AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 7 " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 6, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. iujezemcev v (levelandu mora trpeli, ker'Težk° del°čak6a ^enerala Uilirni ajj i i ■ • « ■■ Franca v Španiji oddelek ne imenuje novega sodnika — George Green, level J Citizens Bureau v irau> Je včeraj izjavil, da tujezemcev v Cleve ^ ker justični oddelek 2 lrnenovanjem novega L,ga sodnika. v»K0f V,'j idnijj i . imenovan novi *i ^ lmel dovolj dela za eno :vjnje z državljanskim zasli-ijev ,m' Mnogo stotin prosi- za 1 ze državljanske pravice , Več kot eno leto, da bo ^a rešena. Tekom meseca marca je bilo vloženih na zvezni sodniji 575 prošenj za državljanstvo, je dejal Mr. Green. Odredba WPA administracije, da oni, ki niso državljani, ne morejo dobiti dela, je povzročila naval na sodnijo. Tudi za prve papirje je silno vpraševanje. Tekom leta 1937 je 2,846 oseb prosilo za prve papirje, toda tekom lanskega leta pa že 6,889. Letos so minuli šele trije meseci, pa je bilo že nad 2,000 prošenj za prvi papir vloženih. , skrivej mobilizira armado in mornarico. r,'° Jugoslaviji, da se ne pridruži Angliji 5 - \ • aPrila. Vojaške in di- J Uve,odredbe, ki jih je laška % • Jila te dni> so "za iCaj'" da Italija ne dobi ? i," > So ko bo treba na- Se izjavili voditelji fa-•)e Italija izjavila, da C1^ v°Jaštva v Alba" baje nastal odpor ' lijQ vJU Zogu. Albanija ima 'dr, poKodbo, 'Jgi da pride ena na pomoč v slučaju potrebe. Nadalje se poroča o zbiranju laških čet v Brindisi ob Jadranskem morju. Italija tudi utrjuje Dodecanese otoke, kar je korak proti Turčiji, dočim je bilo nadal-njo vojaštvo poslano v Libijo. Da je Italija poslala svoje vojaštvo v Albanijo je kot nekako svarilo Jugoslaviji, ki se nahaja severno od Albanije, da naj se Jugoslavija ne pridruži Angliji in s tem skuša obkoliti Italijo. Nni Nemec nikakor ne želi vojne. Hitler IN opustili nevarno igranje z orožjem ,; aprila,Splošno pre-^ 'Sduje v Nemčiji, IVoj^n Nemec nikakor ne ni ' 111 mnogi so celo pre-% ^Vpil Evropa še precej v miru radi nemške Jen°sti iti v vojno. »\e|oPa se preokrene, ko se "^isai ne vrste pogodbo Poljski zunanji mirii- :tno°nu' Ako Je naPer-ie" Sanw Pr°ti Nemčiji, 'Wa em,eniti tudi mišljenje naroda. Hi, ^ Mnenja, da bo Hitler "i nH.. 8v°J lasten, nepriča-Hor'1,1' ako bo posledica 1 ^ ega ministra v Lon-■ da pri(je Poljska po- w Pod angleški in franco- Ki Da pa Hitler ne bi šel rad dalj kot je že šel so krive tudi nemške finance. T e k o m enega samega leta: je narastel nemški dolg za deset milijard mark, kar znese v ameriški veljavi štiri milijarde dolarjev. Skupni nemški državnj dolg znaša danes nekaj nad 28 milijard mark, dočim vlada dolguje ljudem nadaljnih 23 milijard. Pri vsem. tem pa živež v Nemčiji nikakor ni obilen in gotove vrste predmetov sploh primanjkuje. V uradnih krogih se torej zatrjuje, da Nemčija ne bo podvze-la nobenih odločilnih korakov, razven če bo izzvana od Anglije. V tem slučaju bi imel Hitler ves nemški narod zedinjen za seboj. General Francisco Franco je zmagal v španski civilni vojni, toda težave za njega so se šele sedaj začele. Eno izmed glavnih vprašanj je, ako dobi Španija zopet monarhistično obliko vlade. Enkrat je Franco že izjavil, da bo on gospodar v Španiji in bo vladal brez strank in parlamenta. Katalonija bo zahtevala svojo avtonomijo in enako tudi Baski na severu. Franco je tudi posvaril velike posestnike na jugu, da naj nakar ne mislijo, da so z denarjem, ki so ga dali za vojno, njega podkupili. Siromaki morajo priti do svojih pravic, že so v delu načrti, da se obsežna ve-leposestva razdelijo in dobijo si-rotnejši kmetje nekaj sveta. Nadalje so prepovedani vsi štrajki in bojkoti. Posebno delavsko sodišče bo odločevalo o vseh takih zadevah. Angleški admiral je preveč govoril London, 5. aprila. Angleški mi-nisterski predsednik Chamberlain ima te dni posvetovanje z ministri. Vzrok posvetovanja je, ker je prvi admiral angleškega brodovja Earl Stanhope "preveč govoril." Izjavil je javno, da je angleška vojna mornarica dobila povelje pripraviti topove, ki obstreljujejo zrakoplove. Angleška vlada je komaj dosegla, da toza-:evttd poročilo hi prflnd" v~čeio£i" v javnost. Chamberlain želi, da prvi admiral resignira iz svojega urada, ker se vlada boji, da bo v bodočnosti zopet nekaj povedal, česar javnost ne sme zvedeti, obenem pa take izjave povzročajo slabo voljo v tujezemstvu in iz-dajejo tajne načrte. -o- Nova pogajanja med operatorji in premogarji New York, 5. aprila. Zastopniki premogarjev in operatorjev so dobili naročilo, da se ponovno zberejo h konferenci in poravnajo štrajk premogarjev, ki se vrši že tretji dan. Naznanja se, da so premogarski zastopniki že v mnogih točkah odnehali, toda kompanije so trdovratne. Unija premogarjev je p r i p r a v 1 j e n a podpisati določila stare pogodbe za nadaljni dve leti, ako se odpravi iz pogodbe določba za kazen za nepostavne štrajke. S pogajanji se nadaljuje. Mussolini in Hitler v dolgem pogovoru Rim, 5. aprila. Iz jako zanesljivih virov se poroča, da je imel Hitler danes dolgotrajen telefonski pogovor z Mussolini jem. Govorila sta o sedanjem položaju v Evropi. Sklenjeno je bilo med obema, da skupno nastopita, ako bi bili interesi ene a}i druge države ogroženi. Ta telefonski govor se je vršil, ko je začela Italija pošiljati topove, pehoto in zrakoplove v Albanijo. V mestih Bari in Brindisi se nahaja že sedaj do 35,000 vojakov. Veliki parniki čakajo, da prepeljejo čete v albanska pristanišča na dana povelja. Laški zrakoplovi skoro dnevno zapuščajo laško ozemlje v smeri proti Albaniji. Albanija sicer še vedno zanika, da ji preti janski kralj je le naprosil Musso-linija, da slednji spopolni vojaško pogodbo, ki je bila' narejena leta 1937 in v kateri si oba deželi obljubujeti, da prideta ena drugi na pomoč "v slučaju potrebe. --o- Italija obvestila Jugoslavijo glede Albanije Belgrad, 6. aprila. Laška vlada je uradno sporočila jugoslovanski vladi, da je sklenila laška vlada uvesti protektorat nad Albanijo in da so se laške čete izkrcale v treh albanskih pristaniščih. Tisoče laških čet je na potu proti albanskim pristaniščem. Jugoslovanska vlada je sklenila, da zaenkrat ne bo protestirala. Nadalje se1 poroča, da tudi angle-šla vlada nima ničesar proti zasedbi Albanije od strani laških čet. Medtem se pa poroča iz Tirane, glavnega mesta Albanije, da je albanska . vlada sklenila z orožjem braniti svojo neodvisnost. Albanija more postaviti v skrajnem slučaju nekako 25,000 mož v armado. Italijani so odposlali že 35,000 vojakov proti Albaniji in nadaljne čete bodo sledile. Italija svari Poljsko., da pomeni zveza z Anglijo pravo nevarnost za poljsko republiko Rim, 5. aprila. Laško časopisje Abesinijo, kateri je Anglija ob- se te dni mnogo bavi s položajem, ki je nastal v Evropi, potem ko je imel angleški ministers!« predsednik Chamberlain več bojevitih govorov v parlamentu. Predvsem pa poudarja laško časopisje, da se poljska republika igra z ognjem, ko išče zveze z Anglijo. Laško časopisje citira vzglede, da so imele vse države, ki so se zvezale z Anglijo, doslej nesrečo. časopisje kaže na primer na ljubovala pomoč. Abesinija je propadla. Nadalje kaže laško časopisje na cehoslovaško republiko, ki je bila tudi v zvezi z Anglijo in na španske lojaliste. Vsi do bili poraženi. Laško časopisje nadalje zatrjuje, da Hitler nikakor ne bo dovolil, da bo Nemčija obkoljena od nasprotnikov. Poljska se zna bridko kesati ako bo za Anglijo hodila po kostanj v ogenj, pravijo Italijani. Sporazum med Poljsko in Anglijo gotov London, 5. aprila. Razume se, da je sporazum med Poljsko in Anglijo skoro že potrjen in da je vlada poljske republike pristala v zahtevo Anglije, da se bo Poljska borila za Anglijo, ako bo slednja napadena. V istem času se Anglija obvezuje, da pride Poljski na pomoč, v slučaju, da bi bila Poljska napadena. Obenem je včeraj angleška vlada umakne svoje čete iz Španije, ker je civilna vojna končana in je priznana Francova vlada. Laška vlada je odgovorila, da nobenih nadaljnih vojakov ni bilo poslanih v Španijo in da so že tisoči na notu domov. 