, kaj pomenijo. Jasno zaznavna je bila ekipna odgovornost, med ekipami pa je vladalo rivalstvo. Vrednotenje in ocenjevanje Začetna tedna sta bila nepozabna. Kaotične razmere so se počasi umirjale in predvidevati je bilo treba tudi vred- notenje dela. Z ocenjevanjem pouka na daljavo ni imel praktično nihče pravih izkušenj. Pozneje so Microsoft T eamsi omogočili sprotno beleženje vrednotenja raz- ličnih aktivnosti. Po navodilih za preverjanje in ocenje- vanje znanja v srednjih šolah [4], ki smo jih prejeli od ZRSS, so se vrednotili in ocenjevali različne aktivnosti in izdelki. Kaj vse smo vrednotili in ocenjevali? – Eksperimentalne vaje. T e so dijaki opravljali samo- stojno. S pomočjo pripravljenih videoposnetkov, fil- mov, navodil in predlog so morali dijaki pripravljati tudi pripomočke. T ako je bila celotna izvedba vaj še zahtevnejša. T reba je priznati, da so dijaki izredno iz- najdljivi in sposobni, saj so po kratkih konzultacijah rešili praktično vse probleme. Če primerjam število 40 opravljenih vaj in oddanih poročil, lahko potrdim, da je bilo teh več kot pri istih dijakih pred pandemijo. – Računske naloge. Pri teh nismo nikoli pretiravali. Za- vedajoč se, da je veliko število nalog lahko problem, smo te odmerjali redno po eno, dve ali največ tri. T o se je pokazalo za dobro. Pomembnejša od reševanja v ra- zredu je bila v teh razmerah poznejša analiza naloge. – Interaktivne križanke. Reševanje v manjših skupinah in delitev točk po deležu in uspehu so dijaki sprejeli kot zelo pravično in pošteno. – »Aktivne naloge.« Že zgoraj opisano reševanje nalog s pomočjo kratkih videosekvenc. – Ogled filma. Na spletu je dosegljivih veliko dokumen- tarnih filmov, ki si jih lahko dijaki ogledajo, nato pa odgovorijo na nekaj vprašanj ali v kratkem zapisu od- prto komentirajo svoja opažanja. Pomembno je, kako ciljno naravnamo »dogodek«. Izkazalo se je, da so se nekateri dijaki naučili »gledati« tovrstno gradivo. – Izdelava poskusa. Kratke naloge izdelave enostavnih poskusov (iz A4-lista izdelaj padalo, nitno nihalo, enostavno vzmetno tehtnico, plovilo iz plastelina, ko- zarec kot zvočilo, plastenka in milni mehurček idr.) Zapis postopka izdelave in delovanja. Brez veliko teorije in zahtevanih nalog. Pri tem spoznamo, kako dijak dojema nek pripomoček, kako si ga izdela in ga primerja z laboratorijsko opremo. T e kompetence so dijakom koristile pozneje pri izvedbi eksperimental- nih vaj. – Interaktivne naloge. Na svoji spletni strani že dalj časa objavljam in pripravljam interaktivne naloge. T e so v tem času prišle prav za samostojno reševanja in utrje- vanje znanja. – Referati in seminarske naloge. Nekateri dijaki so se od- ločili za pripravo samostojnega raziskovanega dela. – Naloge »nemogoče je mogoče«. Raziskovalno delo v manjših skupinah in parih. Naloga z enim vpraša- njem. Primer: »Kako osamiti virus?« Dijaki so podali kratko idejo, kako bi to storili. Pomembna sta poznej- ša predstavitev ideje in kritično komentiranje preosta- lih skupin. Pri tem se je pokazalo ogromno znanja z vseh področij pa tudi »luknje«, ko si dijaki nekaj na- pačno predstavljajo. Pri vrednotenju so sodelovali tudi dijaki. Katera ideja se jim je zdela najbolj utemeljena in katera najbolj nevsakdanja. Vsaka aktivnost je bila ovrednotena s številom točk (od 2 do največ 10). T e smo na koncu sešteli in določili povpre- čje. Upoštevali smo nekaj ekstremov (težje naloge, težave z gradivom in materialom, bolezen, vremenske razmere idr.) T očke, spremenjene v odstotke, smo ovrednotili po kriteriju, kot ga imamo pri rednih pisnih izdelkih. Oce- ne smo vpisali le tistim dijakom, ki so to želeli. Če dijak ni bil zadovoljen z oceno, je to pridobil, ko smo se vrnili v šolo. Naj bo to ocena iz eksperimentalnih vaj ali pi- snega oziroma ustnega ocenjevanja. Na koncu sem dobil dober občutek, da je bila ta ocena ena najbolj avtentičnih in celovitih v zadnjem času. Pisnega ocenjevanja nismo izvajali na daljavo. Ustno oceno na daljavo je pridobilo le nekaj dijakov, ki so želeli popravljati oceno iz časa pred pandemijo. Uporaba informacijsko-komunikacijske (IKT) in druge tehnologije Nedvomno se je na tem področju zgodil največji premik. Če je bil ob pričetku prisoten problem pošiljanja slik ali pripenjanja dokumenta, so na koncu dijaki obvlada- li marsikaj zahtevnejšega. Pri tem je odigralo največjo vlogo