P«i<nin* pfa{«ia v
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 80 c*
DRUŽINSKI TEDNIK
1 ....	-	    .	„.	  :-i
I Let« XIII.
V Ljubljani 7. avgusta 1941-XIX. štev. 32. (616)
Srečnemu tuji prihajajo, nesrečnemu svoji odhajajo.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
5	Izhaja ob	četrtkih. Uredništvo la
S	upriTi	t Ljubljani« Miklošičeva 14/111.
S Poštni predal #t. 845. Telefon 8fc. 33-38. 5	— Račun	pogtne hranilnice ▼ Ljubljani
S	it. 15.393.	— Rokopisov ne vračamo,
■	nefrankiranib dopisov ne sprejemamo. Za
J	odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
Vs leta 8 lir, */t leta 16 lir, vse leto 38 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: beseda 0.80 lire. Mali oglasi : beseda 0.40 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Italijanščina za Slovence
(Gl. str. 9.)
DUCEJEV 60V0R LEGIONARJEM V MANTOVI
Pretekli teden je bil Duce v Man. jovi in drugih mestih Severne Italije. v Mantovi je imel Duce pred legijo črnih srajc, namenjenih na Vzhodno fronto, naslednji govor:
Legionarji! Velika čast in naj-"Sji privilegij sta vam določena in Prepričan sem, da se ju zavedate J' Vaših srcih prostovoljskih bojevnikov. Odrejena vam je čast in pri. vuegij, da se udeležite prave bitke velikanov. 20 let je narode sveta vznemirjala ta alternativa, ta železni dilema: fašizem ali boljševizem, Rim ali Moskva. Spopad dveh ■vetov, ki smo ga hoteli in smo ga ■»počeli v daljnih časih revolucionarnih oddelkov, je dospel do svojega zaključka. Drama je v svojem Petem dejanju. Razvoj se dopolnjuje. Na eni strani je Rim—Ber-
—Tokio, na drugi strani London—Washington. Niti najmanjši dvom nas ne prevzema o tem, ka-*? se bo zaključila ta ogromna uitka: Mi bomo zmagali! Zmagali bomo, ker pravi zgodovina, da morajo narodi, ki zastopajo ideje preteklosti, izgubiti nasproti narodom, »i jih vodijo ideje bodočnosti.
Legionarji! Na ruski fronti se boste borili ne le skupaj z nemškimi tovariši, temveč tudi s finskimi, madžarskimi, romunskimi, slovaškimi in s prostovoljci drugih narodov.
Prepričan sem, da bo vaše zadržanje v času odmora vzorno v trenutkih borbe pa da boste nastopili s skrajno odločnostjo in z naj večjo energijo. Kdor r borbi okleva, pade.
Te moje besede naj vam bodo napotek, ki naj vas spremlja, naj bodo znamenje zvestobe, znamenje ■mage!
Legionarji! Pozdrav kralju!
Duce je pregledni gasilsko šolo
Pred nekaj leti je bil ustanovljen gasilski zbor, ki se je organizacijsko in tehnično naglo razvil, tako “a je sedaj do kraja sposoben prelagati vse težave, ki se lahko po-J a vi j ° v sedanjih časih. Gasilski ■bor je tehnično popolnoma opremljen.
Pretekli teden je Duce obiskal centralne gasilske šole in se je lahko o popolni pripravljenosti in sposobnosti gasilcev in njihovih organizacij sam osebno prepričal, šole so zgrajene na področju, ki meri okrog 65.000 m-' in leži na levi stra-m nove Apijske ulice. Na tem zemljišču so zgrajena impozantna poslopja, ki pokrivajo 7610 m3 stav-Uisča. šole so namenjene vojaški sPortni in tehnični izobrazbi gasilcev.
Duce je prispel v Capannelle ob
dopoldne. Sprejeli so ga Tajnik “Iranke, državni podtajnik Ruso, državni podtajnik Buffarini Guidi 8 Prefektom Giombinijem in druge ?|ebnosti. Duce je pregledal razvrščene oddelke gasilcev, ki so bili ■orani v treh bataljonih, od kate-‘ui sta bila dva sestavljena iz redkih, tretji pa iz specializiranih ga-**Jcev. Skupno je bilo 2000 mož, ki *• Prišli v šolo iz vseh strani držaje. Bataljon specialistov je bil se-8t»vljen iz različnih specialnih oddelkov. V njem so bili strokovnjaki ■d gašenje pristaniških, gozdnih in gprskih požarov, kemijski strokovnjaki, oddelki za gašenje in popravljanje mostov s posebnimi reševalnimi čolni. Imeli so tudi čolne, ki so posebno urejeni za iskanje trupel in raznih predmetov pod vodo. v bataljonu so bili tudi specialisti za gašenje požarov v kinematografih in gledališčih. Poslednji oddelki tega bataljona so bili ustanovljeni šele pred kratkim. Ob oucejevem prihodu je godba gasilnega zbora v Milanu skupno s fan-*»raml zborov v Sieni in Napoliju ntonirala narodne himne.
_ Duce se je nato napotil v sprem-8tyu zastopnikov oblasti k šolskim Poslopjem. Najprej se je ustavil v veliki. stavbi, v kateri je urejena
centralna šola za občo gasilsko izobrazbo ter za gasilske častniške gojence. V njej se prirejajo tudi izpopolnjevalni in specialni tečaji za gasilske častnike. Duce se je ustavil v dvorani, ki je posvečena padlim gasilcem. Pred spomenik je Duce položil velik lovorjev venec. Pozneje se je ustavil v posameznih učilnicah in laboratorijih za znanstvena raziskovanja, v spalnicah in kinematografskem centru. Duce si je podrobno ogledal posamezne oddelke za specialiste. V velikih učilnicah je prostora za 200 gojencev.
V	poslopju je tudi velika dvorana za sestanke, za glasbene prireditve, velika skupna jedilnica, v njem so kuhinje, mehanične delavnice in obsežna skladišča. Duce je prisostvoval tudi atletskim vajam gasilskih gojencev in je izrazil zadovoljstvo spričo sijajnega nastopa gojencev. Ko je dovršil pregled šolskih poslopij, se je vrnil na prostor pred šolo. Povzpel se je na motorizirano gasilsko lestvo. Mimo njega 'so defilirali oddelki gasilcev s 84 prapori iz vse države. Defilirali so
z rednim in rimskim korakom, nekateri oddelki v teku. Ko je Duce zapustil gasilski center, mu je prefekt Giombini v imenu nacionalne ga gasilskega zbora izročil spominsko svetinjo z znaki gasilskega častnika Tullia Barona, ki je padel v Španiji in je bil odlikovan z zlato svetinjo. Spominska svetinja je bila vdelana v kos asfalta z mesta, na katerem je Tullio Baroni padel.
Po vsej poti iz mesta do gasilskega centra, kakor tudi nazaj, je bil Duce deležen osebnih manifestacij ljudskih množic, ki so se od vseh strani zbrale ob Apijski ulici. Ob cesti sta bila tudi dva motorna pluga, ovita s trobojnicami. Na njih sta bila dva pripadnika fašistične mladine. Okrog njiju se je zgrnila še posebna gosta množica ljudi, ki je nenehoma vzklikala. Duce se je peljal mimo obeh plugov prav počasi. Čestokrat se je ustavil in govoril z otroki in materami. Tudi ob tej priliki se je Duce spričo nepopisnega navdušenja svojega naroda prepričal, da ga bo povedel k zmagi in slavi.
Eksc. Visoki Komisar v liublianski okolici
Preteklo nedeljo je Eksc. Vis. Komisar spet žrtvoval za obisk naših kmetov. To pot se je namenil ogledati pestro ljubljansko okolico, kjer kljub mestni bližini živi kmečko prebivalstvo svoje pristno, nepo-tvorjeno življenje.
Z Eksc. Visokim Komisarjem je bila tudi njegova gospa soproga, spremljali so ga pa tudi podpoveljnik Fašistovskih podpornih središč Gatti, dr. gran. uff. Franco, glavni nadzornik Ministrstva za ljudsko kulturo, major Cavallero in pokrajinski tajnik Dopolavora Liberati.
Med Dobrovčani
Že kmalu po osmi uri zjutraj je Eksc. Visoki Komisar prispel s svojim spremstvom na Dobrovo. Ljudstvo, ki je hiše okrasilo z zelenjem in zastavami, je visoke goste pričakovalo na glavni cesti. Zbrani so bili občinski odborniki z županom, šolska mladina, postrojeni sta bili pa četi miličnikov in gasilcev. Eksc. Visokega Komisarja je pozdravil župan, ter mu predstavil odbornike. Pozdravil ga je tudi župnik Klopčič, nato mu je pa par v na-
rodni noši izročil šopek rdečih nageljnov.
Eksc. "Visoki Komisar je v svojem govoru poudarjal, da bo Velika Italija zmerom čuvala vero, jezik in- običaje slovenskega ljudstvi in bo svojo besedo tudi držala, če bo ljudstvo lojalno. Oblast bo varovala in pomagala predvsem revnim slojem, kar je že dokazala ž obširnimi javnimi deli v Ljubljanski pokrajini. Njena skrb velja predvsem brezposelnim, katerih število skuša zmanjšati. Velika skrb je pa posvečena tudi kmečkemu ljudstvu, ki je najbolj zdrav del naroda, ker se še zvesto drži načel vere in družine. S prisrčnimi željami za napredek gospodarstva in družin je Eksc. Visoki Komisar končal svoj govor. Ogledal si je še farno cerkev, nato je pa nadaljeval svojo pot.
V	Horjulu
Po cesti od Dobrove do Horjula, ki drži skozi slikovito pokrajino, so se gostje odpeljali dalje. Cesta je prec~j zavita, zato se na njej pravkar vrše dela, ki bodo odstranila
nekaj nepotrebnih ovinkov in se izognila velikemu klancu. Novo cesto gradijo nezaposleni.
V	Horjulu so Eksc. Vis. Komi sarja sprejeli s špalirjem. Prihiteli so mali kmetje iz okoliških vasi, ter živahna šolska mladina. Postrojeni so bili horjulski gasilci z zastavo, častna četa črnih srajc z godbo, ki je ob prihodu zaigrala. Posebno pozornost je pa zbudila pisana skupina narodnih noš.
Eksc. Vis. Komisarja je pozdravil župan Bastič, ki je zagotovil lojalnost in vdanost prebivalstva.