'V, % t da je vrednosti °rk k aprila. Znani ra-i , ack Bennie je plačal Ni a k dobil za $700.00 %aJ"aguljev. Dragulji so 1 iz EvroPe>toda J^Hla na dan in Jack 'ki!! aretiran. Dragulji, Postavnim potom '•(JCn\v zed. države za h? kili jW ocenjeni od vlade '^atl je moral plača tolikšno svoto, da jih \ ,Jette. Na sodniji je , ,, 11 kazno' 'De, 6<*j van z globo so odvetniški visoki. a za mladino v, , 5 v državi Ohio 30 " lih h torišč za mladi-k[r. 0(Jo odpravili, a po-% n0Ve. V omenjenih n^0 Prostora za 6,000 Japonci tepeni od Kitajcev. 3,000 ubitih Hong Kong, 5. aprila. V južni Kitajski so japonske čete začele z novimi napadi, toda so bili že prvi dan popolnoma poraženi, ko so Kitajci pričeli z nepričakovano ofenzivo. Baje je v tej bitki padlo nad 3,000 Japoncev. Ostanki japonske armade so se umaknili južno od Cantona. —--o- Proti Fordu Konvencija avtnih delavcev, to je ona stranka, ki drži z Lewis-om, je sklenila začeti z ogromno kampanjo proti Fordu in njegovim izdelkom. 2,500,000 lepakov je naročenih, na katerih unija pojasnuje svoje stališče. Baje je 1,000 bratskih in drugih organizacij izjavilo voljo sodelovati. M a vu10 knjižice ^ imamo zopet j radio programskih K^^vije. Dobite jih !W,r J0 želi po pošti naj Ko za tri cente. Pijani ljudje Pomožni prometni komisar v Clevelandu Mr. Martin Blecke je včeraj dal povelje vsem policistom, da aretirajo nemudoma na cesti vsakega pijanca. Ti pijani pešci, je dejal Blecke, zakrivijo največ prometnih nesreč. Torej če se ga boste v bodoče preveč nalezli, ostanite doma, sicer se boste kmalu znašli v zaporih. Mestna zbornica Poleg drugih del, ki so v zvezi z mestno vlado poseže naša mestna zbornica včasih tudi v druge kroge. Pri zadnji seji je na primer sprejela resolucijo, v kateri se zbornica zahvaljuje predsedniku Rooseveltu, ker ni pripoznal razkosanja čehoslovaške republike. Poslala je častitke Most Rev Joseph Schrembsu, ki je bil imenovan nadškofom. Končno je sklenila, da se vrši prihodnja seja 17. aprila, ker je 10. aprila velikonočni pondeljek in cerkveni praznik. Guardian knjižice Cene vložnim knjižicam bivše Guardian Trust banke v Clevelandu so se zadnje dneve dvignile za tri točke. Govorilo se je, da bo banka zopet izplačala 25 odstotkov, toda gotovega še ni nič. Obsojen v Španiji Glasom pisem, ki so jih dobili v urad "Lincolnove brigade" je bil v Španiji obsojen neki Rudolph Opara, član omenjene brigade, na dvajset let zapora. Zakaj je bil obsojen, poročila ne povedo. Po imenu je soditi da je omenjeni skoro gotovo Slovenec. Državljanske knjižice Ako nimate prilike hoditi v državljansko šolo ali ako želita učiti se tudi doma, nabavite si knjižico, v kateri so kompletna vprašanja in odgovori vseh postav glede pridobitev državljanstva. Knjižico dobite v našem uradu za ceno 26 centov. Zadušnica Na velikonočno nedeljo se bo ob 11:30 v. cerkvi sv. Vida brala sv. maša zadušnica za pokojno Frances Kromar. Prijatelji in sorodniki ranjke so prijazno vabljeni. Mobilizacija Včeraj proti večeru je bilo potom elevelandskih radio postaj oddano mobilizacijsko povelje za 107. konjeniški regiment državne garde. To povelje je povzročilo obilico hrupa in vznemirjenja med ljudmi, ki so začeli klicati radio postaje in uredništva raznih časopisov, da zvedo, če je sovražnik napadel Zedinjene države, če je nastal kje kak punt ali 6e se dežela nahaja v nevarnosti. Vse skupaj je pa bila le poskušnja od strani vojaških oblasti, da do-ženejo, kako hitro morejo mobilizirati konjenico. V pol ure so se odzvali v glavnin stanu vsi člani omenjenega regimenta in so bili "pripravljeni," nakar jih je poveljnik zopet poslal domov. Štiri proge Councilman Mihael Lucak je vložil v mestni zbornici zahtevo, da se dovoli znanemu Petru Wittu pravica, da vpelje v Clevelandu štiri proge, po katerih bi vozili busi ljudi za 5 centov od vožnje. Sledeče proge so namenjene : Clifton bulevard, Superior Ave., Cedar Ave. in Quincy-Sco-vill Ave. Mr. Witt pravi, da garantira, da če dobi pravico, da bodo busi prostorni dovolj, da bo sleherni potnik lahko sedel in se ne bo pustilo.nikogar stati. Mehanični človek Danes, v petek in v soboto večer lahko vidite v izložbenem oknu tvrdke Oblak Furniture Co. mehaničnega moža, ki bo opravljal dela kot bi bil živ človek. Jako zanimivo, pridite pogledat ! Je še razprodaja Mr. Louis Majer, 6410 St. Clair Ave. naznanja, da se splošna razprodaja finega obuvala še vedno nadaljuje. Cene so zelo znižane ter si lahko prihranite mnogo denarja. Avlna unija pod C. 1.0, vplivom, Novoizvoljeni uradniki,. Pričakuje se mir v bodočnosti Cleveland. — Roland J. Thomas je novo izvoljeni predsednik unije av.tnih delavcev, kar jih je pOd vplivom C. I. O. organizacije. George Addes je bil izvoljen t a j n i k o m-blagajnikom avtne unije. Thomas je bil izbran ocl C. I. O. voditeljev. Izmed 1,696 glasov jih je dobil 1,233. Popularen pri delegatih je bil novi tajnik- organizaciji. Konvencija je te dni precej spremenila nekatere točke v pravilih, kar se tiče števila glavnih uradnikov in moči, ki jo ima glavni odbor, kateremu je konvencija odvzela precej pravic. Mnogi delegati so trdili, da je prišlo v uniji do nesporazuma in do spora, ker je imel glavni odbor prevelike pravice in je začel delati na svojo roko, nakar so se blagajnik, od katerega se skuša, da bo pomirjevalno vplival pri oglasili klici o diktatorstvu. -o-- Po vsej deželi začeli od- Rusija še vedno dvomi, slavljati WPA delavce i da je Anglija odkrita i Sesfaii.;JL------— i Moskva, 5. aprila. bHFBP* Drugi v enem tednu 15-letni Michael Chesar je šel z drugimi dečki vred lovit kače v Rocky River dolino. Da si skrajšajo pot domov so poskakali na počasi mimo vozeč tovorni vlak. Blizu doma so fantički poskakali iz vlaka, a Chesar je skočil tako nerodno, da so mu kolesa vlaka odtrgale nogo. To je že drugi mladi fant, ki je ta teden na ta način zgubil nogo. Tako je v Genevi Kakih 33 oseb v Geneva township, ki so na relifu, ni hotelo iti na delo, ko so jim tako naročili vaški možje. Toda ti niso kot v mestih. Rekli so, da če ne bodo delali, ne dobijo relifa, a končno bodo še aretirani in deportirani iz okraja. Vsi so šli na delo. Pazite na program V nedeljo pojeti na slovenskem radio programu Josephine Lau-sche in Mary Udovich pod vodstvom dr. William Lausche. Popularnih pevk že dolgo časa nismo slišali na radiu in bosta gotovo jako dobrodošli vsem ljubiteljem pesmi. Slovenski radio program oddaja vsako nedeljo WGAR radio postaja od pol ene ure do ene ure popoldne. Mestna elektrarna Nasprotniki mestne elektrarne so dosedaj zgubili svojo tožbo na vseh štirih sodnijah, na katere so se obrnili, da se ne potroši $5,500,-000 za povečanje mestne elektrarne. Zadnja je spregovorila najvišja sodnija države Ohio, ki se s slučajem niti baviti ni hotela. Seja bo! Vse članice Kluba slovenskih vdov se opozarja, da se nocoj vrši redna mesečna seja v navadnih prostorih. Seja nikakor ni bila odpovedana, kakor je bilo v časopisu včeraj naznanjeno. Naj pridejo torej članice gotovo na sejo. torn tega tedna bo samo v New Yorku odslovi jenih 10,800 WPA delavcev. V Chicagu do 8,000, v Clevelandu 5,500. Do tega je prišlo, ker kongres ni dovolil zahtevane svote za WPA, pač pa petdeset milijonov manj kot je predsednik zahteval. Med tem se pa v kongresu še vedno vrši debata, če bi, sledili zahtevi predsednika ali ne. Poslanska zbornica se ne poda, dočim bi bila senatna zbornica prej pri volji dovoliti večjo svoto. Računa se, da bo po vsej deželi odslovljenih kakih 150,000 WPA delavcev. Ni dovolj živeža Dr. Richard Bolt, direktor družbe, ki skrbi za zdravje otrok, je izjavil, da ljudje na relifu dobivajo premalo živeža. Radi tega morajo trpeti zlasti otroci, ki so podhranjeni in v nekaterih slučajih celo stradajo. Ljudje na relifu bi morali dobivati vsaj 25 odstotkov več hrane kot jo sedaj dobivajo. Samo enkrat, in sicer leta 1933, ko je bil župan Ray T. Miller, so ljudje dobivali dovolj živeža od relifnih oblasti. Relifni urad plačuje danes za družino, obstoječo iz moža, žene in dveh otrok, $5.70 na teden za hrano. V resnici bi morali plačevati $7.30. Pokojni Kogovšek Ran j ki Paul Kogovšek je bil tudi član Slovenske moške zveze, podružnica št. 3. Nadalje se nam sporoča, da je bil ranjki doma iz vasi Smrečje in ne iz Horjula. Po poklicu je bil mizar in ne zidar. Poleg imenovanih v prvem poročilu zapušča tudi sina Janeza v domovini iz prvega zakona. Prememba seje Podružnica št. 