2004  # % 01"%2 &+ Pojem oseba je eden najpomembnejših pojmov na seznamu èlovekovega zanimanja. Je kljuèni pojem v okviru kulture, psihologije, prava, sociologije, filozofije in teologije. Je po- jem, s katerim se èlovek najbolj vneto ukvarja, ker se zaveda, da je od opredelitve in vsebine tega pojma odvisen tudi pogled, vrednotenje, “cena” èloveškega bitja. Vsebina, ki jo pola- gamo v ta pojem, je tudi vsebina, ki jo po- lagamo v èloveka in dogajanja; in zgodovino èloveštva moremo pravilno razlagati ter razu- meti le, èe poznamo takratno pojmovanje `iv- ljenja posameznika in njegovega mesta v dru`- bi. Ne samo za razumevanje preteklosti, tudi za vstop v prihodnost, v tretje tisoèletje, je pojmovanje osebe neprecenljivega pomena. Iz svetopisemskega razodetja zvemo, da je èlovek ustvarjen po bo`ji podobi (selem) in sliènosti (demut), da je Bogu podoben (teo- morfen). Izhodišèe in izvirnik je Bog sam. Ta je hotel na stvarjenjski ravni imeti bitje, s ka- terim bo stopil v osebni dialog, in bo samo sposobno navezati ta dialog z Bogom in bo to- rej na stvarjenjski ravni Bo`ji sogovornik. Kajti Bog, ki od vekomaj vodi notranji dialog, ga hoèe “razširiti” in voditi tudi na ravni stvars- tva. “Ker je posamezni èlovek ustvarjen po bo`- ji podobi, ima dostojanstvo osebe: ni samo ne- kaj, marveè nekdo. Sposoben je spoznati sa- mega sebe, se imeti v posesti in se svobodno darovati ter stopiti v obèestvo z drugimi ose- bami; in poklican je po milosti k zavezi s svo- jim Stvarnikom; in more dati Bogu odgovor vere in ljubezni, katerega nihèe drug ne more dati namesto njega” (KKC 357; prim. 704). Èlovek je ustvarjen iz bo`jega dialoga (“Bog je rekel: ‘Naredimo èloveka po svoji podobi, nam sliènega”, 1 Mz 1,26a) za dialog. Ta dialog se bo odvijal na veè ravneh: v od- nosu do stvarstva v “gospodovanju” (1 Mz 1,26b) in “poimenovanju” (2 Mz 19); v od- nosu do sebi enakih na medosebni ravni, kjer je še posebej izpostavljena razliènost med mo`em in `eno, razliènost, ki po svojem bis- tvu spada k bogopodobnosti1 (prim. 1 Mz 1,27) in je naravnana na zedinjenje (1 Mz 2,24); v odnosu do Stvarnika se ta dialog od- vija v sprošèenem obèevanju (prim. 1 Mz 3,8- 17), ki ga Bog ni prekinil niti takrat, ko se je èlovek odvrnil od njega. Bo`je prizadevanje za vzpostavitev tega dialoga dose`e svoj vrh v Stari zavezi z izvolitvijo in sklenitvijo zaveze z izraelskim ljudstvom, v Novi zavezi pa s po- slanjem svojega Sina, uèloveèenjem Besede. @e iz poroèil o stvarjenju èloveka spoznamo, da je prav dialoškost bistvena sestavina nje- gove bogopodobnosti. Prièuje torej o dialoš- kosti, ki vlada v Bogu samem. Nova zaveza povzame témo o bo`ji podo- bi v odnosu do Kristusa, ki je dokonèni novi èlovek, popolna podoba Boga: “Ta (Kristus) je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva” (Kol 1,15; prim. 2 Kor 4,4).2 Prav kot prvorojenec je tudi tista podoba, po ka- teri naj bi se upodabljali, ali (kot pravijo cerk- veni oèetje) postajali ustvarjene podobe njega, ki je veèna podoba Oèeta (prim. Rim 8,29; 1 Kor 15,49; 2 Kor 3,18). Èlovek je po Ireneju podoba veène, popolne podobe, “eikón ei- konos”. Tako vidimo, da nova zaveza, pred- vsem Pavel pripisuje izrazu “podoba” (eikón) kristološki pomen.3 Kristus je resnièna podoba Boga zato, ker je bo`ji Sin, od njega rojen pred vsemi veki, torej: “Bog od Boga, rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Oèetom” (nicej- ;  3  &  % ' # # % sko-carigrajska veroizpoved). Jezus Kristus je “odsvit njegovega (bo`jega) velièastva in odtis () njegovega obstoja” (Heb 1,3). Èlovek pa je podoba, kolikor je ustvar- jen, posinovljen, kolikor je sin v Sinu. Ka- tekizem katoliške Cerkve pravi: “‘Kristus z razodetjem skrivnosti Oèeta in njegove lju- bezni èloveku v polnosti razodeva èloveka in mu odkriva njegovo najvišjo poklicanost’ (CS 22). V Kristusu, ki je ‘podoba nevidnega Boga’ (Kol 1,15), je bil èlovek ustvarjen po Stvarnikovi ‘podobi in podobnosti’. V Kri- stusu, odrešeniku in zvelièarju, je bo`ja po- doba, popaèena s prvim grehom, bila obnov- ljena v svoji prvotni lepoti in oplemenitena z bo`jo milostjo” (KKC 1701). Tema o èlovekovi bogopodobnosti je po- membna za nauk o èloveku kot osebi in za teološko antropologijo sploh. Odkrije nam, da je v èlovekovo naravo polo`ena naravnanost na Boga in da more èlovek postati prava oseba samo skupaj z Bogom. Zato nekateri imenu- jejo èloveka “teološko bitje”, “zôon theoúme- non”, “bitje, ki je poklicano, da postane bog”.4 Gerhard von Rad opozarja, da Izrael zelo redko govori o èloveku na splošno. Èlo- vek je vedno mišljen v odnosu do Boga, vedno je vkljuèen v zgodovino, ki se odvija med njim in Bogom. Èlovek, o katerem govori Sta- ra zaveza, ni skoraj nikoli “èlovek” na splošno, temveè je bitje, ki pripada Izraelu (ali njego- vim sovra`nikom).5 Zato zagreši izkrivljenje èlovekovega najglobljega bistva tisti, ki hoèe èloveka opredeliti samo iz njegovega odnosa do “ni`jih” bitij ali stvarnosti. V moèi svoje bogopodobnosti more èlovek uresnièiti same- ga sebe samo v sreèanju z Bogom. Zato èlo- vekova velièina ne izhaja iz njegove ustvarje- nosti, marveè iz dele`nosti bo`je ljubezni in darov. Njegovo dostojanstvo ni samo v tem, da je bo`ja podoba, temveè tudi in predvsem v tem, da je bo`ji posinovljenec, ki je `e v tem `ivljenju dele`en bo`jega `ivljenja. Zato je greh, ki je zatemnitev, iznaka`enje (nikoli pa unièenje) bo`je podobe v èloveku, tudi raz- vrednotenje èloveške osebnosti: “Greh èloveka Domenico Ghirlandaio, Rojstvo Marije, 1486-90, freska, kapela Tornabuoni, Santa Maria Novella, Firence.    2004 ( # % samega zmanjšuje, ko ga odvraèa od tega, da bi dosegel svojo polnost” (CS 13,2). Skrivnost stvarjenja (predvsem stvarjenja èloveka) dobi svojo razjasnitev v skrivnosti trinitariènega bo`jega `ivljenja. Tako mo- ramo ugotoviti s H. de Lubacom: “Bog sam in svet ter naše lastno bivanje bi bilo nekaj bolj nedoumljivega brez Trojice, kakor pa nam je nedoumljiv ta misterij”.6 Izhajamo namreè iz dejstva, da je Sveta Trojica »os- novni vir podatkov« — »matrix« za pojmova- nje èloveka!7 Èe vemo, da je èlovek podoba Svete Trojice, poznamo tudi posledice, ki iz te podobnosti izvirajo. Troedinost v Bogu samem pomeni, da ni osamljeni in odmaknjeni vladar, ki samoza- dostno brani svojo vzvišenost. Kršèansko ra- zodetje nam namreè pove, da je absolutna in prvobitna realnost realnost bo`jih oseb v med- sebojni naravnanosti in obèestvu; da je obèes- tvo oseb pralik, arhetip vsega bivajoèega ter da je vse poklicano k prilièenju temu praliku.8 Zato trinitarièni monoteizem veliko prispeva k obèestvenemu pojmovanju èloveka. Èlovek je toliko oseba, kolikor je poklican v `ivljenje po osebnem klicu Boga Stvarnika. Tako je bilo stvarjenje prvi nagovor, s katerim se je Bog obrnil na èloveka. Po tem klicu je èlovek postal oseba. Oseba, ki je sposobna Boga, capax Dei.9 Postavljen je bil v dialoški odnos z Bogom in celotna zgodovina odreše- nja je reševanje èlovekove osebnosti, vzpostav- ljanje tistega dialoga, brez katerega bi bil èlo- vek kot oseba okrnjen. Od tega dialoškega od- nosa èloveka do Boga je odvisna njegova spo- sobnost dialogizirati z ljudmi in stvarstvom. 