V	razgovoru z občinskimi odborniki se je Vis. Komisar zanimal za razmere v občini, za število prebi valstva itd. Dekle v narodni noši mu je izročilo šopek zrelega klasja Skozi špalir prebivalstva se je Vis. Komisar podal k pripravljeni in lepo okrašeni tribuni, obdani s častno stražo. Eksc. Vis. Komisar se je ustavil ob materah, ki so prihitele k sprejemu z malčki v naroč jih, jih spraševal po družinah in pohvalil veliko število otrok v občini.
Nato se je Eksc. Vis. Komisar zbranemu prebivalstvu zahvalil za prisrčni sprejem in poudaril, da mu je Duce naročil, naj veljajo pravičnost, red in enakost za vse tiste, ki s trudom služijo svoj kruh. Pozdravil je tudi oddelek črnih srajc, nato je pa svoj nagovor z vzklikom Kralju in Cesarju ter Duceju končal. Podal se je še v občinski urad, in si ogledal farno cerkev. Med prisrčnimi vzkliki se je poslovil od Horjulčanov.
Ob robu Ljubljanskega barja je nadaljeval pot proti Borovnici. Tam so ga pričakovali na cesti med cerkvijo in občinsko hišo. Zbrani so bili šolska mladina, prebivalstvo in častna četa železniških pionirjev. Po pozdravu župana in župnika si je Eksc. Vis. Komisar ogledal občinski urad, kjer je sporočil, da je že odobril načrt, za vodovod, da bodo v kratkem lahko začeli z delom. Nato je Eksc. Vis. Komisar odšel še na postajo Kr. Karabiner-jev, nato se pa odpeljal dalje.
V	Preserjah
Visokega gosta je pozdravila šolska mladina, zbrani gasilci, s hiš so ga pa pozdravila z zelenjem in zastavami okrašena okna. Gospoda Komisarja sta sprejela župan in župnik. Gasilci so s fanfaro visokega gosta spremili do občinskega urada. Vis. Komisar se je zanimal za razmere v občini in je izvedel, da je že zemljišče za šolo pripravljeno, načrtov pa še ni. Obljubil je. da bo to kmalu urejeno. Nato se je pozanimal za cestne zveze in je naklonil občini znatno podporo za izboljšanje cest.
Nato je prebivalstvo nagovoril in poudaril, da naj bo njegov obisk dokaz, da bo Velika Italija prav
tako skrbela za napredek in blagostanje malih in siromašnih krajev kakor za velika mesta. Prebivalstvo je njegove besede z navdušenjem sprejelo. Obiskal je še farno cerkev, nato se je pa odpeljal dalje.
V	vseh krajih, ki jih je Eksc. Vis. Komisar v nedeljo obiskal, je prebivalstvo z velikim zadovoljstvom sprejelo vest, da je visoki gost izročil županom občin podpore za najbolj siromašne prebivalce med njimi. Prav tako so s hvaležnostjo sprejeli napovedi o javnih delih in njegovo zanimanje za razmere v posameznih občinah ter zagotovila, da bo fašistovska Italija z naklonjenostjo spremljala prizadevanje kmečkega ljudstva.
.Vračajoč se čez Barje, si je Eksc. Visoki Komisar ogledal tudi novo cerkev na Barju ter se zanimal za dela in načrte za izsušitev velikega Ljubljanskega barja in za preureditev v rodovitno ravnino.
U Duce passa in rassegna a Mantova la pnma Legione di CC. NN. destinate al fronte rus so.
v Mantovi prvo Legijo črnih srajc, namenjeno na rusko bojišče.
— Duce pregleduje
Organizacija lašislovske stranke v Ljubljanski pokrajini
Zvezni poveljnik Je postali fašist Emilio Grazloli
Strankin »Glasnik naredb« objavlja:
1. Na podlagi Ducejevih določil je Tajnik Stranke določil, da naj se v i Ljubljanski pokrajini ustanove naslednje organizacije:
a) pokrajinska zveza središč pomoči: v Ljubljani in slična središča v občinah in okrajih;
b) pokrajinska sekcija poljedelcev! in občinske sekcije;
c) pokrajinska sekcija poljedelskih' delavk in delavcev na domu in občin-1 ske sekcije;
d) zvezno poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani in odnosna občinska in okrajna poveljstva;
e) vseučiliška organizacija v Ljubljani;
f) pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani in odnosni Dopolavori v občinah in okrajih;
g) pokrajinski Odbor C. O. N. T.
Vse organizacije imajo popolnoma
prostovoljski značaj. V zvezno poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani se bodo lahko vpisali mladina italijanskega državljanstva in mladi Slovenci. V vseučiliško organizacijo se bo lahko vpisala mladina z vseučilišča
v Ljubljani.
Poleg tega pa se bodo ustanovili:
a) bojevniški Fascio za vpisane v PNF, ki bivajo v Ljubljani ali pa v Pokrajini pred priključitvijo, v smislu No. 1 »Strankinega glasnika naredbt št. 145 z dne 30. junija XIX;
b) ženski Fascio v Ljubljani za fašistične žene, ki bivajo tam in za ženo italijanskega državljanstva, ki so bivale v pokrajini pred priključitvijo;
2. voditeljski okvir bo tako sestavljen: zvezni poveljnik zveznih središč za pomoč v Ljubljani, ki ga imenuje Duce na predlog Tajnika Stranke, ki bo tudi izvajal dolžnost zveznega poveljnika mladinskih organizacij;
dva zvezna podpoveljnika (eden za zvezno središče za |>omoč, drugi pa za mladinske organizacije).
Zaupnica za ženski Fascio, ki ji bosta pomagali dve podzaupnici; Pokrajinska tajnica in sodelavka za sekcije poljedelskih delavk in delavk na domu; zaupnik za vseučiliško organi-za-ijo; predsednik pokrajinskega Dopolavora; predsednik pokrajinskega odbora C. O. N. I.; za Fascio v Ljubljani bodo voditelji isti, katere predvideva pravilnik P. N. F. Za okrajna središča in občinska središča za pomoč bodo imenovani poveljniki središč.
3. Duce je na predlog Tajnika Stranke začasno zaupal nalogo Zveznega poveljnika zveznih središč za pomoč in mladinskih organizacij Visokemu Komisarju v Ljubljani, lašistu Emiliu Grazioliju.
»
Tajnik stranke je določil, da naj so pri vsakem Fasciu bojevnikov ustano-1
vi občinski odbor za nadzorstvo cen.,
V	odboru bodo zastopniki župana in:
strokovnih organizacij za poljedelstvo,,
industrijo, trgovino in zadružnih zvez,f
predsedoval pa mu bo predsedniki
Fascia.	i
•
Fašist Maurizio Malaviglia je bili poklican za člana posvetovalne komi— sije, ustanovljene pri Zakonodajnem uradu Nacionalnega ravnateljstva: P. N. F.-
Naredbe Visokega Komisarja
(Začasni predpisi o ureditvi upravne službe v Ljubljanski pokrajini
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino,
upoštevajoč, da v ustroju upravne službe v Ljubljanski pokrajini, ki je ostal skladen z zakoni bivše jugoslovanske države, poslujejo pokrajinski 5n državni organi,
upoštevajoč, da so zdaj tako prvi kakor drugi brez razlike sestavni del (Visokega komisariata za Ljubljansko jpokrajino,
■ glede na potrebo, da se nadzorovanje teh organov osredotoči na enem imestu in po možnosti v skladu z upravnim ustrojem Kraljevine,
na podlagi brzojavne odredbe mini-
Strstva a finance St. 108.038 z dne
2.	julija 1941-XIX in I dokler se ne uredi stvar dokončno k zakonom,
•dreja:
člen 1. Vse dohodke in izdatke, za katere sta bili po ustroju bivše kraljevine Jugoslavije pristojni državna in pokrajinska uprava, upravlja, že ni j>osebej odrejeno drugače, Visoki komisariat, ki v mejah in po pogojih iz naslednjih členov odloča o izdatkih ta civilno in politično upravno ozemlje.
Člen 2. Računovodstvena služba finančnega ravnateljstva in pokrajinskega finančnega oddelka se nsredi pri !enem samem računovodstvenem ura-idu, postavljenem pod neposredno vod-jstvo ravnatelja, ki ga imenuje finančno ministrstvo.
Osebje bivše jugoslovanske glavne kontrole, dodeljeno raznim državnim
tpokrajinskim upravam, se prideli u računovodstvenemu uradu z istimi posli, ki jih je opravljalo doslej.
Računovodstvenemu uradu je naloga, da spremlja z lastnimi spisi in knjigami upravne posle po njihovem (razvoju, da ugotavlja in nadzoruje finančne in imovinske učinke teh poslov in da skrbi za redno voditev računskih knjig in listin.
V	ta namen morajo upravni uradi priobčevati računovodstvenemu uradu (»se podatke in listine, kolikor so upo-Itevni za ugotovitev in likvidacijo dohodkov in izdatkov ali ki se kakor koli tičejo računovodstvene službe.
Člen 3. Uradi, ki pobirajo dohodke, tako pokrajinske kakor tudi državne, odvajajo pobrane dohodke v celoti 'Hranilnici Ljubljanske pokrajine na posebni tekoči račun, glaseč se na Visokega komisarja.
Člen 4. Za odrejanje izdatkov je pristojen Visoki komisar.
Ta lahko prenese na podprefekta in idruge podrejene poslovalce odrejanje izdatkov, ki posamez ne presegajo zneska 30.000 lir, oziroma 3000 lir.
Pri poslih tehnične vrste se sme. )ta meja 3000 lir zvišati do 15.000 lir.
Člen 5. Pogodbe odobruje Visoki komisar z odlokom.
Visoki komisar pa lahko prenese iodob ra vanjo pogodb, če njih znesek ne presega 30.000 lir.
Člen 6. Izvrševanje del in nabav
*	lastni režiji mora predhodno odobriti Visoki komisar.
Kadar zadevni izdatki ne presegajo tneskov, navedenih v členu 4., smejo odrediti te dela hi nabave podrejeni Bradi.
Člen 7. Neposredna izplačila upnikom in nakazila podrejenim uradom odreja Visoki komisariat s plačilnimi
lopi v breme tekočega računa, omenjenega v gornjem členu 3.
Plačilni nalogi, podpisani po Visokem komisarju ali po poslovalcih, kamere ta pooblasti, se morajo predhodno predložiti obenem z listinami, ki bpričujejo izdatek, ravnatelju računo-podstvenega urada; ta ugotovi zakoni'
tost izdatka, pravilnost obremenitve in da li so na razpolago sredstva po proračunu in tekočem računu, in če nima pomislekov, pristavi svoj vizum na plačilni nalog in pošlje tega Hranilnici Ljubljanske pokrajine hkrati s kopijo naloga v uporabo za njeno denarno poslovanje. Hranilnica pošlje vsak mesec izvršene plačilne naloge računovodstvenemu uradu po seznamu v dveh primerkih; en primerek se vrne hranilnici kot potrdilo.