47 SŽZ bo imela redno in važno sejo v pondeljek 10. aprila, namesto v soboto 8. aprila, članice naj pridejo polnoštevilno. Mnogo odpuščenih Tudi v Lake county je bilo več oseb odpuščenih od dela v oddelku za državne ceste. Med odpuščenimi feta tudi Paul Hribar in John Kmet. pisje prinaša poročila, v katerih se izraža dvom, da bi bila Anglija in z njo tudi Francija iskrena in odkrita v svojem prizadevanju, da se obkroži Nemčija. Pravda piše, da so tako v Londonu kot v Parizu še vedno mnenja, da se fašistovsko napredovanje lahko obrne proti sovjetski Rusiji in bi bili s tem Francija in Anglija oproščeni nevarnosti. Rusija pričakuje, da se naredi taka pogodba, ki bo zavarovala vse interese enako, tako francoske, angleške in ruske, toda do danes niti Anglija niti Francija ni še kaj enakega izjavila. -O-:-- "Zrakoplovna vožnja" Mladi Harold Jerman, sin poznanega krojača Jermana v Geneva, Ohio,'je imel $25.00, briht-no glavo in marljive roke, pa je šel in naredil mal zrakoplov, ki je imel za gonilno silo plinski motor z eno konjsko silo. Vse je bilo v redu in preteklo nedeljo je mladi Harold vzel zrakoplov na poskusno vožnjo v Ashtabulo, kjer imajo zrakoplovni pristan. Pri tem pa je zrakoplov "pobegnil," se dvignil visoko v zrak, drvel z naglico kakih 50 milj na uro. Kakih dvajset avtomobilistov je hitelo za njim, a končno so dobili zrakoplov na počitku na dvorišču neke pogrebnikove hiše! Toda Harold pravi, da bo prihodnjo nedeljo zopet poskusil. Novo sredstvo Dr. Parson, *znani zobozdravnik v Clevelandu, je iznašel novo sredstvo ,ki naredi s pomočjo elektrike zob popolnoma neobču-ten za vsako bolečino, kadar se popravlja. Dr. Parsons je sredstvo dobro preskusil in izjavil, da izvrstno deluje. Zgubljena vernica V torek zjutraj se je zgubila na 68. cesti do St. Clair Ave. urna verižica z obeskom. Pošten najditelj naj jo prinese na 1076 E. 68th St., kjer dobi nagrado. Slavčki Vaja Slavčkov se vrši v četrtek popoldne ob 1. uri namesto v nedeljo dopoldne. — Pevovodja. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN BOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 11X7 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo _______Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Amuriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Aineriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.60 per year, $3.00 Tor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Spomini na dr. Ivan Laha (Piše Michael I. Lah) JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 80, Thurs., April 6, 1939 Poljska, Angleži in Evropa. Te dni se posvetuje v Londonu poljski minister za zunanje zadeve z angleškimi državniki. Joseph Beck, tako je ime poljskega ministra, ki je znan po dejstvu, da je dolgo časa zagovarjal idejo, da mora biti Poljska prijateljica' s fašisti in proti- fašisti. Nikdar se ni vtikal v zadeve Hitlerja in Musso-linija. niti ni dajal prednosti Angliji ali Franciji. Toda v Evropi je nastal nov položaj, katerega je ustvaril Herr Hitler. Padla je čehoslovaška republika in voditelji Poljske so začeli misliti, kaj če se s poljsko republiko lahko kaj enakega zgodi. Poljska se je najprvo obrnila do Rusije in izboljšala svoje odnošaje s sovjetsko republiko, s katero je vse do zadnjih tednov skoro v sovražnih razmerah živela. In tedaj se je oglasila tudi Anglija, ki je poslala prijazno vabilo, da se Poljska pridruži onim državam, katerih načrt je zaustaviti nadaljno prodiranje Hitlerja. Poljaki so šli precej oprezno "na delo," ko so dobili angleško ponudbo za tajno zvezo. Poljaki sprva seveda niso verjeli, da jih Anglija v resnici želi sprejeti v svojo družbo. Mislili so, da gre Angliji silno slabo, k ose je obrnila s prijateljsko gesto do Poljakov. Toda ko so angleški državniki prepričali Poljsko, da se gre za Gdanjsk, za pruski koridor in končno za sam obstoj poljske republike, je šel Beck, poljski zunanji minister v London, kjer je začel pogajanja z Anglijo. Nastop Anglije v evropski krizi je nekako "pomirjevalno vplival tudi na Italijo. Mussolini je skoro prenehal staviti zahteve na francosko vlado, dočim je bil še pred dobrim tednom silno razburjen radi njih. Potoval je po raznih koncih Italije, govoril in se korajžil, toda ko je slišal o Angliji in Poljski, je z izrednim vlakom se nepričakovano vrnil v glavno mesto. 6 Diktator Mussolini rad nazivlje Sredozemsko morje kot "Mare nostrum" (naše morje.) Mussolini je mnenja, da je kontrola Sredozemskega morja potrebna za laške zveze med Italijo in Libijo. Danes kontrolira Sredozemsko morje Anglija, ki deli to kontrolo s Francijo, in za obe ti deželi je Sredozemsko morje življenske važnosti. A vendar je Mussolini zadnje dneve odnehal od svojih zahtev, kar je sigurno znamenje, da se v Evropi nekaj plete, kar Mussolinija bolj boli kot pa Sredozemsko morje. Mussolini je celo molčal, ko je Daladier, ministerski predsednik Francije, izjavil, da Italija ni specificirala svoje zahteve, ki jih ima baje do Francije. Niti ni Mussolini odgovoril, ko'je Daladier ponovno zatrdil, da Italija ne bo nikdar dobila niti enega prsta francoske zemlje ali naselbin. Laški diktator je samo izjavil, da vendar evropske države ne bodo pripravljene "zadušiti" Italijo. To je precej ponižno. Evropa drhti, sleherna država išče zaveznike, vse se oborožuje. Zakaj, proti komu? Kaj če bi različni narodi v Ameriki imeli enake načrte, enaka poželenja po posestvu in premoženju svojega soseda? Kdor vso stvar le nekoliko premisli, pride do prepričanja, da bi evropske države lahko živele v najboljšem medsebojnem sporazumu, ako ne bi bijo hinavstva, agitacije in želje po tatvini! Kolikokrat se je že zgodilo v zgodovini, da je padla ta ali ona država, a končno je padla tudi ona, ki je ropala. Očividno Evrope ne izuči nobena skušnja, nobena zgodovina. Zato pa trpi svet, oziroma predvsem Evropa, ker ni sporazuma, ker ni dobre volje, ker ni one krščanske ljubezni in resnice, kot jo je nam razodel iKrist z besedami: Ljubi svojega bližnjega ko samega sebe. Ker se ta nauk ne izpolnuje, morajo narodi v klavnico, morajo umirati krivci in nedolžni, morajo trpeti, stradati in umirati otroci in ženske. Pohlep po tuji lastnini, napačen ponos, fanatizem, verski napadi, vse to povzroča vojne, in čuditi se moramo, kako je vendar to mogoče v starodavni civilizirani Evropi! Ali so voditelji narodov v Evropi v resnici le za to, da vodijo narode v klavnice, ali so tu, da vodijo narode k napredku, k medsebojnemu spoštovanju ? Evropa potrebuje nekaj Lincolnov, ki bi dopovedali ljudem, da s sovraštvom v srcu napram svojemu bližnjemu še nikdar nihče ni dosegel svojega cilja. Kaj pravile! Zdaj, ko je bratomorna vojna v Španiji končana, je oni dan Zapisal clevelandski ameriški dnevnik, The Cleveland Press, v uvodnem članku resnico, da je bil vzrok te vojne ta, ker je hotela komunistična Rusija v Španijo zanesti svoje ideje. To je prvič, da je ta časopis to zapisal. Mi smo to trdili ves čas in vsak, ki je hotel govoriti resnico, je to rekel. Ruski komunisti so hoteli' dobiti Evropo v precep od dveh strani, pa jim je spodletelo, najbrže za vedno. • * * V ljubljanskih listih beremo, da so sprejeli Čehi nemške čete v Pragi mirno in dostojanstveno. V ameriških listih smo pa brali, da so jih pozdravili s fuj klici in s pljuvanjem. Komu naj bi zdaj verjeli? Ali ljubljanski listi ne smejo pisati dejstva) ali pa ameriško časopisje potvarja. Eno ,ali -drugo bo res. Prav po domače, na kratko, tako kakor mi v Ameriki pišemo in najlažje razumemo, bom poskusil samo površno opisati to, kar me spominja mojega brata, ki je bil prvi in jaz najmlajši sin naše družine. Razume se, da ima vsak človek mnogo za pisati o sebi in drugih, saj vsi zaznamujemo in preživljamo včasih zelo važne dogodke, toda imamo med vsakdanjimi ljudmi tudi izjeme, ki so si usmerili cilje in pota življenja izven sebične borbe za vsakdanji kruh. V Ameriki ni življenje tako naporno kakor je to v naši revni rojstni domovini, kjer je kruta in neizprosna ta borba. Trnjeva je pot vsakemu, ki si upa pomišljati ali celo povedati ali pisati, kaj naj bi bilo drugače ali boljše za revno ljudstvo. A vendar imamo Slovenci, menda ravno zato, ker smo podaniki drugih močnejših, ker smo mal narod in ker ta narod poseda najlepši ter najvažnejši del srednje