30# %%  Ta dialoškost je sad ali delo izziva, ki je bil polo`en v našo notranjost. Èlovek je `e po svojem bistvu “sad” dialoga. Ustvarjen je po posebnem “bo`jem pogovoru”; je sad Besede. Bo`ji dialog se je tako odprl za druga, popol- noma drugaèna bitja. Oseba je bitje besede! Po njej oseba prestopa prag svojega notranje- ga `ivljenja in stopa naproti drugim. Tesno pa je z besedo povezano poslušanje, ki pome- ni “dobrodošlico”, spoštovanje do drugega, ki se nam `eli pribli`ati, z nami vzpostaviti osebni dialog. Vse v èloveku naj bi postalo beseda in poslušanje, samopodarjanje in spre- jemanje drugega. Trditi smemo, da beseda podarja èloveku mo`nost, da se razvije v ose- bo, saj se more prav po njej odpreti, sprego- voriti o sebi in tako vzpostaviti most do zu- nanjega sveta, èloveka in Boga. Kaj zmore in kaj je beseda, se nam odkrije prav v posluša- nju Boga razodetja, “Boga besede” in konèno Besede, “ki je èlovek postala in med nami prebivala” — Jezusa Kristusa. Beseda, ki jo izre- ka Bog-oseba, in tisti, ki se po njem oblikuje: èlovek-oseba, ni nikoli vir nesporazumov, marveè v slu`bi ustvarjalnega zedinjenja. Tak- šno povezovalno naravo (simbolièno) pa ima samo beseda ‘ljubezen’, medtem ko smemo besedo ‘sovraštvo’ poimenovati antibesedo, ki ima razdiralno (diabolièno) naravo. O mo- èi besede se moremo preprièati na vsakem ko- raku v našem `ivljenju. Tudi v porajanju èloveškega ̀ ivljenja je po- treben dialog dveh, ki posredujeta `ivljenje novemu bitju. Samo dialog ljubezni je rodo- viten, je ustvarjalen.10 Dialog povezuje tako, da ohranja drugaènost, jo spoštuje in uveljav- lja. Dialog ni preprièevanje s silo, edini ar- gumenti preprièevanja so argumenti ljubezni in spoštovanja. Oseba ohranja v moèi ljubez- ni stalen dialog z Bogom, s samim seboj, z ljudmi in stvarstvom. Oseba kot “relatio sub- sistens” (Toma` Akvinski) je na filozofski na- èin povzeta biblièna resnica o osebi kot bitju v njegovi temeljni naravnanost na druge. “V kršèanski perspektivi je oseba navzoènost, uveljavljanje, toda ni navzoènost sebi, uveljav- ljanje sebe, je odgovor”. To je “odprti perso- nalizem”, v moèi katerega se oseba ne zapira vase, temveè se presega, prese`e se v upanje, sprejemanje in sreèanje.11 - # # % Kot smo `e poudarili, je Sveta Trojica kljuè za razumevanje obèestvenega `ivljenja. V tem kontekstu imajo posebno veljavo ob- èestvo, vkljuèenost (inkluzivnost), dialoškost, so`itje, solidarnost in svoboda. Trinitarièni odnosi z ljudmi, ki nas obdajajo, omogoèajo, da je èlovek èloveku bli`nji. Èlovek je namreè poklican, izzvan in poslan k bli`njemu, da se z njim sreèa (v slovenskem jeziku imata pojma sreèanje in sreèa skupen koren). In vendar vsa ta naravnanost navzven, k druge- mu (ekstatiènost in proeksistenca), ne odprav- lja enkratnosti in nezamenljivosti posamezne osebe. Navedene prvine sestavljajo »naèin `iv- ljenja« Boga samega in so tako vzor èloveškim bitjem, ki naj bi v svojem sobivanju odra`ali `ivljenje Svete Trojice. Ker dru`beno `ivljenje èloveku ni nekaj dodanega, zato èlovek v ob- èevanju z drugimi, v medsebojnih nalogah, v pogovoru z brati raste v vseh svojih darovih in more izpolniti svojo poklicanost. Èlove- kova trinitarièna naravnanost se izra`a v dia- loški razse`nosti med generacijami (`ivljenj- sko nevarno zapiranje današnjih generacij v svoj generacijski krog, kar ustvarja razkol med generacijami), med stanovi, med kulturami, med