Člen 8. Za izplačevanje plač in pokojnin uporabljajo pristojni uradi še nadalje tekoče račune, ki jih imajo v ta namen pri Poštni hranilnici.
V	omenjene tekoče račune se ne stekajo dohodki finančnih uradov, ki se morajo po gornjem členu 3. v celoti odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine, temveč se jim mesečno nakazujejo sredstva po veljajočih predpisih.
Za samo izplačevanje plač poslujejo Se nadalje dosedanje blagajne pri posameznih upravnih uradih.
Člen 9. Če ravnatelj računovodstve-nega urada ne bi priznal zakonitosti ali pravilnosti izdatka ali če bi mislil, da se ne sklada z načelom varčevanja, ki velja za izvrševanje proračuna, vrne zadevne spise v roke Visokemu komisarju s svojim pismenim poročilom.
Če Visoki komisar misli, da je treba izdatek kljub temu opraviti, izda o tem ravnatelju računovodstvenega urada pismeni nalog, priobči pa ta nalog takoj glavnemu državnemu računovodstvu hkrati z listinami, ki naj dokažejo njegovo upravičenost.
Člen 10. Če ni razpoložljivih sredstev po proračunu ali če obremenitev ni pravilna, se pismeni nalog ne more izdati.
Člen 11. Uradi iz člena 3. morajo predložiti računovodstvu Visokega l.o-misariata vsako leto obrazloženi obračun o svojem poslovanju.
Člen 12. Visoki komisar predloži konec vsakega računskega leta finančnemu ministru računski zaključek o svojem poslovanju, opremljen s potrebnimi izpričevalnimi listinami in predpisno vidiran po računovodstvenem uradu.
Člen 13. Visoki komisar predloži meseca septembra 1941-XIX finančnemu ministru proračun dohodkov in izdatkov za proračunsko leto od 1. januarja do 31. decembra 1942-XXI.
Razen tega predloži meseca julija proračun dohodkov in izdatkov za dobo do 31. decembra 1941-XX.
Ljubljana dne 25. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
čl. 2. Likvidator imenuje sosvet
5	članov, izbranih izmed avtorjev, ki bivajo v Ljubljanski pokrajini, da po potrebi zasliši njihovo mnenje o vprašanjih tičočih se koristi organizacij.
Čl. 3. Morebitni aktivni presežek iz likvidacije obeh društev pripade Glasbeni akademiji v Ljubljani, Gosposka ulica 8.
Čl. 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se> objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 1. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi svoje naredbe z dne 1. avgusta 1941-XIX, št. 76, s katero so bile postavljene v likvidacijo krajevne organizacije društev Udruženje Jugoslovenskih Muzič-kih Autora »UJMA« (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev) in Udru-ženje Jugoslovenskih Dramskih Autora »UJDA« (Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev), smatrajoč za umestno, da se namesto njih poskrbi za varstvo avtorskih pravic na ozemlju pokrajine:
Čl. 1. Društvu >Societa Italiana degli Autori ed Editori«, pravni osebi s sedežem v Rimu, se dovoljuje poslovati v Ljubljanski pokrajini.
Čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 1. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Drogi:
a) neobdelani ali navadno obeljeni..................10.—
b) drugače obdelani . . . 12.—
c) prepojeni z ohranjevalni-
mi tvarinami..............15.—
Deske in štirioglati
les (frizi) za tla ... . 30.—
Čl. 4. Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih.
Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago Visokemu komisarju.
Čl. 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 30. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI
Spremembe predpisov o proizvodnji in prodaji celuloznega lesa
Visoki komisar za Ljubljansko po-krajino glede na svoji naredbi z dne 4. junija 1941-XIX, št. 89 in z dne 25. junija 1941-XIX, št. 53, ter smatrajoč za umestno dovoliti, da smejo zasebni trgovci in proizvajalci neposredno izvažati drva in celulozni le®< odreja:
Čl. 1. Člena 2. in 4. naredbe z dne
4.	junija 1941-XIX, št. 39, in člena 1. in 2. naredbe z dne 25. junija 1941* XIX, št. 53, se razveljavljajo ter se posameznim proizvajalcem in trgovcem dovoljujeta neposredni izvoz i* izvozna prodaja drv in celuloznega lesa.
Čl. 2. Ta naredba stopi v veljav« na dan objave v Službenem listu ** Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 30. julija 1941-XlX* Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI
Dokumenti o angleških grozodejstvih v Cirenaiki
Uvodne besede Ministra Aleksandra Pavolinija
Italijanska avtorska in izdajateljska družba namesto združenj UJMA in UJDA
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja, smatrajoč za potrebno urediti na ozemlju pokrajine posredniško poslovanje glede avtorskih pravic:
Čl. 1. Organizacija društev Udruženje Jugoslovenskih Muzičkih Autora »UJMA« (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev) in Udruženja Jugoslovenskih Dramskih Autora »UJDA« (Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev) s sedežem v Beogradu, ki obstoje in delujejo v tej pokrajini kot posredništva za avtorske pravice ter imajo sedež v Ljubljani, in sicer na Resljevi cesti 13/1 in na Livadi 29, se postavljajo v likvidacijo. Za likvidatorja se imenuje društvo >Societ& Italiana degli Autori ed Editori«, pravna oseba s sedežem v Rimu.
Kontrolna pristojbina za nekatere vrste izvoznega blaga
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svoje naredbe * dne 26. junija 1941-XIX,	št.	54,	z	dne 27.
junija 1941-XIX, št.	55	in	z	dne 30.
julija 1941-X1X, St.	73,	in	smatrajoč
za potrebno, da se	veljajoči	predpisi
spremenijo in vzporedijo, odreja:
Čl. 1. Naredba z dne 27. junija 1941-XIX št. 55, se razveljavlja.
Čl. 2. Na podstavi člena 3. naredbe z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54, se uvaja kontrolna pristojbina za izvoz lesa, označenega nadrobneje v naslednjem členu:
Drva (les za kurivo) . , ,	2.50
Les:
1. neobdelani (okrogli leg):
a) bukov.....................  ,	5.—
b) kostanjev . #	. 10.—
c) drugi..........................  8.—
Neobdelan okrogli les s premerom do 25 cm, jamski in celulozni	2.50
Železniški pragi .....	2.50
2. Navadno (s sekiro) obtesani les:
a) bukov	i	6.50
b) kostanjev......................12.
c) drugi, vštevši tržaške trame u.	T.) ....................10.—
3. po dolgem tesani ali rezani:
a) bukov neparjeni ....	8.—
b) bukov parjeni . . . , , 12.—
c) kostanjev	18.—
Č) drugi . . . . s » . .	15.—
4. Deske, trami ali tramiči navadno skobljani, tudi s podolžnimi zarezami in spahi ob straneh, vštevši ladijske podnice (tako zvane »perli-ne«), deske in deščice za zaboje, deščice za škatle, sita
itd................................20.—
5. v ploščieah debeline:
a)	nad 1 mm ali manj . » . 40.—
6. v palicah za obroče, vsake dolžine	8.—
V	kratkem bo prišla v prodajo zbirka ilustriranih dokumentov z naslovom »Kaj so Angleži počeli v Cirenaiki«. Za to knjigo je Minister za ljudsko kulturo Aleksander Pavo-lini napisal naslednji uvod:
Zima, 1940-41: Britanski imperij koncentrira svoje medkontinentalne sile za borbo proti Italiji, ki je angažirana na petih frontah. Z najboljšim orožjem, kar ga je bilo izdelanega doma, se pojavijo v Egiptu angleške, avstralske, indijske in novozelandske sile pod zaščito najjačjega brodovja •a svetu. Po 25 dneh odpora pade trdnjava Bardija v sovražne roke, baš ob zori 5. januarja, ob zori 12. aprila pa so italijanske in nemške čete Bardijo zopet zavzele.
Začasna angleška okupacija Cire-naike je torej trajala, če se izvzame tobruška trdnjava, 96 dni. Za važnejše centre je trajala celo manj, 70 dni za Derno, 57 za Bengazi, toda kolike množine ruševin in koliko sramotnih dejanj.
Ta knjiga priča o vsem tem na ©snovi neovrženih dokumentov, ki smo jih zbrali s pomočjo oboroženih sil, Nacionalne Fašistične Stranke in ministrstva za italijansko Afriko. Tu govore vojaki in kolonisti, prvaki in funkcionarji, duhovniki, novinarji in bolniške sestre. Bojevniki dveh dežel in prebivalstvo lahko potrdijo od točke do točke, da je vse skrupulozno resnično, kar je tu navedenih dogodkov, da je vse opremljeno z vsemi mogočimi podatki in navedbami. Fotografski stroji so dodali svoje poroštvo. Treba bi bilo samo šo pripomniti, da s temi dokumenti ni izčrpano vse vprašanje. Te strani obsegajo sicer absolutno avtentičen, a po sili razmer nepopolni izbor neravno mnogo obsežnejšega gradiva. Oni, ki so kdaj poslušali židovske glasnike, ki nesramno zagovarjajo borbo proti osi kot borbo proti barbarstvu, naj jih izvolijo prebrati.
Naj izvolijo to knjigo brati oni, ki še govoričijo na enem ali drugem kom u sveta o neki višji anglosaški civilizaciji. Naj izvolijo brati orii, ki pravijo, da so Angleži iz leta 1941. drugačni, kakor so bili oni iz leta 1649. in na vsak način različni od karaibskih piratov, različni od Crom-wellovih »repastih glav«, ki so se pečale z množestvenimi zločini in umor-stvi otrok na grmadah, različni od pretepačev in nasilnežev generala La-keja v Irski, drugačni od požigalcev
indijskih vasi in uničevalcev »Cipay-sov«, drugačni od pobijalcev burskih žena. Naj le čitajo, da, naj se 1® nauče!
Treba je priznati, da se je v Cirenaiki metodično in vneto nadaljevala tako sij .jna tradicija, a Angleži so dali nov blesk svojemu staremu grbu nečasti. Sistematsko so, da ni kaj reži, plenili po hišah, trgovinah in uradih. Dobro je bilo organizirano tatinsk* odnašanje opreme. Impozantno je £te^ vilo tatvin in napadov. Bili so oropani muzeji ter onečaščeni grobovi. Nasilje se ni omejilo na zdrave in jake ljudi, marveč se je znašalo tudi nad ranjenci in bolniki v bolnišnicah. Žene *• bile posiljene, tudi italijanske žen* vpričo Arabcev. Italijanske državlja«* so pobijali za šport, za vaje v streljanju, za preizkušnjo orožja.