Evrope, zelo lepo skupino naših litera-tov, ki se po zmožnosti in veličini lahko merijo z drugimi veliko večjimi narodi. Zapisano je bilo z nevidnimi črkami že od nekdaj, da vsi oni, ki so slepo sledili višjim silam, lahko gredo naprej, a oni, ki si upajo misliti drugače, si morajo sami utrinjati pot naprej. Tako vsaj je bilo, kakor vem, v stari Avstriji. Zato imamo opise življenja vseh naših duševnih voditeljev tako podobne, da se na potu njih delovanja vsi paralelno prav malo razlikujejo. Borba na eni strani.vladajoče sile, na drugi maloštevilna, a vztrajna manjšina, ki se je potegovala za vsakdanjega človeka. Ta špartanska garda se ni ozirala na svoj poraz, kajti misel ali ideali so nesmrtni, telo umre, a duh časa se ne ustavi, največkrat se ob takem slučaju celo oživi. No, pa se vrnimo k rojstvu tega moža. Moj oče, Ivan Lah, je imel svoj dnevnik, kamor je zabeležil važne stvari. Poleg mnogih važnih beležkov, je tudi tole zapisano. (Kvotirano iz "Misel in delo," kulturna revija, Ljubljana.) Dne 9. grudna 1881, ob 6. popoldne, mi je bil rojen sin Janez v Trnovem številka 24. Krščen je bil 11. grudna zjutraj ob 6 uri v Trnovem. Botra sta mu bila Jožef Tomažič iz Zrečja, hišna številka 1, in njegova žena Jedert, rojena Modic v Velikih Blokah. Krstil ga je g. Jakob Strupi, kaplan v Trnovem. Moj oče je imel takrat službo davčnega pregledovalca, ki jo je kmalu opustil zaradi neusahljivega domotožja moje matere, ki si je želela svoje domače rojstne vasi. Takoj prihodnje leto se je družina preselila v Šmarje pod Ljubljano, kjer so si omislili trgovino. Sin Ivan je rasel tu svojo otroško dobo ter leta 1895 odšel v Ljubljano v šole. Bil je že v domači šoli nadarjen učenec ter je kazal zanimanje za vse, česar se je mogel učiti. Ko je stekla nova dolenjska železnica, je prenehal promet na cesti. Slavni stari "furmani" niso več ustavljali prenapolnjenih voz sredi vasi. Življenje v gostilnah ob cesti je ugasnilo in Ivanov oče je jidšel v novo deželo preko morja leta 1893. Mati s petimi otroci je bila vesela, ko ji je nekoč nasvetovala sestra Ana Smole, ki je imela v Ljubljani gostilno v najemu, naj bi ji dala Ivana za pomoč, ki bo lahko obiskoval šolo v mestu. Z veseljem je odšel ter se dobro spominjam, ko je prišel po velikem potresu v Ljubljani domov ter pripovedoval, kako so bežali meščani iz hiš in živeli v sodih na prostem, ker so se hiše porušile in razpo-kale. Ivan se je vedno pridno učil ter zraven še pomagal sošolcem proti mali odškodnini, kar je rabil za svoje vzdrževanje, kajti doma smo štirje čakali na vsakdanji kruh, na pičli zaslužek očeta, ki je prišel v Ameriko v času krize. Teta je kmalu opustila gostilno in Ivan si je moral iskati stanovanja, kajti šola mu je dopadla, bil je vedno med najboljšimi učenci. Prišel je v stiko z raznimi dijaki, katere si je vzel za vzor ter pridobil na ugledu med njimi. Nekega dne, ko ga je mati obiskala, sta šla v državno loterijo. Ivan je potegnil tri številke in mati je plačala desetico. Čez nekaj dni je prišla dopisnica na dom, ki se je glasila: "Draga mati! Pridite takoj v Ljubljano, z božjo pomočjo smo terno zadeli." Takrat sem prvič videl v življenju kakšne so solze veselja ne samo žalosti in trpljenja, ki jih je mati pretakala, ne da bi mi mali otroci vedeli, zakaj je vendar mama žalostna. Zadolžena hiša in umirajoča vas po izpeljavi železnice je pustilo družini edini vir obstoja polje-deljstvo, ki je kazalo pa tudi malo uspeha z najetimi delavci. Terna je prinesla srečo; blizu 300 goldinarjev v srebru se je nahajalo v težkem zaboju, ki smo ga doma odprli. Nato je pa tudi iz Amerike začela prihajati pomoč. Tovarne so po depresiji 1891-92-93 pričele z obratom, kar je pomagalo, da je Ivan ostal v šoli. Pomagal si je pa tudi sam z vsemi sredstvi, da je olajšal breme doma. Sprejet je bil v Alojzijevišče, ko je bil v tretji gimnaziji. Ostal pa je tam samo malo časa. Ni mu prijalo, da bi bil zaprt med stenami, da bi porabil čas samo za učenje. Želel si je družbe, razmaha tudi za stvari, ki niso bile predpisane in včasih celo zabranjene dijakom. S pisanjem in poučevanjem je vzdrževal sebe ter hotel biti neodvisen. Začela se je borba za obstanek že v mladostnih letih. "Boljša je prostost kakor poln želodec," je dejal in korajžno uspeval ter pisal že takrat članke v mesečnike. V letu #898 je odšla sestra Josipina v Ameriko za očetom. V letu 1900 je tudi mene pridobil, da sem šel v mesto v šolo. Pomagal mi je v učenju poleg več drugih tako, da mu je pre-ostajalo le malo časa za svoje študije. Takrat sem opazil, a šele pozneje razumel, da so imeli gotovi dijaki že takrat zaznamovane svoje smernice. Kajti čez par let se je ob počitnicah podala grupa dijakov na Hrvatsko, a v resnici so pa odšli na kronanje kralja Petra v Srbijo, kar je bilo kaznivo in je veljalo v Avstriji za veleiz-dajstvo. Spomini iz Beograda so pa ostali dijakom trajni, kajti sam kralj jim je segel v roko ter jih imenoval Jugoslovane. Kakor iskra je šla misel naprej, ki je našla odmev v Ljubljani, Pragi, pa tudi v Petrogradu. "Vsi Slovani smo podaniki tujih držav, brez pravic, obdavčeni in ekonomično pritiskam k tlom. Zato se mora tisoče našega naroda izseljevati v tujino, da tem lažje gospodari tujec na naši zemlji. Oni pa, ki so ostali doma, so sužnji tujega gospoda na svoji lastni zemlji, ki morajo delati tujcu za korist in sebi v pogin. Mi vsi sistematično propadamo. Naredimo temu konec z združenimi močmi!" Tako nekako se je glasil manifest slovanskega dijaštva, ki je po šolah mislilo, ne samo kdaj dovršijo maturo ter sedejo na odkazana mesta, ampak so pazili, kaj se godi navadnemu ljudstvu. V tistih letih se je vršila vstaja v Macedoniji. Velesile se niso upale posredovati, kajti začelo je vreti med ponižnimi narodi. Prav tiste čase zaznamujemo Slovenci masno izseljevanje zlasti v Severno Ameriko. Narodna enakopravnost je izginjala in mali narodi so bili ekonomsko pritiskam od oholih oblastnikov. Ta pritisk je tudi povečal odpor, ki je našel v maloštevilnih, a energičnih zagovornikih v dunajskem parlamentu močan odmev v dolgih obstrukcijah. V letu 1905 se je Ivan Lah po maturi v Ljubljani vpisal v Karlovo univerzo v Pragi. Vsako leto je tisti čas več visoko-šolcev odšlo v Prago, kajti tam so našli slovansko čuteč narod, ki je vodil enako borbo kakor Slovenci na- jugu države, še več, Čehi so imeli voditelje in so v svojem boju videli nekaj vsakdanjega, kar se je med Slovenci, odnosno južnimi Slovani šele porajalo. Slovenski visokošolci, ki so usmerili cilje svojega življenja v ta boj, so, kmalu spoznali obširno nalogo, ki stoji med njimi. Saj jim je kazal pot takrat največji poznavalec razmer in boritelj Tomaž Masaryk, ki je bil dekan in predavatelj na univerzi. Ivan je bil med mnogimi tudi njegov slušatelj ter je sledil njegovim mislim. Zanimal ga je slovanski svet. V Ljubljani je vzdrževal šolo ruskega jezika in češki jezik mu je gladko tekel. Ob počitnicah je odšel na Poljsko, /da si je ogledal Varšavo, Krakov, Kijev. Iskal je in tudi našel zaveznike vse-slovanske vzajemnosti. V Moskvi in Petrogradu je našel nepopisne velike stvari, ki so ga vezale na zasnovani program. Šel je ob bregovih Dnjepra proti Odesi ob črnem morju ter videl ogromnost slovanske zemlje. Iz Odese je šel v Bolgarijo, zgodovinsko Zofijo, potem v Macedonijo, Bel-grad in domov. Čez nekaj tednov, ko je ravno pisal o svojem potovanju, se nekega vročega dne ustavi pred hišo kočija s parom konj. Vsi smo bili na polju, le Ivan je bil doma. Iz kočije izstopita dve elegantni dami. Ena je bila soproga dr. Jenkota iz Ljubljane in druga gdč. Tatjana Milj ukova iz Petrograda. Milju-kova je hotela videti Ivana zaradi ruske šole ter še posebej izvedeti razmere med južnimi Slovani. Bila je to visoko nao-bražena Rusinja. Potem j p hotela videti še vse ostale člane družine, zlasti mater. Nikoli ne bom pozabil, kakšno presenečenje smo doživeli, ko smo pri-šli iz gozda, ko sta nas pozdravili dve tako odlični dami. Ivan je tiste čase pisal kar naprej. Izdal je bil že "Upornike," "Brambovci," "Vaško kroniko" in obenem pridno dopisoval v revije in mesečnike. Medtem je moj starejši brat Louis odšel v Ameriko. Leta 1905 je zbolela mati, zato smo poklicali očeta iz Amerike. Očetova želja je bila, da pustim šolo in se