narodi, med verami in svetovnimi na- zori. Ne trdi zaman Moltmann, da je Sveta Trojica naš socialni (dru`beni) program.12 Drugi vatikanski cerkveni zbor izhaja iz iste realnosti, ko zatrjuje: “Èlovek je do globin svoje narave dru`beno bitje in brez odnosov do drugih ne more ne `iveti ne razvijati svojih darov” (CS 12,4). To dru`beno `ivljenje èlo- veku ni nekaj dodatnega, ampak zanj znaèil- nega (prim. CS 25,1). V trinitariènem obèes- tvu je drugi pot do mene; ni ovinek, ampak “bli`njica” k meni samemu. Kristjan je zato po svoji osnovni poklicanosti »èlovek sinteze«.13 0# % %  Ustvarjalnost èloveške osebe je dejansko udele`enost pri bo`ji ustvarjalnosti. Bog je èloveku podaril svojo “ustvarjalno iskro” ter ga privzel za soustvarjalca. Zato govorimo o èloveku kot o ustvarjenem ustvarjalcu. Us- tvarjalen je samo, kolikor je zvest zakonito- stim, ki jih je Stvarnik polo`il v stvari in v èloveka samega, in kolikor ga vodi pri vsem tem ljubezen. Izvir èlovekovega ustvarjanja ni nekakšen nagon, ki bi ga silil k delovanju ali reprodukciji, marveè je ljubezen, torej tista gonilna sila, iz katere smo bili tudi sami us- tvarjeni. Ustvarjalen je èlovek samo takrat, ko pri svojem delovanju ne išèe samega sebe in zadovoljitve lastnih egoistiènih `elja (samo- ljubje in koristoljubje), ampak takrat, ko so njegove stvaritve izraz notranje daritvene na- ravnanosti. Opraviti imamo s tistim èloveš- kim “Bodi!”, ki omogoèa stvaritvam relativno samostojnost in drugaènost. Najbolj pride to do izraza pri najbolj “ustvarjalnem” in zato najbolj osebnem dejanju, pri podarjanju `iv- ljenja novemu `ivemu bitju in pa pri podar- janju, darovanju lastnega `ivljenja v rodovitni èistosti za bo`je kraljestvo. Starši so pri po- darjanju `ivljenja otroku najo`ji sodelavci ne- beškega Oèeta; samski zaradi nebeškega kra- ljestva pa rodovitni sodelavci uèloveèenega bo`jega Sina, ki se je odpovedal vsemu, da bi vsem podaril veèno `ivljenje. Pri vsem ustvar- janju pa je nepogrešljivi pobudnik in “arhi- tekt” — “artifex” Sveti Duh. 0# % %  Oseba je samostojno bitje, ki je sposob- no samostojnih odloèitev, vendar pa ni osamljeno in samotarsko bitje. Neponovlji- vost ali edinstvenost bitja je zagotovljena s stvarjenjem, odrešenjem in poklicanostjo k zvelièanju. Stvarjenje èloveka je pravzaprav poklica- nost v bivanje po imenu. Ime je v biblièni go- vorici znamenje nezamenljivosti. Bog sam ima ime, ki jasno izra`a njegovo edinstve- nost, ima ime, ki je nad vsemi imeni. Bog, ki ni “bo`anstvo brez imena” in tako brez svo- je lastne identitete, podeli ime ljudem in jim    2004 0 tako podeli tudi poslanstvo (ali ga spremeni: Abram postane Abraham), na katero bo one- ga spominjalo prav ime, ki ga nosi. Ko prej- me èlovek pravico podeljevati imena drugim `ivim bitjem (prim. 1 Mz 2,19.23; 3,20; 4,25 itd.), jih prizna za drugaèna in do takšnih zav- zame odnos. Tudi ko Sveto pismo govori, da nas je Bog napisal na svoje dlani, pomeni, da nas ima vedno pred oèmi kot enkratna bitja. Kot taka pa imamo tudi lastno poslanstvo in odgovornost. Ne moremo se skrivati za dru- gimi ali dru`bo, ta ne more nikoli nadome- stiti naših osebnih odloèitev in dejanj. Kakor je stvarjenje nekaj èisto osebnega, je takšno tudi odrešenje. To ni nekakšen av- tomatizem, ki bi ne glede na èlovekovo od- loèitev dosegel svoj cilj. Odrešenje, ki je bilo izvršeno za vse in vsem ponujeno, mora po- samezen èlovek osebno in zavestno sprejeti v lastno `ivljenje in iz njega èrpati moè za lastno posveèenje. Janez Pavel II. pravi, da v odrešenjski