Ničesar torej niso opustili. To s* pač razlogi za ošabnost, general Wa-vell, general Wilson! Tem bolj, ker nobeno opravičilo kakršnega koli značaja ne kazi popolne in cenene sramote teh dejanj. Očitno ni bilo razlogov za represalije. Da so angleške in avstralske čete nastopale stalno v pijanosti, je samo obremenilna okoliščina, ne pa izgovor in naj nihče ne poreče, da so bili to Avstralci in ne Angleži. Nasprotno so bili tudi Angleži, kakor pričajo dokumenti v knjigi o tem. In ti Angleži ob pravem trenutku niso niti zaostajali za Avs^alci, v ostalem pa so oni poveljevali, je poveljeval Henry Maitland Wilson.
In kakšnega porekla so Avstralci, če ne angleškega? Onih 10 tisoč dosmrtnih robijašev in 153 kriminalnih žena, s katerimi je neki Anglež 25. januarja L 1788. ustanovil moderno Avstralijo v Port Jacksonu, so bili pravega angleškega rodu. Po zakonu usode, ki ustvarja zgodovino in ki si včasih dovoljuje vzore in kontraste, spomina vredne in mnogo pomembne antiteze, so Angleži in Avstralci bestialno napravili silo prebivalstvu Ci-renaike, ki je z vidika človeške civilizacije eno najvzornejših. Ne misli® samo na ponosno, gosposko zadržanje Bengazijcev in ostalih sorojakov v času mučeništva. Hočem povedati predvseffl; da je to ljudstvo v Mussolinijevi dobi oplodilo puščavsko obalo, gradilo mesta in kraje in vasi sredi peska, odkopavalo rimske spomenike kot znamenje nekdanje viteške ustvarjalne sile. Ko je bil svet priča preseljevanju 20.000 ljudi pod vodstvom Balba, so sami Anglosasi v svojih listih hvalil*
Listek „Družinskega tednika*1
Park
Napisal Janez Rožencvet
Ne ljubim starin, temveč jih celo tkesno sovražim, In najsi bodo tudi tunetnlne. Ce so spravljene v muze-M/i, kjer niso škodljive — včasih so Jcefo zanimive — bodi jim odpuščeno. Ali kjer jemljejo starine prostor novemu In kjer s stoletnim dihom zastrupljajo današnje ljudi, jim ne bi mikoll prizanesel. Kako naj bodo fljudje moderni, če stanujejo v starih hišah, molijo v starih cerkvah, se uče Iz starih knjig ter se obdajajo s »taro umetnostjo?l Kar prepada in razpada, vendar ne more biti lepo In Bpodbudno; ljudje, ki se navdušujejo ma razvaline, bi se morali logično navduševati tudi za škrbine v čeljustih.
In vendar, če bi mi kdo podaril milijone, bi si kupil graščino. Ne morda zaradi starinskega zidovja, katero bi ukazal takoj do tal podreti tol še temelje razkopati, pa tudi ne maradi starinskih umetnin, ki bi jih pri priči podaril prvemu muzeju. Craščino bi sl kupil zaradi lepega razgleda In zaradi parka i starim 'drevjem. Zato bi pri nakupu tudi ra-
mo to dvoje ocenjeval. Vse drugo, orna remija, lov, obsežnost gozdov Itd. me ne bi dosti zanimalo, ker bi sl njiv, travnikov In gozda obdržal ramo ta dobro kmetijo. Obdržal bi kvečjemu še ribolov, ker rad jem ribe. Vse odvišno pa bi razprodal, da ne bi Imel dosti sitnosti in davkov.
Potem bi rl na mestu stare graščine postavil novo hišo z najmodernejšim udobjem, centralno kurjavo v tleh, ventilacijo, toplo In mrzlo vodo In i barvasto razsvetljavo v slehernem prostoru, r razglednimi terasami In verandami, s hladilnicami v kleteh Itd. Morda bi tl dal postaviti hišo celo na okroglo ploščo, da bi lahko katero koli stran obrnil na sonce. Torej na vsak način hišo, kjer bi nobena stvar ne spominjala na preteklost, In kjer bi sleherna malenkost napovedovala prihodnost. Zmagovito In veličastno prihodnost, ki bi se brez sramu In strahu pomerila s trhlo slavo in oškrbano lepoto preteklosti.
Prepričan sem, da bi bila ta hiša telo lepa, čeprav bi te marsikomu ne zdela. Okrog in okrog hiše bi bil velik vrt, kjer bi od zgodnje pomladi do pozne jeseni vse cvetelo In dehtelo, a vrl bi obdajal park s stoletnim drevjem. Na temnem ozadju sence drevja bi žarele raznobarvne steklene krogle na oporah vrtnic kakor lampijoni na temnem nebu.
Za park bi si poiskal posebno skrbnega in izkušenega vrtnarja, ki bi gledal drevje tako kot jaz, in ki bi vedel, kaj je park. V Ljubljani ne poznajo parka, čeprav menijo, da ga Imajo. Križanec botaničnega vrta in navadne gmajne namreč še ni park. Prav tako arhitektonski vrt ni park. Pravi park je salon drevja In grmovja. Družabni salon združuje lahko ljudi t najrazličnejšimi poklici In Interesi, včasih celo načelne In srdite nasprotnike, ali salon ni salon, če niso ljudje v njem vsi po svoje pomembni in na ta način nekako drug drugemu ravni, če salon ni zrcalo svoje dobe In če ni one posebne atmoslere, ki Izključuje sleherno grobo talltev, a kljub medsebojni obzirnosti in prizanesljivosti nikogar ne ovira, da ne bi pokazal lastnega duha In lastnih vrlin v pravi luči.
Podobno je s parkom. In zato mora rasli v parku staro drevje. Ali tl morete predstavljati salon same mladine? Lahko tl mislite družbo same mladež/, ali to ne bo salon. Lahko je nekaj mladine v talonu, posebno žensk, ki se odlikujejo po lepoti ali kakem posebnem daru, toda prevladovati morajo zreli ln tlarejit ljudje, kajti Individualnost se razvije šele z leti. Poseben čar salona je baš to, da so različne individualnosti v njem ubrane na skupen osnovni glas, da te v njem neprisiljeno srečuje mladost ■ starostjo, pesnik t tinančnl-
kom, vojskovodja z učenjakom, tehnik z umetnikom, apostol nove vere z razsipnim uživalcem in asket z zapeljivo lepotico.
Ali je stoletno drevje staro1 Po naših pojmih se nam zdi, toda samo zase je stoletno drevo še razmeroma mlado, če vrsta drevja učaka lahko 400 do 800 let ali celo več. Stoletna lipai je mlada krasotica, stoletni topol je že trhel starec in stoletni hrast je pravkar iz mladeniča postal mož. In kako se z leti razvije Individualnost drevesa. Poglejmo mlad borov nasad. Vsa drevesca so enaka In čokata. Človeka spominjajo na vaške šolarje. Poglejmo pa skupino starih borovcev, ki so ostali od tolikih, s katerimi so bili hkrati zasajeni. Čvrsta visoka debla z raskavo skorjo, ki je proti krošnji čimdalje bolj rdeča. Tudi veje krošnje so vse rdeče In kako različne so krošnje. Ta je po eni strani okleščena, druga je še precej somerna, pri tretji je iz nekdaj odlomljenega vrha pognala nova z dvemi vrhovi. Sleherni borovec ima poleg skupnosti z ostalimi še svoje posebnosti, ln kadar sije nanje zadnfe sonce, ki pobarva debla in veje še bolj krvavo rdeče, je skupina borovcev podoba kmečke epike.
Razlika je, ali raste drevo samo zase, skupaj z drevjem svoje ali z drevjem druge vrste. Nekatero drevje se mara, drugo se ne mara ali se celo med seboj sovraži. Platane so
lepe ali tudi arogantne. Če rastejo med drugim drevjem, poženejo bret-obzirno svoje debele veje skozi tuje krošnje, jeseni trpe v soseščini g°' brov, a kap odraslih bukev ubije sleherno rast pod seboj. Park ni gmajna, temveč salon in zato drevje v parku ne sme očitno kazati simpatij in antipatij,,očitnost boja za obstanek pa b’ bil še celo neodpustljiv greh zope' dobre salonske manire. V salonu morajo ljudje sami paziti, da st ne stopajo na prste, v parku mora za brezhibno vedenje drevja skrbeti vrtna\J-
Vrtnar, ki neguje park, mora bi" temeljit naravoslovec, izkušen sociolog rastlinja, velik umetnik, lanatičen oboževaiec lepote In od sile tenkočuten gostitelj, da se gostje v salonU počutijo proste. Ali ni značilno, do je doba najstrožjih dvornih cerernO' nijelov ustvarila najbolj posiljene arhitektonske vrtove s postriženim*, sečmi, piramidami, kroglami, kip* itd.?! Torej tudi drevje in grmovle vpreženo v paradni ceremonijel. Ce* remonija je lahko lepa in slikovita-toda kje je individualna lepota P1 tolikšni utesnitvi? Ali se sploh moTt razviti individualna lepota brez PtCr stosti?
Park mora biti zrcalo domače V°~ krajine. V njem mora rasti domač drevje in domače grmovje v nah s svojimi ali z drugimi vrstnih in posamezno, kajti posebna lepo1 je piramida smreke, ki fe zrasla P°~
to dejanje. Toda bili so časi, ko so si oni Italijo Se predstavljali kot trajno m vdano proletarsko deželo, namenjeno delu v puščavi, v močvirjih, ki sta ji usojena znoj in beda. Sedaj, ko se je Italija dvignila, da udari, da prepih, da raztrže verige, sedaj so lahko Pač metodično rušili hiše in cerkve, občudovanja vredno kulturo onih <i0.000 naseljencev v Cirenaiki.
Vse se bo obnovilo, obnova je celo v teku, toda v srcu italijanskega naroda je ostal spomin na to podlo nasilje in vandalstvo in ostal bo tudi se v bodoče. Ni napak, da se ta publikacija prav spričo svoje skrupulozne točnosti objavi nekaj časa po dogodkih. To je gradivo, ki ga ni mogoče vezati na dane okoliščine, na določeno J110- To je dejansko spomin, ki ga je treba ohraniti, tako da bo neporušljiv. y celoti je to velika izkušnja za Italijane, ki ne znajo večino toliko sovragi’ ^kor j.e prav. Drugim, ki imajo drugačno misijo, pripada beseda oprostitve, nikakor pa ne nam, ki smo Uudje borbe, ki je za nas sovraštvo ®no izmed orožij, potrebno prav toliko kakor top.