grem učit obrti. Bil sem 16 let star, pa še nisem vedel, kako moj oče izgleda, kot kar sem ga videl na sliki. Razmere doma niso bile najboljše, zato se je oče čez dobro « leto vrnil nazaj v Ameriko in tudi mene vzel s seboj. Z očetom sva odšla v Ameriko, Ivan je odšel v Prago. Uboga mati je ostala doma sama z 14-Ietno Miciko, ki je sedaj doma poročena. Od takrat naprej so se mi stiki z domovino zmanjšali, vendar pa sem pazno sledil potekom, zlasti v svetovni vojni. Demonstracije v Ljubljani in umor Lunder-Adamiča. Potem aneksija Bosne in Hercegovine v letu 1909. Balkanska vojna itd. Zdi se mi, da so se važni časi in izpremembe kar roke podajale med tem, ko narod nanje ni bil pripravljen, da bi izkoristil prilike. Vse to je pomnoževalo tem več odpora na one, ki so se za taka vprašanja zanimali. Naše časopisje je bilo zaplenjeno, kadar je pisalo, kar ni bilo všeč gospodi na Dunaju. Vsi oni, ki so se udejstvovali v smernicah za slovanske manjšine, so bili zaznamovani. V letu 1910 je Ivan promo-viral na vseučilišču za doktorja prava. A kam potem? V Avstriji se je razumelo, da doktor prava je moral biti doktor neprava. Pravica je imela zagrnjen obraz, a Ivan ni bil k temu rojen. Zato se je ravno po svoji promociji vrgel v borbo za ono,, česar ni mogel najti. Ako ne najdemo prava, se bomo borili zanj po geslu naših prednikov, pisateljev in upornikov. Majhna je bila ta naša četa, a borila se je ko Špartanci. To vidimo v časopisju, knjigah. Vzeli so vsak svojo smernico. Cankarjev "Hlapec Jernej" v letu 1906 je zarezal globoko v kla-verne razmere. Sledili" so"*mu drugi v mesečnih publikacijah, a zastoj naših ljudi iz stoletne vdanosti in suženjsva se ni dovolj premaknil. Dijaške zveze £0 rasle, a prepočasi se je masa prebujala. Zato je vlada pohitela ter izzivalno nastopila napram prekucuhom ali preporo-dove'em. Odjeknili so streli v Sarajevu, kar je bilo dovolj, da si vlastodržci zagotovijo svojo oblast in postrelijo to nenasitno golazen. Ivan je tiste čase urejeval v Ljubljani dnevnik "Dan," obenem pa sodeloval v več šolah. Posebno je rad učil slovanske jezike, katerih krožke so že več let vzdrževali v Ljubljani. Razumljivo, je, da po atentatu v Sarajevu ni bil špas biti publicist ali pa celo odgovoren urednik lista, še posebno ne takega, ki je dozdaj pisal o preziranih slovanskih narodih, zlasti pa o Jugoslovanih. Prišli so na vrsto prestopki, paragrafi državnega zakona, ki so se morali upoštevati. Razglas vojne na Srbijo je, čeravno skoro pričakovan, vendar padel na -narod kakor strela iz neba. "Čez noč se je vse izpre-menilo," piše Ivan v knjigi "Moji spomini." "Včeraj prijatelj, a danes bežijo čez cesto, da se ne srečajo. Strah vlada na cestah, (v sobah, vsepovsod. "Vsak se trese, da ga prihodnji trenutek na cesti ne ustavi nepoznan človek in pozove 'v imenu postave greste z menoj !J " Niso še izšle knjige, ki bi vse opisale, kar se je takrat godilo v naši domovini. Vemo pa, da so bili kmalu po napovedi vojne zaprti na ljubljanskem gradu vsi, ki niso kimali. Ivan med njimi tri leta. Nosil je prstan, ki je bil spomin na smrt Lunder-Adamiča. To je bil en prestopek. Potem je nekoč rekel, da je naš cesar že star in če umrje, bodo najbrže kake izpremembe. Take malenkosti so zadostovale za konfinacije, ki so bile pa le pretveza, "suhi Bajer" je imel 2» besedo. Nič ni pomagalo Iva"® karju, ko je rekel, da s|j ne spominja, da bi kdaj da bo "Avstrija v svoje"1, nem blatu poginila" in nikoli ni še take besede Na grad, na sodišče, v grabern. Srečni so bili,< živeli in kako živeli- 0 izdali svoje spomine, vse zveze so bile takrat z domovino. Vendar malo odprtino skozi koder se je dobilo vs»J novic. Slovenski dijak prf.( vec, Anton Lovšin C0 srečno umrl pred letalski nezgodi pri najlepših letih), je P0' potom takrat že obs Jugoslovanskega RdeC ža v Genevi. Tudi semkaj dobivali po k11''1, so jih (po pomoti) me J naložili na lokomotiva ■ način sem tudi jaz P J lostno vest, da mi je 111 Jj la. Ivan je bil takrat s več Avstriji sumljiv**'J konfiniran, odkoder ) J trjen k vojakom in °d < kom rta poljske bojnc . pozneje v Dobrudžo, težko ranjen. Nevarna rana bi povzročila smrt, da tednih izprosil za P1^ v Prago, kjer je imel [Ti ta I Hi *]» & II v X fcci "Oh !i Pt ti zaupnike, ki se bod° zanj. Leto in pol Je g se je postavil na . ni drobec mu je od^j(1 nad pasom kosti, V času konfinacije ^ v Pragi, je napisal n1" , kov in tudi nekaj knJ J • ■ ii ' 1 je pozneje izdal- * h val, se je ob palici v , bljano že po prevrat • je bila ta vrnitev trpljenju, ko je ko rriiatffiil&i liko gorja, v drugem delu Sp°r „ „ . ro knjigo je mal on ji > ,-,vorl smrtin Vse, ;;SrlfcJi «ije 'it \ % k X k v iii, z h ■1 »al \ iet pred smrtjo speval k slovenski n«' v svojem življenju- j / HV1 'V S % v u ocenil, ker nimam . to. Vem le, da je in ne sebi. Po voj»J^ lezni potrt živel f f i|> 1 Mariboru. Pozneje s i službo kot profesor ^ \ ^ Ljubljani ter Ise * 1934 poročil. M* , / En. ■ 1 Mlada soproga *> „ P Ji j prihodnjem letu P0' X ga sinčka Andrija^' f } bil nad vse pri srC£e ^ ; Sif, dolgo vžival te ^ Jj» i Pešati mu je z»čel°e juL t>i stiti je moral ucenJ^.^' A ^ ll0' , / J, H ! l>< V še pero. A ni š "Ako delam, s- ^ brezdelje me mor»; ^ vajen. Zazilamov® « Se' J „ r lepih del, a bojim bom skončal ■ • " ur končal. Dne 18-leta je bil konec trj, kor sem zadnjič ; od'0* iP Citiral bom pisem v krajših pismu na očeta nišnice za božič- ^ "Spominjam čerov doma in K lepo šmarsko do p žalostno, ko ne bo ^jc naši stari zvonov ,e no pesem. ^ vzeli za bojno oP v p Kristus se rodi > t* j skem Betlehem«.1 jnf je naš, Bog trpeo jočih." fflii f.l ., . » ~ se 1 --'A Neizrečeno dlo, ko sem mu e ^ M Si S' -i S v v SiIf S t* k za*ey sporočil o —- j' mladine med A^e J^ vsa* V slavijo. Toda vs<*. akcija ni našla P jiu V V S de™ 7 v /a. Oni, ki SO - Jiis0 , ;a Jugoslavijo- ^i) meva za ideal«0 ^ \ > v (Dalje na vb m WINNET0U Po nemškem Izvirniku K. Maya M . ----------- j ,Pr!de takle greenhorn na ga grislyja." * ' ®e ni slišal trave rasti .e ^olhača peti, pa že koj prvem izvidniškem pohodu ^ starega Sam Haw-(•[5 fa bi mu lahko rdečica F a lica! Ce bi hotel človek ohraniti mirno kri, bi lra' biti !„,; —» po leti Eskimo, po sem bil tako mlad liifit';Grenlandec, če ne ne I S Ko ^ ste vi sedaj, sem bil de-, Pametnejši ko vi, se-I »a Stara leta pa se mi zdi, \ li desetkrat neumnejši. ' L1 to žalostno za starega II h ki ima še čut sra- „,; srcu?" ■v i čemite si tega preveč !JU. Sam!" ^ ^ t« sega na srce! Pri-■ It ain namreč moram, da d lo j Vo zadeli. Kako je neki "j/0 Mogoče?" Seni logično pravilno »!ijeln. slclepal. Pravilno skle-kje v takih slučajih naj- ? Kaj je to? ključem sklepali?" J, v mislih." C2" ne razumem. To je za •j.^evisoko." 1«' !ie2d'Vam bom pa razložil-,if! 4ij , j0 Indijanci v gosjem / A'p?Cejo svojo sled zakrili) ^ Ca sta jezdila v gosjem j) td' 7e;i sta hotela svojo steil ^i, Ax SPOMIN NA DR. IVAN LAHA (Nadaljevanje iz 2. strani) mammmt«tt»»?;tttm«»»»i»ii»n»»tittitiiiiiiiiitmuiuum»mmn»»»»mwq To vendar razu- Sda." Po , '.tem sklepanju sem V1 H, |!Ucii stopinjo v pesku in *tru'r Prihaja tamle spodaj 'itJ6' ^°ber westman mo-' Se«i pravilno misliti in ier vam bom pa še drug ,takega sklepanja, da ete se bolje razumeti. slišati?" •i Pa ne!" ime je Hawkens, kaj- Hawkens." k ■ ns pomeni , prav, za n , f l> ali ne? •Ve i J Pa poslušajte! Jast-X Poljske miši, ali ne?" "' ' ^arnreč, če katero do- Vei , A žfJ sklepam takole. Jas-\l poljske miši, vi ste V/ Pomeni jastre-žrete poljske miši." * bi Je odprl usta, menda 1»* h??1 do sape in da bi ''pjj^l , 0 Pametno misel, me " ® h^ žasa kakor odso" \ prasnil na dan: 1 " I ^ ha'li me hočete morebi- Vf%r imeti —'? T° bi j;.povedal! Nisem nikak /jSlt; lahko z njim poče-VlHh?1' h°čete! Razžalili ste # I'M,.,0 - rt ^zžalili s tisto vra-,#JK Qitvi- - ..... ^f^je zahtevam f Kako «f£\"vv'30' da žrem miši in ( P^J poljake miši povrh! o> zah m V*i «t» Vob°0u? Saj ste pri-jlje P tos reea sveta, kjer je ta m 1] l AlTska reč je i" U, ^ko>°'.t°Vo 1J no zadoščen j e.' "Dobro, pa bom "Lepo! Ampak — nekaj mi morete obljubiti!" "Kaj ?" "Hm —! Ali bodete vse pripovedovali, kar doživiva?" "Vse." "Pa tisto morate izpustiti, da sem spregledal sled tam doli v strugi! Sam Hawkens _ pa tiste sledi ni opazil! Sram bi me