skrivnosti “èlovek spet odkrije ve- lièino in dostojanstvo svoje èloveènosti in svo- jo lastno ceno” (RH 10). In dalje: “Tu gre za èloveka v vsej njegovi resniènosti, v njegovi polni razse`nosti. Tu ne gre za ‘abstraktnega’ èloveka, temveè za ‘konkretnega’, zgodovin- skega èloveka. Gre za slehernega èloveka, ker je sleherni zajet v skrivnost odrešenja in se je po tej skrivnosti Kristus za vselej s slehernim zdru`il” (RH 13). Povelièanje je dovršitev èlovekove enkrat- nosti. V knjigo `ivljenja so povelièani vpisani z njihovim lastnim imenom (prim. Apd 21,27). Njihova edinstvenost se pravzaprav razvije do polnosti. Ta bo ustvarjala èudovito harmonijo v Bo`jem kraljestvu, ki je tukaj na zemlji “v porodnih boleèinah” prav zato, ker niso še vsi dospeli do “polne starosti Kristu- sove”, ker se niso še vsi dokonèno rodili. Edinstvenost èlovekove osebe pa mora priha- jati do izraza v dru`bi, predvsem pa v dru`ini in Cerkvi.14 !0# %% %  Enakost, drugaènost in komplementar- nost so pomembni podatki o medosebnem, komunitarnem `ivljenju, ki se popolnoma uresnièi v ljubezni, ljubezni v smislu bibliène caritas. Tako se uveljavlja dru`beni persona- lizem in personalna dru`ba. Svojo edinstve- nost uresnièuje oseba v sobivanju z drugimi, # % Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni, Stvarjenje Adama, 1510, freska, 280 x 570 cm, Sikstinska kapela, Vatikan. , # s katerimi sestavlja obèestvo, koinonia,15 com- munio, ki naj bi odsevalo obèestvo, communio bo`jih oseb. Še veè: med zedinjenjem bo`jih oseb in med zedinjenjem bo`jih otrok obsta- ja neka podobnost. “Ta podobnost odkriva, da èlovek, ki je na zemlji edina stvar, katero je Bog hotel zaradi nje same, ne more v pol- nosti najti sam sebe razen z odkritosrèno da- ritvijo samega sebe” (CS 24,3; prim. KKC 1878). Zaradi èlovekove dru`bene narave je ja- sno, da sta napredovanje èloveške osebe in rast dru`be same v medsebojni odvisnosti. “Poèelo, nosilec in cilj vseh dru`benih ustanov je in mora biti èloveška oseba” (CS 25,1). Ob- èestvenost je tista razse`nost bivanja, ki osebo odpira v dru`beni prostor, kjer se sreèuje z drugimi osebami. Obèestvo naj bi bilo skup- nost oseb, ki se med seboj bogatijo, so druga na drugo naravnane in v naravnanosti na dru- ge uresnièujejo svoje osebno poslanstvo. Skupnost in dru`ba torej nista v slu`bi razo- sebljanja, izgube lastne identitete, nista pro- stor pomasovljenja, marveè zdru`evanja in povezovanja razliènih, edinstvenih oseb, ki prav s svojo razliènostjo predstavljajo nepre- cenljiv prispevek k skupnosti. “Spoštovanje èloveške osebe gre skozi spoštovanje naèela: ‘Vsakdo mora na vsakega svojega bli`njega brez izjeme gledati kot na svoj ‘drugi jaz’” (KKC 1931). Da pa èlovek do- zori v takšno bogato osebnost, mora v veliki meri prispevati tudi obèestvo, skupnost, v ka- teri èlovek `ivi, se vzgaja in deluje. Tako je skrb dru`be za vzgojo èlovekove osebnosti naj- boljša “investicija” v njen bogat razcvet. Èlo- vek tako dozoreva v osebnost samo ob lju- deh, ki so sami trdne osebnosti. Kot reèeno: v osebnosti, v obèestvena bit- ja dozorevamo v moèi in po zgledu neprekos- ljivega obèestva, ki je Sveta Trojica, obèestvo bo`jih oseb. To “nebeško obèestvo” je vzor in podlaga za “zemeljska obèestva”, v nobe- nem drugem obèestvu namreè ne pridejo po- samezne osebe do takšne veljave kot prav v obèestvu Svete Trojice in v skupnostih, ki so oblikovane po njenem vzoru. Ne imenuje za- # % Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni, Stvarjenje Eve, 1509-10, freska, 170 x 260 cm, Sikstinska kapela, Vatikan.    