Med Sirto in Marmariko, kjer se je tovarištvo med Italijani in 'Nemci utr-
, ». sPričo enostavnega bratstva v Orozju, se je tudi odločilno poglobilo sovraštvo proti Angležem. Ce mi na teh straneh razvrščamo te dokumente, ?e Jo ni zgodilo, da bi iz tega izvajali kakšen nekoristen in smešen protest, niarveč da ojačimo silo, ki nas bo Povedla do končne zmage. Tistega dne ®o sovražnik zadet v srce. Medtem
,u je na čelu zapisano veliko znamenje nečasti. To znamenje se imenuje: “artiri Cirenaike. Tudi zaradi tega K* morajo Italijani današnjih in bodočih dni neizprosno sovražiti.
Navodila za zatemnitev
. Mestni zaščitni oddelek »pet opozarja da so mora prebivalstva pri zatemnitvi ravnati [>o naslednjih navo-
1.	Zatemnitev se sedaj pričenja od in neha ob 5. uri.
Pri zatemnitvi moramo paziti ne sanio na 6ol>e in na cestno stran, tem-v^' prav tako tu<ii na kuhinje, hod-•jike, stranske prostore in sploh na dvoriščno stran, kjer mora biti zatemnitev prav tako popolna kot na cestni strani.
3. Pri odpiranju vežnih vrat ter izhodov iz gostilniških in drugih obratov ne sme uhajati svetloba iz notranjosti na cesto ali dvorišče. Zato je treba v lokalu napraviti pred izhodom tako imenovano svetlobno zatvor-nico kar iz dveh gostih zaves.
4. Paziti moramo na prižiganje luči ■ned zatemnitvijo, kakor pri prihodu domov, pri vstajanju ponoči ali pri oddajanju iz hiše. Predno kje prižgemo lu^, moramo vedno ugotoviti in 6e Prepričati če so zatemnitveni ukrepi v redu in tudi učinkoviti.
•J. Uporaba nezadostnih zatemnitve-'h sredstev pri svetilih samih ali Pri svetlobnih odprtinah ni dopustna, avese iz pro«ojne tkanine, ki pušča /^“tlobo, prav tako tudi zavese, ki se i'io ne prilegajo okvirom svetlobnih V?.Prtin, nadalje roloji, če se njih de-C'ce ne spajajo tesno druga z drugo, akor tudi drugi nezadostni poško--an. ali pokvarjeni zastori ni6o do-
v Samo modro prepleskane ali ovite pirnice niso dosti zatemnjene. Tako Ij.nolranjih prostorih kakor na vozi-«v i-8** ročnih svetilkah morajo vsa etiki imeti še posebno zaščitno pri-«vo za zasenčenje svetlobe (zaslone, ^'bn0)8 * cw''° sve^°t>no režo in po-
„ Uporaba ročnih in žepnih svetilk j* odprtji, prostorih je načelno preit,vendar je pa v nujnih pri-er<h dopustna raba zaslonjenih in
zastrtih svetilk z razpršeno svetlobo. Tudi po vežah, hodnikih in sobah, kjer okna niso zadelana, smemo rabiti ročne svetilke samo tako, da svetloba ne uhaja iz dotičnega prostora in ne tvori odseva.
7. Prižiganje vžigalic na odprtih prostorih ni dopustno.
8. Hišni posestniki in nadzorniki hišne zaščite naj se sem in tja prepričajo o učinkovitosti zatemnjevalnih naprav.
9. Vzdržujte zatemnjevalne naprave v dobrem stanju, izboljšujte in izpopolnjujte jih! Obnavljajte te naprave
o	pravem času! Posvetujte se z nadzornikom svoje hišne zaščite, kjer so že postavljeni in poučeni (v ožjem nevarnostnem okolišu, torej posebno tam, kjer so ulice zidane v strnjenem sistemu ter v industrijskih okoliših).
10. Pri zatemnitvi ne gre samo za to, da iz zraka v navpični in poševni smeri ni mogoče videti žarkov svetil, pač pa mora biti zmanjšan tudi njih svetlobni učinek, obenem pa moramo onemogočiti kakršenkoli odsev.
Novi cenik mesa
Na podlagi nove tabele za plačevanje živine so bile uradno določene tudi nove najvišje dopustne cene za nadrobno prodajo mesa. Novi cenik je naslednji:
1. voli, telice in biki — meso spred-nj' del 8.10 lir, zadnji del 8.90;
2. krave — meso, sprednji del G.90, zadnji del 7.70 L.;
3. Goveje drobovje — (ohranjene so 6tare cene, ker pač to vrsto največ kupujejo siromašnejši 6loji):	jezik 9.10 L., pljuča 3.10, srce 6 90, jetra 6.90, vranca 6.90, ledvice 7.60, vampi 3.80, glava 3, možgani 7.G0 L.;
4. teleta — sprednje meso 9 lir, zadnje 11 lir, telečje drohovie: pljučka in arce 9.50, jetra 12, raiželc 10, vranica 2 liri. priželjc 4, j etik 5.50, možgani 7.50 L.
Pričuioči novi cenik se uveljavi v soboto 9. t. m. Prodaja mesa je dovoljena samo na tržnih stoinicah. odnosno v oblastveno dovoljenih lokalih.
Princ Piemontski je ▼ Mantovi pregledal legije črnih srajc, namenjene na sovjetsko bojišče. Prepričal se je
o	redu in disciplini med njihovimi vrstami. Liudstvo mu je pri tei priložnosti priredilo prisrčne manifestacije.
Duce je sprejemal prefekte iz raznih pokrajin, ki so mu podali letna poročila. Snrejel ie prefekte iz Ter-nija. Napolija, Viterba, Salerma in Rima.
Duce je sprejel predsednika Faši-stovske korporacijske zbornice Gran-dija, ki mu je poročal o delu zbornice v dveh letih od njene ustanovitve
Duce je pretekli teden obiskal rudnik lignita v Valdarnu. Sam se je podal v rove in se je prepričal o naraščajoči produkciji revirja, ki ga cenijo na okrog 100 milijonov ton lignita na leto. Obiskal je tudi fašistični dom in bolnišnico, kjer leži nekaj ranjencev. Daroval je večjo vsoto denarja za obnovo in ureditev bolniškega poslopja. Iz Valdarna je odpotoval v Carpi, kjer si je ogledal neko tovarno in fašistovski dom. Ljudstvo mu je povsod prirejalo navdušene manifestacije.. Nato se je odpeljal v Mantovo, kjer je pregledal novo legijo miličnikov. namenjenih na sovjetsko fronto in jih nagovoril. Nato je krenil v Mo-deno, od tam pa v Forli, kjer je pregledal tabor podčastnikov mladinskih GIL. Paradi, ki se je nato vršila pred spomenikom padlih, je prisostvovalo tudi mnogo ljudstva.
Eksc. Visoki Komisar se je preteklo nedeljo udeležil slovesne občinske seje v Črnomlju. Pozdravil ga je župan in
«rtj 'n drugačna je lepota gostega dur?kovega gozdiča. Popolna indivi-<ir» lepota posamič rastočega (lr vio se sploh ne more razviti ki ye v parku, zakaj razen lipe, v '° ljudje ie mlado zasade sredi
Ho Pr' ,,iši a,i pr' cerkvi' mora (J r°i vsako drugo drevo izbojevati
tiirij l *a obstanek. Čas da slednjič Ijiv ranam Jn obrunkom neko časti t-bre°..'n 8‘lno lepoto, ali popolna in n,Q n/bna lepota vrste se razvije saki ,V n,irnem in lagodnem življenju, n\ial?me,inih oblik ne popači že v tei *'■ Vrtnar, ki neguje park, to-, 'ne k? Pustil niti bezgovega grmov-Vq !ral' pod drevjem, kjer bi njego-(m "lavrna revščina žalila estetski rok °č pa bo skrbel, da se kie ob Sozda ali na trati razrase bezea Jej}-.?/ v drevo, ki se bo v cvetoči dru . lahko kosalo z marsikaterim n domačim in tujim.
ifi srr>e rasti v parku tuje drevje «(ij(?ro5ov/e? Seveda sme, kajti tudi ie). Jma lahko goste iz daljnih de-fie ■ kakor tuji deželani v salonu tQlf0 '"e/o b/fj cirkuške privlačnosti, 9q ^ ne smemo v park zasajati tuje-U„0revh in grmovja le zaradi tujega *>o,rv	mora biti posebna le-
/>0(0 jfsle' W se dobro ujema z le-lem,, domačih vrst, čeprav morda tu-
/e—"iucj/i vrst, čeprav moraa iu-iil odkažemo bolj zaveten prostor
Moj b°lj strogo pazimo na distanco. Vrtnar bi to razumel in ne bi
nikoli napravil strašnega greha, da bi lataniie in datljeve palme v keb-licah postavil pod stare smreke.
Vrtnar parka bi bil moj najboljši prijatelj in dolge posvete bi imela, preden bi v salonu nasadila kaj mladine, ki naj kasneje harmonično dopolni in nadomesti staro in odmrlo, katero je treba sproti in diskretno odstranjevati. Mo) vrtnar bi vestno skrbel za toaleto slehernega drevesa in grma, kajti v salonu so celo stari gospodje tako skrbno obriti in oblečeni, da ne napravljajo videza ostare-losti. In z vrtnarjem bi dala vsakemu drevesu ali skupini drevja posebno ime, bodisi ime zgodovinske osebe, dobrega znanca ali poklicne skupine Ena breza na jasi bi bila gospa Pom-padour, druga s čudno vejo, ki je kakor v tragičnem momentu dvignie-na desnica z bodalom, bi bila ga. Marija Vera, grčavi čokati hrast bi bil gospod general, brst poleg njega g Danilo, skupina jesenov malo dalie ministri na razpoloženju in visoki hrast poleg niih Martin Krpan. Ce bi imel tak park. menim, da bi ne mo-ael umreti in bi živel še kakih sto ali dvesto let.
Zakaj?
Ker bi hotel na vsak način dočakati dobo, ko ne bo noben človek več Uvel v stari hiši in ho človeška družba tako lepa in spodobna kot idealno negovan park.
mu razložil težnje občine. Eksc. Visoki Komisar je obljubil vso pomoč, zahteval je pa sodelovanje občanov v korist vsega prebivalstva.