bilo, sram pred vsem svetom, ki se hoče od vas učiti —. Ce izpustite tisto o sledi, pa lahko brez skrbi zapišete ono drugo o miših in podganah. Kaj si ljudje mislijo o mojem jedilnem listu, to mi je vseeno, čisto popolnoma vseeno. Če pa bi zvedeli, da se mi je Indijanec izmuznil in odšel, pa da nov. Dovolj so nam napisali naši pisatelji, pesniki, zgodovinarji, saj je sam Prešeren že pred sto leti zapisal: Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave. -—o--- Zed. države na vso moč hite z novimi zrakoplovi Washington, 57 aprila. Vojni oddelek ameriške vlade je odpravil vse ovire in odredil, da se v največji naglici zgradi 550 vojaških z r a k o p 1 o v o v. Vlada ima $550,000,000 na ' razpolago za oboroževanje. Kongres je sicer postavo glede novih zrakoplovov odobril, toda ni še dovolil potrebnega denarja za gradnjo, in te želi vojni .oddelek dobiti v najkrajšem času. Tovarne so dobile naročilo, da pripravijo svoje stroje, da bodo zrakoplovi zgrajeni v rekordnem času, potem ko dobijo tovarne naročila. —-o-- Tako ustregel kot mi je to pot dr. AleksiČ, mi je pa malokdo. Te njegove izjave, da greva takoj na Kalvarijo oziroma v cerkev Božjega groba sem bil tako vesel, kot tisto veliko soboto, ko so me oče vzeli seboj v župno cerkev sv. Vida, kjer sem prvič videl božji grob, ter ondi poljubil trpečega Odreše-nika na križu, nato pa še v božjem grobu. Z velikim zanimanjem sem tedaj gledal župno cerkev, ki je bila pod vtisi velikega tedna, zlasti pa božji grob in tista dva rimska vojaka, ki sta stražila v grobu ležečega Odrešenika. Z veseljem kakor takrat v Preserje, sem nastopil pot proti cerkvi Božjega groba, da vidim resnični originalni kraj, kjer so se vršili ti največji dogodki odrešenja sveta. S skoro boječimi koraki sem stopal po Via Dolorosa, ki je, rekel bi, najznamenitejša cesta na svetu, dasi ni ne lepa ne gladka in tudi ne široka. Ne krasijo jo lepa košata drevesa in ne razkošne palače, a vendar je znamenita bolj kot so bogate in razkošne ceste velemest, ter prekaša znamenite ceste nekdanjega cesarskega Rima, Via Appia in Via Sacra na Forum Romanum, po katerih so se vozili slavni rimski vojskovodje in cesarji, proslavljajoč zmago in nasilnost, ko so si v krvavih vojnah podjarmili narode ter se zmagoviti vračali v Rim na Kapitol. Takih dogodkov ta cesta ni videla, a je zna-menitejša. Po tej poti je na veliki petek stopal Jezus Kristus s težkim križem obložen, katerega si je zadel na Svoje' ranjene rame ter ga vdano nesel na Kalvarijo, da tam na njem umrje in da s tem križem zmaga nad satanom ter odreši človeštvo. Pred dušo mi stopi v srce segajoči dogodek, ki se je vršil na tej poti. Nahujskana judovska druhal, ki je v grozovitosti mučenja prekosila vse, tudi zver, tira nedolžnega moža ven iz mesta, na kraj mrtvaških glav, na Kalvarijo, da Ga tam križajo. Mož bolečin, katerega je .ena sama velika krvava rana; glavo mu pokriva trnjeva krona, ostro trnje se je zapičilo v glavo, ki je od bolečin vsa potna in pa krvava. Na rami nese težki križ, pod katerim se vet; oslabljen večkrat zgrudi. Ljudstvo pa Ga pretepa, suje in vlači po cesti. Kamnu hi se smilil, ne smili se judovski druhali, med katero so rimski vojaki. Z brezobzirnim pretepanjem Ga spravijo kvišku, da nadaljuje pot do grenkega cilja. Potne kaplje, ki se mešajo s krvjo, pa- dajo na tla, ter močijo nehvaležni Jeruzalem. Pri sodnijskih vratih, kjer še enkrat preberejo smrtno obsodbo, Ga pahnejo ven iz mesta—sodba nad Jeruzalemom je podpisana—Judje so zavrgli svojega Mesijo— strašno bo pela šiba, ki bo tepla ta zaslepljeni narod! Zamišljen v ta dogodek stopam poleg dr. Aleksiča po prosto s kamenjem tlakani ozki ulici, ki se vedno bolj strmo dviga proti Kalvariji; pri sodnijskih vratih, kjer se križajo ulice, prideva na arabski bazar, kjer se v zatohli obokani ulici dren j a jo kričavi Arabci, ki prodajajo, pečejo, cvrejo in palijo razne jestvine. Duh je oster zoprn in človek je vesel, da kmalu zapusti to gnječo, arabski semenj, zlasti pa njih nepri jetno kuhinjo. Kmalu sva zopet na prostem, kjer se iznebim neprijetnih duhov; le nekaj minut še, pa sva na tako težko pričakovanem cilju: pred cerkvijo Božjega groba Snel sem klobuk z glave ter pozdravil to častitljivo in najznamenitejše svetisče kot še nisem pozdravil nobenega. Cerkev Božjega groba se ne odlikuje po lepoti in veličini, kakor se odlikuje slavna cerkev sv Petra v Rimu in tudi ne kot se druge slavne cerkve in katedrale. V tem oziru se ona ne more kosati s slavnimi bazilikami. Stara častitljiva stavba, podprta z močnim železnim ogrodjem, kupola vsa poveza na z železnimi šinami, da se vse skupaj ne zruši na kup. Na levi je nizek zvonik z zvonovi, za njim velika kupola, pod katero je božji grob, nad pročeljem je druga manjša kupola, pod njo je vrh Kalvarije. Taka je ta najznamenitejša cerkev, ki po svoji znamenitosti in svetosti krajev, katere pokriva razpadajoča stavba, prekaša vse druge. Tukaj sta se zavr-šila dva največja dogodka na svetu: smrt in vstajenje Gospo dovo. To pa pove vse in kar nekam z lahkoto se prezre revno stanje tega svetišča. Vsaj^ jaz za svojo osebo sem tako čutil, kljub temu, da sem videl tako slavna in krasna svetišča, dasi bi želel, da bi ta stavba po svoji veličini prekašala vse druge Toda jaz nisem prišel, da gle dam in se divim krasoti stavbe. Ne,! To sem videl v Rimu in vi del drugod. Tu sem sem prišel, da obiščem kraj odrešenja Mimo železnega ogrodja, ki podpira razpadajočo stavbo, stopim v mračno svetišče, ki tu di na znotraj kaže na razpadanje. Toda kdo bi se oziral na razne nevšečnosti, ki jih človek vidi radi zanemarjenosti, ki bi 'ne smele biti na tako svetem kraju. Zdaj sem na tako zaže-ljenem cilju, na sredi kraja največjih dogodkov. Na levi je božji grob, na desni pa Kalva-rija. Kam najprvo? Na Kalvarijo! Tja me je najbolj vleklo srce, tja sem si želel najprvo, na kraj odrešenja. Prepričan sem, da bi marsikateri, ki bi bil na tem mestu, napravil isto. Blizu stopnjic, ki vodijo na Kalvarijo, je od lučic razsvetljen kake tri metre dolg rdečkast kamen. Dr, Aleksič mi ga pomaže ter pravi: "To je kamen, na katerem so mazilil Gospodovo telo, predno so Ga položili v grob." Ginjen pokleknem ter poljubim kraj, kjer je nekaj časa počivalo mrtvo, povsem izčrpano telo Gospodovo, ko so Ga sneli s križa, /ter Ga na tem kamnu pripravili za pogreb. Potem pa nadaljujeva pot na Kalvarijo. Po nerodnih strmih stopnji-cah, kot bi šel na kak kor, stopam kvišku, ne da bi se oziral na levo ali na desno. To je zelo priporočljivo, ko greš prvič na Kalvarijo. Ko vstopim v od številnih lučic razsvetljeno kapelo zablišči pred menoj—vrh Kal-vai-ije. Pred seboj zagledam tri oltarje. Oltar na desni zaznamuje kraj, kjer so Gospoda pribili na križ. Ta oltar je katoliška last, oltar na levj, kjer je stal Gospodov križ, je last razkolnih ali pravoslavnih Grkov. Med tema dvema je oltar-ček, ki zaznamuje kraj, kjer je žalostna Mati božja sprejela v svoje naročje mrtvo telo svojega Sina, ko so Ga sneli s križa; tudi ta je katoliški. Pri pogledu na to sem padel na kolena—čuvstva, ki so napolnjevala mojo dušo pri vstopu tu sem, se ne dajo popisati; v duši je valovilo ter vrelo kakor v vulkanu, po licih so zdrknile solze—molim Te o Kristus in Te hvalim, ker si tukaj s Svojim križem svet odrešil! Bodi počeščen kraj odrešenja in kraj neizmernega trpljenja Gospodovega! Moje oči so bile uprte tja pod mizo grškega oltarja, kjer sem zagledal okroglo srebrno ploščo, ki pokriva v skalo vsekano jamico, kjer je stal Gospodov križ—to je mene najbolj zanimalo, dočim se za oltar, ki se je dvigal nad ploščo niti najmanj nisem zanimal; kot da ga ni, tako brezbrižno sem ga prezrl ob tem mojem prvem obisku na Kalvarijo. PIJAČA VSAKE DRUŽINE Za okusno, kipečo osve-žilnost, se vsa družina raduje steklenice ledeno-mrzle Coca-Cola iz vaše ledenice. Naročite jo z vašo grocerijo. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 Kraška kamnoseška obrt 15397 Waterloo Rd. (V uzaujn trgovine Grdlna & 8on»i EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Frank Rich in Frank Klun E. 61 ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. vam kožuh svoje- tega niti opazil nisem na sle- Najboljši španski zrako-plovec se ponesrečil Madrid, 5. aprila. Garcia Mo-ratoT najboljši zrakoplovec nacionalistov, se je danes ubil, ko je treščil z zrakoplovom ob tla. Morata je v zraku proizvajal vratolomne vežbe, ko se je pripetila nesreča. Obenem se poroča, da je madridski škof odpovedal post ža veliki teden, kar se tiče prebivalcev v Madridu, ki so stradali skoro 32 mesecev, dokler jih ni rešil gsn. Franco. di, pa da sem westman in še tak westman, ki je na glasu, — to, veste, to bi me zelo grizlo, prav hudo grizlo!" (Dalje prihodnjič) Manj ko se človek briga na Kalvariji za oltar Kristusove smrti, tem bolje, če nič pa še najbolje. Ako se hoče odnesti s Kalvarije občutek, ki ostane kakor neizbrisen spomin na ta najznamenitejši kraj, to je najbolje, da se za grško ozaljšani oltar in vse njegovo lepotičje vsaj pri prvem obisku popolnoma nič ne zanima. Že prav, da se v svetiščih ozira predvsem na oltar, drugod pač, na Kalvariji ne. Oltar na tem kraju si je treba skušati pi-edočiti takega kot je bil tedaj, ko je na njem opravil svojo krvavo Daritev sam veliki duhovnik Jezus Kristus, ko je sam sebe daroval svojemu nebeškemu Očetu. (Dalic prihodnjič) MALI OGLASI Frigidaire ledenice 1937 in 1938 modeli po zelo znižanih cenah. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. Sadna drevesa naprodaj, jako lepa. Med njimi so jabolka in breskve po jako zmernih cenah. Imamo tudi nekaj mesečnih vrtnic. Math Hribar Hontoon Rd. Five Points, Leroy, Ohio. (April 4. 6. 8.) Moški želi delo, starejši mož, ki bi rad šel na farme. Zglasite se na 513 E. 152nd St. v Al Filipič gostilni. (80) Naprodaj je fsstavrant, ki ima D-2 licenco za prodajo pive in vina. Za naslov poizvejte v uradu tega časopisa. (80) Neinjorški državni pravdnih Thomas E. Dewey, -katerega se omenja, da bo drugo leto kandidat repiiblikuvslcc stranke za predsednika Zed. držav. Argentina je začela preganjati nacije Buenos Aires, Argentina, 5. aprila. Policijski načelnik v tem mestu je danes naredil štiri pogone na štiri nemška shajališča. Napaden je bil tudi glavni stan nacijev v Argentini, ki se nahaja v poslopju Banco Germanico. V istem poslopju se nahaja tudi nemško poslanstvo. Pogoni so prišli, ko je baje nemški poslanik r Argentini sporočil v Berlin, da Nemčija lahko osvoji Patagonijo, do katere Argentina nima nobene pravice. Naprodaj je tri akre zemlje v mestu Euclid. Nahajajo se med 250. in 260. cesto. Vse udobnosti na zemljišču. Cena samo $900.00. Vprašajte pri F. J. Turk, La-Salle Realty Co., 838 E. 185th St. Tel. KEnmore 3153-W. (80) GARANTIRANE domače suhe šunke dobite pri nas za samo 24'/z c funt. Male šunke ..........19c ft. EMtL KRIŽMAN MESNICA 6422 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma i __(81) Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. ^^krivnosti ruskega carskega dvora^^ Bojanovski zmaje z glavo. —Morava jo tako dobro skriti in zapreti, da nam ne more pobegniti, — reče Bojanovski. — Kaj je smrt za to grešno ženo? — Ena edina krogla stori lahko konec njenemu življenju! —Potem bi bilo vse gotovo! Moje maščevanje ne bi doseglo mčesar drugega, kot da je ene nevrednice manj na svetu. — Ne! Fedora naj čuti, kako je, kadar se zapre človeka za železnimi rešetkami, kadar mora mesece in leta ždet: v jed in ka-ciar hrepeni po svobodi in življenj n! —Naj doživi vse to, kar sem moral sam pretrpeti! — Mihajlo, — nadaljuje Bojanovski, — ti boš gotovo vedel za kako mesto, kamor bi lahko odpeljala to prokleto ženo. —Ako se ne motim, sem slišal nekoč na neki nihilistični skupščini, da pošiljate osebe, ki bi nam lahko postale nevarne, v neko norišnico, četudi niso umobolni. — Ali je tako, ali se motim? Mihajlo Bakunjin pogleda na tla. —Ne motiš se, Bojanovski, — reče on, —ti imaš dober spomin, že nekajkrat smo kaznovali ljudi, ki so nas iz lali, s tem, da smo jih poslali v norišnico dokt.ora Kalčeva. —Pozneje smo to opustili, ker se je pokazalo, da je bila ta kazen najgroznejša, kar si jih more človek izmisliti. Hoteli smo jih kaznovati, hoteli smo pokazati, da nas ne smejo izdati — toda to, kar so morali pretrpeti ti reveži pri cloktoru Kalčevu, je bilo več, kot sme človek prizadeti človeku! —Zato sem to kazen opustil! —V čem se je sestojalo to mučenje? —Ne vprašuj me, — odvrne Bakunjin. — Krvniki nimajo niti v Sibiriji, niti v Petro-pavlov-ski trdnjavi več možnosti, da mučijo svoje žrtve, kot doktor Kal-čev v svoji norišnici. —O tem človeku nočem sedaj govoriti. Toda on se naravnost vražje veseli, kadar lahko muči ljudi. — Razen tega je podkupljiv — človek, ki stori za denar vse! Zato sem tudi prekinil z njim vsako zvezo. Rekel sem si, da nam lahko postane ta človek nekoč še zelo nevaren. —Tako sem porušil vse mostove, ki so me vezali s tem človekom. Že mnogo let nisem bil več pri njem. —A če bi zahteval sedaj od tebe, Bakunjin, — vzklikne Bojanovski, — da greš k njemu? Ako te zaprosim, da mi pomagaš izvršiti moje maščevanje na ta način, da izročiš to prokleto ženo, ki me je izdala, doktoru Kalčevu? Ali bi mi odbil mojo prošnjo? Ta ne odgovori takoj. —Postajam star, — reče Bakunjin. — To opažam po usmiljenju, ki ga čutim v zadnjem času. —Preje sem lahko brez na-daljnega neusmiljeno obsodil, nisem poznal milosti za onega, ki nas je izdal ali hotel izdati. Nobena muka, nobena kazen se mi ni zdela prestroga. EZELLA THEATRE 7001 SUPERIOR AVE. HEnderson 2071 Pazite! Čakajte! SUka, o kateri se največ govori: "Profesor Mamlock" Prepričevalna obsodba "Nazijskc furijc" V sredo in četrtek, 12. in 13. aprila —Toda sedaj se često obotavljam, kadar moram podpisati kakšno smrtno obsodbo. —A vendar je to moja dolžnost, ker sem vodja stranke. Kako naj sicer zaščitim uboge, preganjane rodoljube, ako ne nastopam najodločnejše proti onim, ki jih preganjajo? —Gorje nihilistom, ako jih zgrabi policija! — Umirajo na morišču — toda ne kot navadni zločinci, ki jim dajo enostavno vrv okrog vratu, ne — najpreje jih na vse mogoče načine mučijo v Petro-pavlovski trdnjavi, kakor se je zgodilo našemu ubogemu Janickiju — toda dovolj o tem! —(Pokazal ti bom, da sem še stari Bakunjin, prijatelj Bojanovski, zato ti obljubljam, da bom izročil Fedoro doktoru Kalčevu. —Hvala ti! — rece Bojanovski. Nato nadaljuje mirno in blago. —Ne misli, da sem okruten, Bakunjin! Veruj mi, da nisem! Toda to, kar mi je storila ta žena, je več, kot more človek pretrpeti, Ako bi jo hotel kaznovati tako, kakor je zaslužila, potem bi se moral zve-zati s samim vragom! —Če bi se pregrešila samo proti meni, če bi bila storila samo to, da me je izdala policiji — ha, jaz bi ji pljunil v obraz, in to bi bilo vse! Toda ona je mučila in počasi ubijala mojo ubogo mater — umorila jo je — a zato je samo ena kazen in to je — norišnica dok-tora Kalčeva! — Dobro! Izročila jo bova Kalčevu! — odvrne Bakunjin. —Pst! — tiho! — zašepeče v tem trenutku Bojanovski. On se zopet vrže na zemljo in pritisne uho na cesto. —Ali kaj slišiš? —Da, — topot konja! —Oh, Bojanovski, to je poštni voz! Hitro na najina mesta! Bojanovski skoči. Oba pobegneta ter se skrije-fta za grmovje, ki je rastlo ob cesti. Mesečina je metala svojo bledo svetlobo na cesto. Bojanovski je jasno razločil v daljavi voz, ki je prihajal vedno bližje. On zgrabi prijatelja za roko, a Bakunjin opazi, da je razburjen. —Ti trepečeš, Bojanovski? reče Bakunjin. — Ali ti je žal, kar sva sklenila? Še vedno imaš čas, da se odrečeš svojega maščevanja! —Žal? — vzklikne Bojanovski. — Vprašaj, ali trepeče lev, predno raztrga lovca, ki mu je ubil mladiča. — Ne, jaz tre-pečem, ker je sedaj prišel trenutek, ko se bom maščeval nad svojo ženo, ki mi je uničila življenje. — Najrajše bi odvrgel revolver, samo da je ne bi ubil, čim jo opazim! —Tiho! Bodi miren! Zavedi se! — reče Bakunjin. — Voz prihaja! —Naprej! — zašepeče Bojanovski. —Kočijažu bova prizanesla, kaj ne? —Da, ako bode ubogal, — odgovori Bojanovski, — če nama bo le mogoče, ne smeva prelivati človeške krvi. Toda, če se bo upiral, potem je — potem je sam kriv. Voz je prišel med tem bližje. Bojanovski skoči na cesto in počaka, da se mu je voz približal na nekaj korakov. Že prej sta položila preko ceste debelo deblo, da ustavita voz. Njun načrt se jima je popolnoma posrečil. Kakor nam je že znano, je padel en konj. Nato ukaže vozniku, kakor smo že pripovedovali, naj vstavi, a ta je ubogal šele tedaj, ko je čutil, kako je krogla švignila mimo njegove glave. Nesrečnež