2004  # % man Leonardo Boff Sveto Trojico “najboljša skupnost”.16 Vsaka skupnost, ki ne upošteva teh trinitariènih zakonitosti skupnega `ivlje- nja, se sprevr`e v diktaturo (nasilno prevlado enega ali pešèice ljudi) ali pa v anarhijo (brezvladje, ki pomeni tudi brezpravnost) ali brezosebni kolektivizem. Tako pride do raz- kroja osebnosti kakor tudi do razkroja dru`- be same. Evropski škofje izjavljajo: “Kjer lju- dem vsiljujejo kolektivizem, tam ni obèestva. A tudi ni resniènega spolnjevanja obveznosti do drugih, èe ljudje `ivijo brezbri`no drug poleg drugega in išèejo samo lastne ugodno- sti. Resnièno obèestvo nastane le tedaj, èe vsakdo gleda na nezamenljivo dostojanstvo in na razliènost bli`njega kot na bogastvo, èe mu priznava to dostojanstvo brez napaènega izenaèevanja in èe je pripravljen priobèevati svoje lastne sposobnosti in darove”.17 40# %5% * 6 Èlovek se ne more uresnièiti kot oseba drugaèe, kot da se daruje. Toda za uresnièe- vanje tega dejanja, je potrebno, da smo, da smo kot osebe, kajti kdor nima osebnega bi- vanja, nima nièesar, kar bi daroval. Darovanje samega sebe namreè omogoèa bivanje druge- ga.18 Darovanje ni nekaj, kar bi osebo poni`alo ali jo obubo`alo, temveè je nekaj eminentno poosebljajoèega, saj je po Jezusovih besedah in predvsem po njegovem zgledu slu`enje “bo`ja” vrlina (prim. Rim 31b-35). Najveèji so tisti, ki slu`ijo, in egoizem je najveèje obu- bo`anje èloveške osebe. Na poseben naèin se ta slu`eèi odnos, dia- konija uveljavlja v solidarnosti, ki ni zgolj so- èustvovanje niti zgolj materialna podpora, temveè je osebna zavzetost za bli`njega in dru`bo. “Solidarnost se v vsaki dru`bi uve- ljavlja, ko njeni èlani drug drugega prizna- vajo kot osebe.”19 Tako solidarnost na odlièen naèin izra`a trinitarièno naravo èloveške ose- be. Solidarnost nam narekuje, da ljubimo bli`njega z ljubeznijo, s kakršno nas je ljubil Kristus, ter da smo zanj pripravljeni na `rtev. “Potem nam bo zavest, da je Bog nam vsem skupni oèe, da smo si vsi ljudje bratje v Kri- stusu, ‘sinovi v Sinu’, da je v nas navzoè in deluje Sveti Duh, dala nov duhovni pogled na svet, novo razumevanje in razlago. Prek èloveških in naravnih vezi, ki so `e same moè- ne in tesne, se tako poka`e novi vzorec edi- nosti èloveškega rodu, kamor bi konèno mo- rala voditi solidarnost”.20 To je vzorec Svete Trojice. .0# % %  %%  Svoboda in oseba nepogrešljivo predpo- stavljata in vzpostavljata druga drugo. Tako je “zavest o svobodi in o èlovekovem dosto- janstvu skupaj s priznavanjem neodtujljivih pravic osebe in narodov ena pomembnejših znaèilnosti naše dobe.”21 Svoboda bistveno spada k osebi. Lahko tudi trdimo, da je èlo- vek toliko oseba, kolikor je svoboden. “Re- snièna svoboda je odlièno znamenje bogopo- dobnosti v èloveku” (CS 17), Stvarnik je na- mreè ustvaril èloveka iz polne svobodne od- loèitve kot bitje, ki bo svobodno odloèalo o samem sebi in o svojem odnosu do Stvarnika in stvari. Svoboden pa ni isto kakor prost, ka- kor biti brez obveznosti, brez odgovornosti. Najbolj svoboden si takrat, ko daruješ tudi svojo svobodo. Svoboda, ki ima svoj zaèetek v osvobajanju samega sebe iz su`nosti greha (prim. Rim 7,19), ima realna in uèinkovita izhodišèa.22 “Kristus nas je osvobodil, da bi ostali svobodni” (Gal 5,1). Pravo merilo svobode pa sta resnica in lju- bezen: “Resnica vas bo osvobodila” (Lk 8,32), zatrjuje tisti, ki pravi o sebi: Jaz sem resnica (prim. Jn 14,6). On namreè pozna resnico o èloveku (prim. RH 10) in vrednost