Visoki Komisar bo povišal pokojnine državnih upokojencev in upokojencev bivše banovine, prav tako tudi železniških delavcev, ki prejemajo pokojnine iz raznih skladov. Te dni je namreč sprejel delegacijo javnih nameščencev in upokojencev pod vodstvom predsednika Učiteljskega združenja g. Metoda Kumlja. Pri tej priložnosti je ugodil njihovi prošnji za povišanje pokojnin.
Ministrstvo za korporacijo je odredilo, da se morajo vsi lastniki ribiških ladij in motornih čolnov včlaniti v Fašistično zvezo industrijcev. Lastniki ribiških ladij, ki niso večje od 10 ton in nimajo nad 25 konjskih sil, se pa morajo včlaniti v Fašistični zvezi industrijskih delavcev.
Predsednik Zveze obrtnikov narodni svetnik I. Gazzotti je pretekli teden prispel v Ljubljano. Najprej je obiskal Visoki Komisariat, kjer se je v navzočnosti Eksc. Vis. Komisarja sestal z zastopniki obrtnikov v Ljubljanski pokrajini. Najprej je Eksc. Visoki Komisar v govoru omenil, kako veliko važnost polagata fašistovska Vlada in Stranka na obrtništvo, zato pa želi, da bi obrtniške organizacije v Ljubljanski pokrajini in organizacije v kraljevini čim tesneje sodelovale. Predsednik Gazzotti je nato sporočil, da bo Zveza obrtnikov poskrbela za material obrtnikom in za delo, pričakuje pa od njih lojalnost. V imenu našega obrtništva se je predsedniku Gazzotti-ju zahvalil g. Kavka. G. Gazzotti si je na svojem obisku v Ljubljani ogledal osrednji zavod za žensko domačo obrt, tehnično srednjo šolo in obrtniško zbornico. Ogledal si je tudi nekaj obrtniških delavnic v mestu.
VSAK TEDENI DRUGA
Davek na borine dobičke in na dobičke pri nepremičninah bo uvedlo italijansko finančno ministrstvo, kakor je izjavil finančni minister Thaon de Revel. Davek bo znašal 60*/» pri prometu nepremičnin. Razen tega je uvedenih še nekaj važnih odredb v finančnem ministrstvu, o katerih je poročal finančni minister Thaon de Revel pretekli teden.
Prvi obvezni dogon goveje živine se je vršil 5. t. m. v Grahovenisza občini Stari trg in Bloke. Razen kmetov, določenih od odločujočih oblasti, so lahko prostovoljno prignali živino tudi drugi kmetje, in sicer živino, ki ni določena za obvezno prodajo. Cene živini so stalno določene, nakupuje pa Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata. 6. t. m. se je obvezen dogon živine vršil v Žužemberku in Logatcu.
Posebno zborovanje so imeli proizvajalci konzerviranega sadja v Italiji. Proizvodnja marmelade in konzerviranega sadja, prav tako tudi nekaterih vrst povrtnine spada namreč v Italiji med najpomembnejše pridobitve. Zlasti je važno, da se na tem področju še poveča proizvodnja in urede cene tako, da bodo proizvodi dostopni tudi najširšim slojem.
XIII. radijsko razstavo bodo otvo-rili v Milanu 6. septembra. Razstava bo v palači milanskega velesejma in bo na njej obiskovalec lahko videl vse pridobitve italijanske radijske proizvodnje.
Nagrade za najboljši osnutek vele Rejniškega lepaka je določila posebna komisija pod nadzorstvom comm. Carla Tigolija. Razsodišče je prejelo za le-
pak 44 osuutkov, ki jih je predložilo 41 tekmovalcev. Prvo nagrado je komisija določila Janezu Trpinu za njegov osnutek, ki je izredno preprost in učinkovit. Čez sredo lepaka se poševno navzgor razteza močno drevo, njegove korenine so pa označene na spodnji strani lepaka. V deblo je zasekana sekira. Ob vznožju je desno od debla v oranžni barvi simbolizirana lesna industrija, na levi je pa narisan liktorski sveženj. Iz leve proti deblu pa raste žitni klas. Besedilo je na spodnjem delu lepaka.
Stroge ukrepe proti nedostojno oblečenim ženskam so uvedli v Italiji. Določili so posebne oddelke za stražo, ki nadzorujejo nošo in vedenje žensk.
Zmerom več elektrificiranih železnic imajo v Italiji. Leta 1929. je bilo samo 700 kilometrov železniških prog elektrificiranih, danes jih je pa že 5.200 kilometrov. Z elektrifikacijo še nadaljujejo in bo do konca tega leta elektrificirane še 2.500 kilometrov proge. Ko bo elektrifikacija dosegla 9000 kilometrov, bo italijanska železniška uprava prihranila na premogu 2 in pol milijona ton. Italijanska železniška uprava bo odslej izdelovala doma tudi ves železniški material, vagone in tračnice, vse iz posebnega jekla in mešanice alumini ja. Električni vlak na progi Firence—Milan doseže že zdaj hitrost 203 kilometre na uro.
Okrog 250 otrok in 1280 odraslih je pregledala sanitetna avtokolona v Dobrniča h na Dolenjskem. Avtokolono je vodil gospod dr. Vrhovec, ki je z drugimi zdravniki in sestrami ves dan pregledoval mladino in odrasle iz do-brniške občine. V splošnem je po poročilu zdravstveno stanje dobrniških občanov povoljno.
Volkove s« izsledili v okolici Rima pod Sveto Goro. Za vilo admirala Bai-strocchija so našli veliko jamo, v kateri so se skrivali volk, volkulja in mladič. Šele zdaj so ugotovili, zakaj so zadnje čase tako i>ogo8to izginjale kokoši in druga drobnica.
Novi most so pričeli graditi pri Zalogu čez Ljubljanico, ker je zdanji prenesel komaj dve toni vozovnega prometa in ni zadoščal. Novi most bo dolg 65 metrov, širok pa 8 metrov. Cestišče samo bo široko 6 metrov in tlakovano z granitnimi kockami. Na vsaki strani cestišča bo pa še precej širok hodnik za pešce. Novi most bo zelo močan in bo prenesel obtežbo 18 ton. Od zdanjega mostu l>o kar za 2.20 metra višji in torej nikdar ne bo
v	nevarnosti zaradi poplave.
Triletniro obstoja je praznoval te dni zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Zavod je za zdravljenje najmoderneje opremljen in ima na razpolago 30 postelj, lov v Dalmaciji na splošno zelo dobro kaže, da pa ima Dalmacija premalo dobrih industrijskih naprav, trgovine in transporta. Na tem področju bodo skušali dvigniti trgovino in transport, kar bo dalmatinskemu ribolovu v veliko korist.
V	Jakopičevem paviljonu so odprli razstavo svojih del trije člani društva J Lade«, akademska slikarja Maksim Gaspari, akademski kipar Frančišek Smerdu in kipar Stanko Dremelj. Razstavo je v imenu zadržanega predsednika »Lade« Vavpotiča odprl akademski slikar prof. Saša Šantel. V svojem govoru je najprej pozdravil zastopnika Visokega Komisarja vicepre-fekta komendatorja dr. Bisio in prof. Umberta Urbanija, nato pa še predsednika Narodne Galerije dr. Windi-scherja in ostale prijatelje umetnosti, ki so prihiteli k otvoritvi.
Občutno škodo je povzročila toča v vsej okolici Idrije. Posebno je potolkla turščico in pšenico v Kanomlji in na Razpotju. Poleg pšenice je močno trpela koruza in ječmen.
Ribarske tržnice bodo zgradili letos na ljubljanskem trgu in so s predpripravam^ za gradnjo že začeli. Mestna občina želi, da bi bile ribarske tržnice dograjene istočasno z mesarskimi tržnicami.
Na Dolenjskem so končali žetev pšenice. Kmetje pravijo, da žetev ni tako obilna ko druga leta, vendar je zrno izredno odlične kakovosti, kakor že več let ne. Zdaj sejejo ajdo, pa tudi repina setev se že približuje.
Maksimalne eene povrtnini, sadju in drugim pridelkom je določil ljubljanski tržni urad za ta teden. 1 kila visokega stročjega fižola sme stati največ 2.50 L, kila nizkega stročjega fižola pa 1 L, zeljnate glave smejo stati 0.80 L, endivija 2 L, kumare 1.20 L, kumarice za vlaganje 3 L, čebula 1 L, česen 2.50 L, grah v stročju 2.50 L, mehka špinača 2.50 L, kislo zelje 3 L. kisla repa 1.50 L. Prvovrstna domača jabolka smejo stati kila 4.50 L, drugovrstna domača jabolka 3 L, jabolka za vkuhavanje pa smejo stati od 0.50 do
1	L. Maksimalna cena marelicam je
6	L, breskvam pa 4 L. Vse te cene so strogo obvezne in bodo prodajalke, ki bi jih izpreminjale navzgor, strogo kaznovane, prav tako pa tudi gospodinje, ki bi po višji ceni kupovale.
Dom onemoglih bodo začeli graditi koncem tega meseca na Bokalcah, nedaleč od graščine. Mestna občina je že pred nekaj leti kupila v ta namen okrog 400.000 kvadratnih metrov zemlje, Mestna hranilnica ljubljanska je pa naklonila v isti namen 10 milijonov dinarjev. Zdaj je mestni tehnični oddelek razpisal licitacijo za zidarska, težaška, železobelonska, tesarska in kleparska dela. Ponudbe za licitacijo
morajo interesenti poslati najkasneje do 14. t. m., ker bodo koncem meseca že začeli z delom. Dom onemoglih bo stal v višini sredi sadovnjakov in bo popolnoma dozidan imel dva glavna trakta. Zdaj so razpisana dela samo za prvo etapo, torej za poslopje, kjer bo udobno živelo 250 onemoglih oskrbovancev mestne občine. Dom bo podkleten, imel bo centralno kurjavo in bo tudi sicer najmoderneje opremljen.
Novo cesto bodo zgradili od Kranja do Kamnika. Cesta je velikega pomena, ker bo najkrajša cestna zveza med Gorenjsko in Štajersko.
Alpinistični šoli so ustanovili v Zagrebu in Sarajevu po odredili Miška Žebiča, poverjenika za šport v Hrvat-ski. Šoli bodo zgradili po načrtih, ki jih bo predložil alpinistični odsek Hrvatskega planinskega društva.