je bil vesten uradnik, a to je bila njegova poguba. Ni se oziral na' nevarnost, ni pomislil, da ima dva nasprotnika. Dvignil je svoje orožje. On nameri na Bojanovskega. V tem trenutku pade strel in ako ne bi Bakunjin hitro potegnil svojega prijatelja k sebi, bi ga gotovo zadela voznikova krogla. Takoj skoči Bakunjin k njemu in mu nastavi revolver na prsa. —Ali boš nehal, lopov! — zakriči on jezno. —Prokleti razbojnik! — ko-čijaš dvigne zopet svoj revolver. —Pusti me, — vzklikne on, — ali pa bom — To so bile njegove zadnje besede. Iz Bakunjinovega revolverja se zablišči plamen in takoj se zgrudi kočijaš s svojega sedeža. —Ali je mrtev? — vpraša hitro Bojanovski. —Mislim da je, — odvrne Bakunjin. Toda kaj naju briga on, najine ure so dragocene. Bojanovski stopi k vratom kočije ter jih odpre. V vozu je sedela žena, ki je bila skoro nezavestna. Svoj obraz je skrila v blazino, kot da ni hotela ničesar slišati in videti, kaj se godi okrog nje. —Nezavestna je! — vzklikne Bojanovski. —Komedija! — reče Bakunjin hladno. — Ji hpva že vr nila zavest. Nastavi ji revolver na čelo. —Izstopite madame! Bojanovskijev obraz je zvenel rezko. Toda žena v vozu se ni ganila. —Ali ate slišali, kaj sem vam rekel — ali želite morda, da vas ustrelim? — vpraša Bojanovski. Še vedno ni bilo odgovora. Iz voza se je slišalo samo tiho jokanje. Sedaj zgrabi Bojanovski ženo in jo s silo potegne iz kočije. Na cesti omahne na kolena —Ne trudite se, madame, — reče Bakunjin. — Najinih src ne bodete ganili. Vem, da se pretvarjate — toda sedaj je prišel čas obračuna. —Evo, tukaj je oni, ki ste mu zastrupili življenje, ki ste ga izdali, a jaz sem vodja ni-hilistov, ki ste ga hoteli hladnokrvno izročiti krvnikom po licijskega ravnatelja Ivana Kardova. —Vi torej vidite, da sva dva, ki imata pravico, da se maščujeta nad vami. Žena zadrhti in vzdihne. S srepim pogledom je gledal Bojanovski svojo ženo. —Požuri se, prokleta, — reče on zamolklo, — pojdi z nama, ker je prišel sedaj tvoj zadnji trenutek. — Zakaj skrivaš svoj obrav? — nadaljuje on v brezmejni jezi, — zakaj skrivaš svoje hinavske oči, ki sem jih nekoč tako ljubil? Pridi, pokaži mi svoj obraz, videti hočem, kako si obupana. On zgrabi pajčolan, ki ji je zakrival obraz in ga strga z eno kretnjo. V naslednjem trenutku se opoteče. —Oh, Bakunjin, pridi hitro! —Kaj se je zgodilo? — vzklikne veliki zarotnik, ki se je pečal med tem z voznikom. Bojanovski se grozno zasmeje. —Kaj se je zgodilo? — Oh, nič! Malenkost! Izvršila sva uboj, Bakunjin, toda ničesar nisva s tem dosegla. —Ta žena, ki sva jo napadla in potegnila iz voza, ni — ni moja žena, — ni Fedora Bo-janovska. —Kaj? Mar ni prava? —Ne, ni moja žena,'— reče Bojanovski. — Ako nisem zbla-znil, ako me moja čutila ne varajo. —Jaz nisem Fedora Bojanov-ska, — vzklikne sedaj Leoni-ja — kajti ona je, kakor vemo, potovala v poštnem vozu, — jaz sem sobarica gospe, ki ste jo pričakovala, toda moja gospodarica se nahaja daleč od tukaj. Bakunjin položi roko svojemu prijatelju na ramo. (Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! Do JUGOSLAVIJE v 7 dneh NA SVETOVNO NAJHITREJŠEM PARNIKU QUEEN MARY iz New Yorka 7. in 21. aprila VIA CHERBOURG IN PARIZ Izvrstna postrežba se da tudi na popularnem ekspresnem parniku AQUITANIA iz New Yorka 15 in 29. aprila UDOBNE AKOMODACIJE, JEDILA IN POSTREŽBA POSEBNI JUGOSLOVANSKI IZLET AQUITANIA 10. maja Zadnjih 17 let je imela Cunard White Star več potnikov kot katera druga črta. Vprašajte za knjižice, ki opisujejo udobnosti 3. razreda na Queen Mary in Aqui-taniji; tudi knjižice "Kako dobite vaše sorodnike iz Evrope." Za polne informacije se obrnite do Mihaljevich Bros. 6031 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO š;illIllllUllllllllllllllllllllllUII!IHII!!IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiMU | Jos. Zele iEi Sinovi | = pnr.RRRNi 7 »vnn = POGREBNI ZAVOD S Avtomobili in bolniški voz redno m ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo | 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcoU 0583 = COLLIMWOODSKI URAD: = 452 E. 152D STREET Tel.: KEumore 3118 = ?i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiii" a 9i A & & 9T ^ 01 M 99 91 & M 9] 91 a 91 91 A & 91 A 91 A 91 9 A. $ A & A 91 A 9! A 91 A Te dni smo zopet dobili novo zalogo dobrega, finega obuvala za vso vaio družino Obžalujem, ker zadnje dneve na tej razprodaji, ki se še nadaljuje, radi velikega navala cenjenih odjemalcev, nam ni bilo mogoče postreči po vaši želji in nam je že primanjkovalo obuvala srednjih mer, posebno za moške. S3 SS 63 W 86 W 63 W 63 r 63 63 r 63 W 63 r 63 r 63 tf 63 63 & 63 r 63 Šf 63 Sedaj smo pa zopet v stanu vas zadovoljiti, ker je {g zaloga večja in popolna. Pa tudi ta nova zaloga bo po gf jako znižani ceni. r Vi možje, ki imate široke noge z številkami 10-12, f3 imamo za vas izvrstno obuvalo, ki je veljalo prej do $8.00, sedaj samo $2.69 in $3.69. Požurite se, teh finih B obuval ne boste nikdar več za to ceno kupili. To velja Šf samo za nekaj dni. 63 4 63 ® ŽELIM CENJENIM ODJEM ALCEM IN PRIJATELJEM f? A 91 M 9! A 91 A 91 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE LOUIS MAJER 6410 St. Clair Ave. W 63 W 63 if 63 W 63 GENERAL ELECTRIC VERJAME. DA JE TO najfinejša ledenic L .11 IN G-E JE P0ST%; QA 17flptana NAJNIŽJE CEN®'HIK dC IMlCIdlld ZGODOVINI k • General Electric je vedno vodila z boljšimi ledenicami pri vedno nižajočih cenah . . . G e n e i- a 1 Electric je razvila zaprt mehanizem, ves jeklen kabinet, jeklen super-freezer in dolgo vrsto drugih odličnih prednosti. Zdaj vam G-E daje IZJEMNE ZRAČNE IZBOLJŠAVE izpopolnjene pri svetovno največjih kemičnih laboratorijih 1. Velika prostornina 2. Nizka temperatura v notranjosti 3. Prostornina z zmerno temperaturo 4. Prostornina varnostne zone "lOjj OGLEJTE S1 ™ve *939 General Electric. Narejena je za dolgo, nič samo za poskušnjo. Vaša živila in investicija sta varni v General Electric. Nobena druga ledenica na svetu ne obdrži živila boljša in okusnejša in da bi obdržala več vitaminov kot to napravi 1939 General Electric z izjemno zračno izboljšavo. Zaprt * General thriftm oljnim ic Oglejte si razstavo teh najboljših električnih lecie" = II ši prodajalni. Danes, jutri in v soboto zvečer bost* ca, jLiui 111 v wuuw 'vc^ . nad vse zanimivo demonstracijo MEHANIČNA" VEKA, ki bo nastopil v izložbenem oknu. OBLAK FURNITURE CO 6612 St. Clair Ave. HEnderoo" Che Cleveland Crust CompaitJJ C] bančni uradi po vsem Greater Clevelandu in v •> SKRAJŠANO POROČILO STANJA Z PREMOŽENJE 630™ Gotovina na rokah in v bankah.....$ l"8' United States vladne obligacije. rlir?ktno ga- 454,$ rantirane, manj amortizacij^!:: rezerve . . Državni, mestni in drugi boncli i:i investicije, j vključno delnice v Federal Reserve banki, oOfi^'i manj rezerve .......................„1$/? Posojila, diskonti in predujmi, manj rezerve l2f5. Bančne hiše (vključno investicije in drugo premoženje indirektno zastopajoč bančne e tiS^ hiše................ 6,4 Druga zemljišča (vključno investicije in drugo premoženje indirektno zastopajoč dru- n42l' 1! ga zemljišča) manj rezerve...... Drugo premoženje........... Obveznosti odjemalcev na akceptacijah iz-vršenih od te banke............. Skupaj.......$ 374'858'90 j OBVEZNOSTI Glavnične note......$ 13,825,000.00 (Podvržene depozitom in drugim obveznostim) Osnovna glavnica ..... 13,800,000.00 Preostanek in nerazdeljen " dobiček................4,986,574.69 Rezervirano za slučajnosti . 100,301.72 Rezervirano za obresti in „ glavnične note..........100,278.67 3/' VLOGE Na zahtevo...... 150,608,503.49 ^ Na čas........ 170,428,474.98 321' Estates Trust Department (Preferred)..............10,943,337.81 ^ Corporate Trust Department „ (Preferred)..............6,454,488.49 17, .,1 Plačljivi davki, obresti itd....... 1 ^2,#' Druge obveznosti......................, Akceptacije izvršene za odjemalce .... Skupaj.......$ 374, •O "4V United States vladne obligacije in drugo premoienje «naS»j0 if1 M* t^ 898.72 60 zavezane v varnosti javnih skladov in trust vloe namene, kot zahtevane ali dovoljeno od po»ta^c ČLANI FEDERAL RESERVE SISTEMA t.T,o* ČLANI CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOC''1 J? Co"" Member Federal Deposit Insurant k % '■k ft' N s D; 'e! S: k S S tli S \ k * ž1 m ? > S S S \ \