sodelovalno učenje. Učenje med vrstniki je ne- verjetno. V erjetno je to ena najnaravnejših oblik učenja. Med sabo nimajo zadržkov, so neposredni, v teh razme- rah tudi presenetljivo strpni in spoštljivi. Čutilo se je, da vedo, komu nekaj ne gre dobro, in ni bilo veliko prime- rov »norčevanja« iz neznanja. T a kompetenca bo lahko odigrala pomembno vlogo pri nadaljnjem delu v šoli. Nova IKT-oprema Že prva tedna začetnega zaprtja šol se je pokazala ogro- mna vrzel pri IKT-opremljenosti tako dijakov kot učite- ljev. Če položaj dijakov razumemo, je to za drugo stran težko razložiti. Nekaj mesecev po začetku pouka na da- ljavo se je premaknilo tudi na tem področju. Hudomušno bi lahko rekli, da so se učitelji na račun virusa opremili. Kakorkoli, to je še ena dobrih plati epidemije. Oprema je prihajala v paketih. MIZŠ je potegnilo prvo potezo in junija 2020 priskrbelo licence za Microsoftovo program- sko opremo (Office, Excel, T eams, One Drive 1T). Čez dva meseca je sledila operacija »COVID19 – Dodatna podporna IKT infrastruktura za izvajanje vzgojno-izo- braževalnega procesa«, ki jo je vodil Arnes [5]. Sledilo je »MIZŠ Sofinanciranje VIZ 2020 2« [6]. Decembra 2020 je neprofitna organizacija Duh časa ponudila večje šte- vilo prenosnikov [7]. Začetek letošnjega šolskega leta pa je spet zaznamovala Arnesova akcija »React-EU – IKT za VIZ« [8]. T ako je šola s 65 zaposlenimi učitelji in 649 vpisanimi dijaki na različne načine pridobila 770 licenc, 47 preno- snikov, dve grafični tablici in deset spletnih kamer. Zgolj med junijem 2020 in septembrom 2021. Za učitelje in šolo v celoti to nedvomno predstavlja veliko pridobitev, če primerjamo nabavo IKT pred tem obdobjem. Spletni seminarji (webinarji) Pred epidemijo redka oblika izobraževanja je v tem času doživela pravi razcvet. T ako po ponudbi kot kakovosti. Seminarji v tej obliki se bodo zagotovo obdržali, saj so bolj praktični (čas, kilometrina, dosegljivost), predvsem pa mnogo cenejši. Preteklo obdobje nas je nekako nau- čilo izbirati več izobraževanja, kot smo se ga udeleževa- Fizika v šoli 41 Iz prakse li prej. Izobraževanje v izobraževanju pa bi moralo biti stalnica. Mogoče smo priča prvemu koristnemu virusu na po- dročju IKT. Novica, da je od 12. julija letos na MIZŠ oblikovana Služba za digitalizacijo izobraževanja, je lahko prelomna. Podrobni pregled »Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje« vliva upanje, da se naše izo- braževanje lahko prilagodi tako trenutnim tehnološkim trendom kot tudi trenutnim izrednim razmeram. Priča- kovati je, da učitelje čakajo prelomne spremembe tudi v izobraževanju. Zaključek Pouk na daljavo je nekaj izjemnega. Dogaja se v izre- dnih razmerah, ki močno onemogočajo ustaljene sistem- ske norme in način dela. Kljub tem omejitvam smo s po- ukom na daljavo opravili veliko dobrega. Že spoznanja pomanjkljivosti so neprecenljiva. Naučili smo se mnogo novih metod dela. Spoznali smo, kako prilagodljivi in iznajdljivi so naši dijaki. Konec koncev je po dolgih letih šola za dijake spet postala zaže- len »hram učenosti«. Viri [1] MIRK (1998). „Organizacija mednarodnih konferenc, srečanj in izobraževanja,“ [Elektronski vir]. Available: http://www.mirk.si/organizacija.html. (19. 9. 2021). [2] G. Planinšič in sodelavci, „Stalno strokovno spoponjevanje učiteljev fizike na FMF,“ Delo na dalja- vo, [Elektronski vir]. Available: http://sss.fmf.uni-lj.si/index.php?mode=3&id=414. (5. 5. 2021). [3] R. Slavin (1995). „Co-operative Learning: Theory, Research amd Practice,“ v 2. izdaja, Boston, Allyn and Bacon. [4] ZRSŠ, „Navodila za preverjanje in ocenjevanje znanja v srednjih šolah,“ [Elektronski vir]. Pridoblje- no s https://www.zrss.si/novice/navodila-za-preverjanje-in-ocenjevanje-znanja-v-srednjih-so- lah/. (2. 6. 2020). [5] Arnes, „Podatki o programu COVID19-IKT za VIZ, “ [Elektronski vir]. Pridobljeno s http://www.arnes. si/covid19_ikt-za-viz/. (2. 10. 2021). [6] MIZŠ, „MIZŠ - Sofinanciranje-VIZ-2020-2,“ [Elektronski vir]. Pridobljeno s https://www.arnes.si/fi- les/2020/12/Navodila-MIZ%C5%A0-Sofinanciranje-VIZ-2020.pdf. (10. 9. 2021). [7] „Duh časa- neprofitna organizacija,“ [Elektronski vir]. Pridobljeno s https://racunalniki.duh-casa. si/. (9. 9. 2021). [8] Arnes, „React-EU – IKT za VIZ, “ [Elektronski vir]. Pridobljeno s https://www.arnes.si/react-eu-ikt-za- -viz/. (12. 10. 2021).