svobode, ki èloveka dviga nad vsa druga ustvarjena bitja in ga prilièi samemu Bogu. Samo v luèi te re- snice more èlovek pravilno uporabljati lastno svobodo. Zato je tudi resnica merilo svobode  # # % in ne obratno.23 Drugi vatikanski cerkveni zbor pravi: “Èlovekovo dostojanstvo zahteva, da se pri svojih dejanjih ravna po zavestnem in svobodnem odloèanju, to se pravi oseb- nostno, iz notranje pobude in iz notranjega nagiba, ne pa pod vplivom slepega notranje- ga nagiba ali zgolj pod pritiskom zunanjega siljenja” (CS 17). Danes se moèno poudarja svoboda kot “temeljna izbira”, “`ivljenjska odloèitev”, ki ima tudi odloèilno besedo pri èlovekovih posameznih odloèitvah. V tej “te- meljni izbiri” èlovek svobodno odloèa prav- zaprav o svoji lastni usodi. Resnica o nas samih nas bo vodila k spo- štovanju drugega in njegove svobode (prim. Gal 5,13). Toliko, kolikor slu`imo Bogu, smo svobodni, kolikor pa se udinjamo postavi greha, smo su`nji.24 Resnièno svobodo pri- naša pravzaprav Sveti Duh, postava Duha, ki je “nova postava”. “Zakaj postava Duha, ki daje `ivljenje v Kristusu Jezusu, te je osvobo- dila postave greha in smrti” (Rim 8,2). Svo- boda, ki bi bila za drugega zasu`njenje, je la`- na svoboda. 70# %%    Vse, kar nima prihodnosti, je obsojeno na propad. Zato èlovek tako mrzlièno išèe svojo prihodnost, cilj, ki bi pomenil dovršitev nje- govih hrepenenj, prièakovanj, `ivljenja. Reèi smemo, da èloveka doloèa njegov cilj, prihod- nost. Èlovek je bitje prihodnosti.25 Ta odpr- tost za prihodnost je znaèilna za osebo, ki išèe “dokonèno bivališèe” pri Bogu. Prihodnostna narava `ivljenja ustvarja v èloveku ustvarjalni nemir, ki se ne zadovolji s kakršno koli krat- koroèno potešitvijo njegovega hrepenenja. Gre za odprtost, ki jo podpira upanje na ure- snièitev bo`jih obljub, ki so v Jezusu Kristusu postale realni predujem. Ni pa to prihodnost, ki bi jo èlovek dosegel zgolj kot posameznik, temveè jo more doseèi samo skupaj z drugi- mi. Prihodnost, katero bi dosegel brez drugih ali na raèun drugih, ni uresnièljiva, je absurd. Kristjan, ki `ivi iz Kristusove prihodnosti pod vodstvom Svetega Duha, ki to prihodnost us- tvarja `e sedaj, je znamenje upanja tudi za druge. Eshatološko razse`nost, prihodnostni slog bivanja je vsekakor bistvena razse`nost kršèanske osebnosti. Ta ima še vso prihod- nost pred seboj! Te pa ne bo dosegel z zane- marjanjem sedanjosti, ampak z zvestobo se- danjemu trenutku, saj bo prihodnost zgra- jena iz “kamnov” sedanjosti. Prava prihod- nost je namreè samo tista, ki pomeni dovr- šitev sedanjosti. Seveda pa bo ta dovršitev mnogo bolj sijajna, kot si jo moremo sedaj predstavljati ali prièakovati. Èlovek je v tem `ivljenju oseba “na poti” k dokonèni upodo- bitvi, je oseba “v nastajanju” in se bo dokonè- no rodila ob vstopu v veèno bla`enost. Ta bla`enost pa bo dokonèno prebivanje v na- roèju Svete Trojice. Lepo pravi Katekizem ka- toliške Cerkve: “Poslednji cilj vse bo`je ojko- nomije (vsega uresnièevanja odrešenja) je vstop ustvarjenih bitij v popolno enoto bla- `ene Trojice” (260). V slu`bi tega dokonè- nega prebivanja pri Bogu je tudi smrt, ki prejme nadvse osebnostni znaèaj. V zedinjenju z Bogom se èlovek uresnièi, v Bogu najde samega sebe, ko pride k Bogu, pride k sebi. Tu ne gre za zdru`enje na da- ljavo, ampak za tisto zedinjenje z Bogom, na temelju katerega èlovek “vstopi” v Boga in Bog “prebiva” v èloveku. To tesno “zaroèniš- ko” zdru`enje na poseben naèin do`ivljajo mistiki in resnièno globoko verni ljudje. Ko se èlovek bli`a troedinemu Bogu, se bli`a skrivnostnemu bogastvu `ivljenja, ki polje v Bogu samem. 1. Konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu 12,4 lepo pravi: “Toda Bog ni ustvaril èloveka samega: `e od zaèetka ju je ustvaril mo`a in `eno (1 Mz 1,27). Njuna medsebojna zveza sestavlja prvo obliko obèestva oseb. Èlovek je namreè do globin svoje narave dru`beno bitje in brez odnosov do drugih ne more ne `iveti ne razvijati svojih darov”.    2004  # % 2. Prim. C Sepe, Persona e storia, Cinisello Balsamo (Milano), Ed. Paoline, 1990, 88-90. 3. Prim. P. Nellas, Voi siete Dei. Antropologia dei padri della Chiesa, Roma, Città Nuova, 1993, 39-55. 4. Prim. Gregorij Nazianški, Homilia 45,7 (PG 36,632AB); M. Tenace, Dire l’uomo. Vol. II., Ed. Lipa, Roma, 1997, 17-44; P. Evdokimov, L’ortodossia, ED, Bologna, 1981, 112; 158-161. 5. G. von Rad, Teologia dell’Antico Testamento. I, Queriniana, Brescia, 1972, 419. 6. Nav. A. Strle, Izbrani spisi 3, Ljubljana, 1992, 25. A. Brunner poudarja, da je Sveta Trojica “prostor” èlovekove samouresnièitve. Prim. A. Brunner, Dreifaltigkeit. Personale Zugänge zum Geheimnis, Einsiedeln, Johannes, 1976, 127-130. 7. Prim. C. Sorè, Die perichoretischen Beziehungen im Leben der Trinität und in der Gemeinschaft der Menschen, v: Evangelische Theologie 58 (1998), 101-119. 8. Prim. J. Daniélou, La Trinità e il mistero dell’esistenza, Brescia, Queriniana, 19892, 36-38; T. Špidlík, La persona come partecipazione all’amore trinitario, v: Veè avtorjev, A partire dalla persona, Roma, Ed. Lipa, 1994, 11-18. 9. Prim. B. Forte, L’eternità nel tempo, Cinisello Balsamo (Milano), Ed. Paoline, 1993, 124-127. 10. Starši, ki niso posredovali otroku `ivljenja iz ljubezni, ga niso “dokonèno” rodili in so iz eminentno poosebljajoèega naredili razosebljajoèe dejanje. Tako rojeni otrok bo do`ivel svojo osebnost šele ob drugih. Prav tako kot ljubeèa podaritev (`ivljenja novemu bitju) je pomembno tudi ljubeèe sprejetje (otroka)! 11. Prim. E. Mounier, Oseba in dejanje, 111-113. 12. J. Moltmann, Humanity in God, London, SCM, 1983, 104. To misel je `e prej uporabil N. Fedorov; navaja P. Coda, Dio uno e trino, Milano, Paoline, 1993, 245. 13. Janez Pavel II., Christifideles laici, 35; prim. K. Hemmerle, Gemeinschaft als Bild Gottes. Ausgewälte Schriften. Band 5, Freiburg-Basel- Wien, Herder, 1996, 72-84. 14. Prim. K. Wojtyla, Persona e atto, Città del Vaticano, Libreria Ed. Vaticana, 1982, 327-330. Avtor predlaga namesto izrazov kot npr. “èlan” ali “ud”, pojem “bli`nji”, ker bolj izrazi bli`ino osebe kot enkratnega bitja. 15. Prim. F. Ciardi, Koinonia, Roma, Città Nuova, 19963, 205-280; J. Macmurray, Person in relations, New York, 1961, 158 ss; N. Ciola, Cristologia e Trinità, Roma, Borla, 2002, 159-187. 16. L. Boff, Trinità: la migliore comunità, Assisi Cittadella ed., 1990. 17. Izjava škofovske sinode o Evropi, “Bodimo prièe Kristusa, ki nas je osvobodil”, 4. 18. Prim. J. Daniélou, n.d., 38. 19. Janez Pavel II., Sollicitudo rei socialis, 39; prim. I. Sanna, Immagine di Dio e libertà umana, Roma, Città Nuova, 1990, 227-253. 20. Janez Pavel II., Sollicitudo rei socialis, 40b. 21. Kongregacija za verski nauk, Navodilo o kršèanski svobodi in osvoboditvi, 1; prim. VS 1; 9. 22. Prim. Navodilo o nekaterih vidikih teologije osvoboditve (CD 24), Predgovor. 23. Prim. Kongregacija za verski nauk, Donum veritatis, 1,1;2. 24. Prim. Avguštin, In Ioann., 41,10: CCL 36,363; Janez Pavel II, Veritatis splendor, 17. 25. Prim. A. Trstenjak, Èlovek bitje prihodnosti, Ljubljana, SM, 1985.