Obsedno stanje je proglasil nemški poveljnik v Beogradu zaradi kaljenja miru glavnega mesta Beograda. Policijska ura v Beogradu je ob 20., ob sobotah in nedeljah pa celo ob 19. Ob tej uri se morajo zapreti vsi lokali. Beograjske trgovine so odprte samo od 16. do 18.30 ure, gostilne pa samo do 19. ure v delavnikih, ob nedeljah in sobotah pa samo do 18. ure.
Na Gorenjsko je prispela nova skupina 400 učiteljic in učiteljev iz rajha, ki bodo vodili nemške tečaje.
Nov trgovinski sporazum sta sklenili med seboj Nemčija in Madžarska. Po tem sporazumu bo Madžarska Nemčiji izvozila precej žita, kar bo lahk* storila posebno zaradi priključitve žitorodne Bačke in Baranje. Izvažala ji 1)0 pa tudi druge kmetijske proizvode. Lani Madžarska Nemčiji ni izvažala nič krušnega žita. Nemčija jo Madžarski izvažala razne industrijske izdelke, letos bo pa la izvoz še znatno povečan.
Žito so zažgali komunistični elemea-ti pri Velikem Bečkereku, kakor pra-
vi	nemško uradno poročilo iz Beograda. Zaradi sabotažnega dejanja so postrelili veliko število komunistov.
Čebelarska letina tudi letos zel« slabo kaže, čebelarji se zanašajo sam« še na ajdovo pašo. Čebele so dobile le prav malo cvetličnega medu, smreka in hoja pa letos sploh nista medili. Ker je pa žito precej pozneje dozorel« kakor sicer in so kmetje zato tudi pozneje posejali ajdo, bo tudi ta paša slabša. Septembra, ko bo ajda zrela, 1)0 namreč najbrže že deževno in se čebele ne bodo mogle pasti, čebelarji lx>do morali svojim čebelam za zimo spet dopolniti zalogo s sladkorjem.
Pogajanja za razdelitev železniškega parka bivše kraljevine Jugoslavije se bodo po poročilih zagrebških listov v kratkem začela na Dunaju. Železniški park naj bi se razdelil med nasledstvene države, in sicer ne glede na to, kje so bile posamezne lokomotive in vagoni po končani vojni, temveč po potrebah posameznih pokrajin v mirni dobi. V zagrebškem ravnateljstvu prometa so razpravljali o hrvatskih težnjah, ki jih bodo zastopali na tem zasedanju, kamor bodo poslali svoje zastopstvo pod vodstvom inž. Senjano-viea, bivšega pomočnika prometnega ministra.
Načrt za gradnjo velikega športnega kopališča sredi Zagreba je izdelal Miško Zebič. Kopališče bodo zgradili v Preradovičevi ulici. Bazen bo obsegal 20X50 metrov. Poleti bo odkrit, pozimi pa zakrit. Novo kopališče bo namenjeno vsemu prebivalstvu, posebno pa še vojakom, ki se bodo v njem vežbali v plavanju.
Novo beograjsko postajno poslopje bodo končali do jeseni, stalo bo pa med bivšo dvorsko čakalnico in glavno pošto. Poslopje bo precej manjše od prejšnjega.
Okrog 80 poslopij bo zgradila beograjska občina. Poleg tega bo občina popravila občinsko bolnišnico, več šol, otroških vrtcev in poslopij, v katerih so bili dozdaj mestni uradi. Prav tako nadaljujejo z gradnjo tudi vseh del, ki so jih pričeli že pred vojno.
Srbska žitna centrala, ki so jo pred kratkim ustanovili, je izdala predpise
o	odkupu letošnjega pridelka pšenice. Poleg centrale so pooblaščene za nakup še nekatere druge ustanove. Odkupna cena je določena 350 din za 100 kil pri hektolitrski teži 78 kg v Srbiji in 79 kg v Banatu.
V domovino se vrača čedalje več Hrvatov, ujetih v Nemčiji in Italiji. Doslej jih je prispelo iz Italije okrog 500, iz Nemčije pa okrog 700.
Osebne vesli
Poročili so se:
•V Ljubljani: g. Ljubomir Antončič, uradnik OUZD. in gdč. Radka Koširjeva. uradnica OUZD.
Pri Sv. Križu pri Litiji: g. Ignac Slak. orožnik iz Trebnjega, In gdč Marija Mlakarjeva iz Starega trga pri Ložu.
Bilo srečno!
Umrli so:
V Ljubljani:	Josip	Gunstek.	višji
sodni pisar v pok.; Pavel Otič, vlakovodja državnih železnic v pok.; Stanko Kores stud. phil. iz Maribora.
V šmarjeli: Marija Kalčičeva, zasebnica.
V Dobranjah: 841etni Janez Svetek, posestnik.
V Borovnici: 861etna Marija Ramovševa
V Trstu: Vilko Modrijan.
V Celju: Janko Koderman, šolski upravitelj v pok.
Naše sožalje I
Za hrbtom matere narave
Kolikšno vročino zdrži človek?
8 minut v vroči peči
Suha vročina je znosnejša kakor vlažna. - Klimatske razmere v puščavah
Znanost preobraža rastline
Prof. Weftstein je vzgojil rastlinske velikane
peratura 70 stopinj. Kopalci, ki jim postane prevroče, tečejo nagi na Pr0* sto, kjer je nižja tempei'atura kakor 0. se povaljajo v snegu in tako ohlade. To je zelo osvežuj oče, in nikomur ne škoduje.
Kjer je vročina posledica podnebja, doseže le na malokaterih mestih zemlje 63 stopinj C in je še znosna, če je suha. Vlažen zrak je pa že pri 30 do 40 stopinj neprijeten. V Bagdadu laže živit.e pri 44 stopinjah C kakor pa v Basri pri 32 stopinjah, ker je tu zrak vlažen. V francoski koloniji Gabonu južno od Kameruna je vročina 40 stopinj bolj neznosna kakor pa tempara-tura 50 stopinj v Zahodni Afriki, še višjo temperaturo — 60 in več stopinj — vlada v puščavi Namib, prav tako pa tudi v Sahari in v peščenih arabskih in perzijskih pustinjah.
Evropejec v teh predelih zelo veliko vode potroši. Neki raziskovalec Bu-chardt je poročal, da je v Sahari zmerom po več steklenic vode hkrati spil. če pa vode manjka, potem nastane kajpak strahotna žeja. Koža postane suha, oči krvavo rdeče in solzne, ustnice in jezik se prevlečejo z debelo lepljivo plastjo. Vrat je kakor z vrvjo zadrgnjen. Človek v tem stanju kmalu omedli in ne dolgo nato nastopi smrt.
To pa po večini velja le pa Evropejce, ki so nevajeni tega podnebja-Domačini nikakor niso tako hitro izčrpani In mnogo časa preživijo v žgočih peščenih arabskih puščavah brez nadlog. Njihova telesa so kajpak bistveno drugače ustvarjena kakor naša. Nomadska plemena te dežele imajo šibke mišice, tem več pa kit in se čez dan zadovolje samo z nekaj dateljni. Prav tako vztrajen v vročini je črnec. Neki Bušman je sedem dni zdržal pri vročini 50 stopinj C in ni bil nič žejen, čeprav ni použil niti kaplje vode.
Slika 2
podleska in je izredno strupena. Rastlinica colchicin vsrka v liste in takoj izpremeni svoje delovanje. Ta nenavadno močen strup, namreč preprečuje delitev rastlinskih stanic, pospešuje njihovo rast in tako rast cele rastline. Po določenem času se mladike nenavadno odebele in postanejo mesnate, pri tem pa največkrat popolnoma iz-premene tudi svojo prvotno obliko. Sele s skrbno vrtnarsko nego rastlina ečasom spet dobi svojo naravno obliko,
Slika 1
Skrivnost Carusovega glasu
Eden največjh genijev v kraljestvu glasbe in petja, ki je kdaj koli živel, ki so ga enako častili v Evropi in Ameriki, je bil italijanski tenorist slavni Enrico Caruso <1873—1921). Bil je svojevrsten pevski fenomen, edinstvena pojava. Čudovito moč tega prekras nega, barvitega in obsežnega glasovnega materiala je bilo v njegovih posebnih telesnih zmožnostih, ki mu jih je podarila narava.
Zdravniki iz vseh delov sveta, ki so ga preiskovali, so se ponovno čudili njegovi izredni telesni konstrukciji. Naša pljuča sestavljajo mehurčki, ki dovajajo telesu zraka, in dolžina in moč glasbenih not je odvisna od zadržanja vdihanega zraka. Carusova' pljuča so bila tako neznansko močna, da je velik koncertni klavir, ki so ga pritisnili proti njegovim prsim, z raz Širitvijo Bvojih pljuč premaknil za več palcev.
Moč Carusovega glasu je bila tako velika, da je pogosto pokalo steklo, kadar je'bil pevec pri kakšnem zdrav niku in je preizkušal svoj glas in je oblikoval tone. Neki zdravnik, ki je Blavnemu pevcu večkrat preiskal grlo, ga je nekoč primerjal z glasovnimi organi drugih priznanih pevcev. Pri tej priložnosti je ugotovil značilnosti dovršenega pevskega organa.
Dolžina Carusovega glasovnega kanala je bila nenavadno dolga. Oddaljenost od zob do glasilk je znašala pri Carusu najmanj poldrug palec več kakor pa pri drugih velikih tenoristih. Druga posebnost je bila dolžina glasilk samih, od katerih je odvisna vi-Sina glasu. V normalnem primeru so sproščene glasilke dolge po 18 milimetrov, Carusove so bile pa za Šestino palca daljše kakor pri drugih velikih tenoristih. Drugo važno poglavje je zmožnost vibracije glasilk. Kajti čim višja je nota, tem hitrejša Je vibracija. Caruso je dosegel nenavadno hitrost vibracije, 550 na sekundo, in sicer takrat, kadar je zapel svoj čudoviti visoki C.
K pogojem za dovršen glas spada tudi kakovost grla, nosu, kakor tudi votlina nad jabolkom. Pri Carusu so bile tudi tu zelo ugodne mere. Razen tega se je zdelo, da je imelo vse njegovo telo izredno rezonančno zmožnost. če ste potrkali na njegove kosti, Je bil ton višji kakor pri kakšnem drugem človeku. Ena največjih skrivnosti čudovitega Carusovega glasu Je bila pa oblika poklopca v grlu. Pri
koreniki je bil debel kakor pri basistu, na koncu pa tenak in izredno nežen.
K naštetim anatomskim prednostim pridejo kajpak še duševne lastnosti, ki ustvarjajo velikega pevca, tisti ne-prekosljivi način, kako se je tega svojevrstnega sredstva posluževal, dovršena, skoraj pravljična tehnika, s katero je izvajal svoje petje, karakteri-zacijsko svojstvo, zmožnost oblikovanja. Vse to je imel Caruso in vse to mu je dalo tisto prodorno moč, s katero je prodrl v srca svojih poslušalcev, vse to ga je zaznamenovalo za pristnega dramatskega umetnika, za edinstveno pojavo v opernem svetu v celi zgodovini človešta.
Kitajska beseda, ki ima trideset različnih pomenov
Kitajska je še do nedavnega evropski znanosti delala na vseh predelih velike težave. To deželo drže v ravnotežju nauki Konfutseja (551—478 pr. Kr.), velikega filozofa in nauki Laotse-ja. fie danes so vsi kitajski pesniki in
pisatelji pod vplivom Laotseja, velikega pesnika in filozofa, ki pomeni za kitajsko literaturo isto kakor za grško Platon in za nemško Nietzsche.
Kitajska literatura je prav tako obsežna kakor so obsežne meje kitajske države. Neštevilne kitajske črke so bile še do nedavnega Evropcem knjiga, zaklenjena s sedmimi ključi.
Danes cenimo število kitajskih zna kov za pisanje na nič manj ko 100.000, izmed katerih jih Kitajci navadno uporabljajo samo okrog 2.000 do 3.000. Največje težkoče imajo učenci kitajskega jezika z sestavo stavkov, ki so po večini iz samih enozložnih besed, ki so kratko in brez posebne vezave vezane druga na drugo v stavek. Kitajski besedi d& šele naglas pravi pomen in smisel. Zato lahko ena sama kitajska beseda pomeni vse mogoče. Tako na primer pomeni »či« zastavo, pajka, palčka, znati, svinjo, pritrditi, ptico roparico, premisliti, hoteti, na tla položiti, sok, navzgor hoditi, papir, mast, doseči itd.
Tako lahko vidite kitajsko napisano znamenje in premišljujete ali pomeni
žalost, siromaštvo ali blaženost. Če pa različne besede kakor da bi se igrali med seboj povežemo, dobimo nov izraz. Tako lahko povežemo besedi oči in voda, pa dobimo izraz za solze.
Kljub tem velikim težavam so danes raziskovalci kitajskega jezika že prišla zelo daleč. Med njimi se je posebno odlikoval in dosegel velike uspehe prof. berlinske univerze dr. Haenisch. Na svojih popotovanjih skozi Kitajsko in Mongolsko je profesor odkrival posebnosti kitajske pisave in prinesel razne znamenitosti in zgodovinske zanimivosti tudi v domovino.
Med kitajskimi romani igrajo posebno veliko vlogo tako imenovani pravljični romani, v katerih popisujejo pisatelji dela zlih duhov in vil. Takoj za temi romani pridejo na vrsto družinski romani, šele za temi drame, ki so šele v razvoju in še zdaleč niso dosegle evropske višine. Za Kitajce je samo lirični pesnik pravi pesnik. ^
Na Kitajskem je bil nekdaj najvažnejši jezik mandšu, ki je veja najsta-reješega kitajskega jezika sploh. Od leta 1640. dalje je postal ta jezik vzor vsem drugim narečjem. Največ in najboljša kitajska dela so napisana v njem. V 19. stoletju je postal ta jezik celo dvorni in sploh uradni jezik na Kitajskem.
Prepir med zdravnikom in zgodovinarjem
V visoki družbi neke evropske države se je še pred nedavnim šepetalo in razpravljalo o javni skrivnosti, katere glavna junaka sta bila zgodovinar in zdravnik, oba slavni zvezdi in izvrstna
S« apprestano bombe di grosso calibro nei campi it*liani di aviazione del. Egea - Priprava bomb velikega kalibra
na italijanskih letališčih ob Egejskem morju.
strokovnjaka vsak na svojem področju. Kakor se navadno rado zgodi, pa P1'* tej zadevi tudi ni manjkalo glavne junakinje, ki je bila prav za prav središče in vzrok vse nesreče.
Oba junaka sta se trudila okrog lepe dame in sta se na vso moč prizadevala, da bi jo drug drugemu odtujila-čeprav pametna in ugledna moža- sta se sčasom osovražila in sta drug drugemu želela, da bi se pogreznila V zemljo. Ko je pa lepega dne zgodovinar damo tako okupiral, da zdravnik še do nje ni mogel, je bilo njegovega potrpljenja konec. Zato je svojemu tekmecu zabrusil:
»Zdaj, ko ste damo z vašim nesmislom že toliko časa nadlegovali, jo pa® lahko jaz ozdravim!«
Zgodovinar je nasršil obrvi in j® zagrmel:
»In ko bo dama po vaših receptih umrla, jo bom jaz napravil nesmrtno!«
•5
ŠIROM PO SVETU
50.000 muh je podedoval muzej mesta K;obenhavna po znanstveniku in strokovnjaku za raziskovanje mrčesa W. Lundbecku. Ko je Lundbeck meseca maja t. 1. umrl, je muzej podedoval muhe. Med njimi je mnogo taks-nih. ki jih je znanstvenik šele odkru.
Prva cestna železnica je pričela voziti pred 60 leti, in sicer se Je z nj® prvi ponašal Berlin. Tračnice so bile približno 1 m široke, proga sama pa J® bila 2,45 km dolga. Motor prve cestne železnice je imel moč 5 konjskih silin je vozil 20 km na uro. Prvi, ki je zgradil cestno železnico, je bil pa Werner v. Siemens.	.
Do smrti je popikal vprego roj čebe* pri Benusu na Slc»aškem. Oba koru* sta od neštetih vpikov takoj poginila, lastnik se pa v bolnišnici bon s smrtjo-Novo odkritje na področju gobavosti je našel nemški kolonijski zdravnic dr. Oberdorffer. S svojimi sodelavci J® odkril, da so gobavosti podvrženi saJ»® tisti organizmi, ki so k temu dedn nagnjeni in ki so dobili neke hranun strupe, ki lih vsebujejo nekatere tropske rastline.	..
Vročinski val je zajel Španijo. N Andaluzijo se je zgrnil najmočnejši v* s takšno vročino, da kaže toplomer zadnjih dneh 50 stopinj na soncu u 42 stopinj Celzija v senci. Vse pa kaw* da se bo vročina še zvišala.	^
S terapijo smeha zdravi rim8** zdravnik dr. Cassagnoli. ki trdi, da J® s tem svojim načinom dosegel že ven* uspehe. Ko v bolnišnici pregleduje b°* nike, vsakemu posebej pove nekal brih *al. Prepričan je, da smeh krep moč duha in telesa in tako se tu*** rane veliko hitreje celijo.	.
Šahovski dvoboj med mojstroma O*-Euwejem in Bogoljubovom se Je n® davno odigral v Karlovih Varih, igrala sta že četrto partijo šahovske« turnirja. P* tej igri je njuno staiu sledeče: dr. Euwe 2 in pol. BogoljuDo pa 1 in pol točk.	■
Španski delavci bodo šil na delo Nemčijo. Te dni se mudi v Madm nemška komisija, ki se s špansko vw» pogaja, da bi skupine španskih dei»T cev prišle na delo v Nemčijo.
Plinarno iz stekla bo i zgradilo r® nateljstvo nemškega muzeja v M®« kovem kjer imajo zelo nazorne . dele vseh tehničnih priprav. V stcKJe , plinarni se bo lahko tudi laik v n«■ , minutah seznanil z načinom proiz*«“ nje plina.
Profesor Fritz von Wettstein, ravnatelj biološkega instituta v Berlinu, si je nadel težko nalogo poseči v naravno rast rastlin in njihov razvoj in izoblikovati po svoji volji nekatere naravne zakone.
Tako je na primer po dolgotrajnih poskusih dognal, kako z znanstvenimi pripomočki lahko rastlinam poveča deblo, liste in cvete, ne da bi jim pri-tem kuj škodoval. Posebno viden uspeh na tem področju je dosegel pri cvetlici odolinu, ki ima »zajčkom« podobne cvete. Mladike iz semena vzklilega odolina nameči z colchicinom, in sicer tako, da na mlade listke položi vato, namočeno v to tekočino. Colchicin je tekočina, pridobljena iz jesenskega
Znanstveniki so se že pogosto trudili ugotoviti, koliko vročine prenese človek. Rezultati so bili kajpak različni, tako različni kakor so ljudje različni. Kajti sleherni človek je drugače odporen nasproti mrazu in vročini, vlogo igra pa tudi izurjenost.
Mnogi ljud.e so se kdaj pa kdaj izpostavljali že zelo veliki vročini, ne da bi jim to kaj škodovalo. V splošnem bi lahko rekli, da človek lahko kakšne četrt ure zdrži v prostoru, segretem do vrelišča. Angleški zdravnik Fordyce je ostal dvajset minut v prostoru, napolnjenem z vročo vodno paro v sami srajci in lesenih coklah. V prostoru ni bilo nič manj ko 50 stopinj C vročine. Pri tem je ugotovil, da se toplomer, ki si ga je' dal pod jezik, ni dvignil više kakor 40 stopinj.
Pri nekem drugem poskusu je zdržal 15 minut 55 stopinj C, pri čemer se njegova osebna temperatura prav tako ni dvignila nad 40 stopinj C. V neki sobi, ki jo je grela železna peč, je nekoč cela družba zdržala pri 66 stopinjah C 20 minut, in sicer v oblekah. Pozneje so isti ljudje zdržali 10 minut temperaturo 90 stopinj. Neki dr. Sa-lander je zdržal 100 stopinj, neki drug moški pa 101 stopinjo 7 minut. Obleka napravi vročino znosnejšo, . in sicer zato, ker je' pri tem koža obdana s ploskvijo hladnejše temperature.
Neki Chabert se je 23. julija 1829. podal pod zdravniškim nadzorstvom v I/ondonu v krušno peč, ki je bila do 110 stopinj C segreta. V njej je ostal celih 8 minut. Med tem časom sta se dva goveja zrezka, ki ju je vzel s seboj v cinasti posedi, dodobra spekla. V marsikakšnem rudniku rudarji zdrže pri temperaturi, ki je višja od njihove telesne temperature, in sicer po dvanajst ur skupaj.
V finskih in ruskih parni kopeli, tako imenovani »savni« pa znaša tem-
postane pa precej večja. Dobi večje cvete, debelejše deblo in večje in debelejše liste.
Na sliki 1 vidite cvet odolina brez delovanja colchicina, in odolin, ki so ga napojili z colchicinom. Medtem ko je imel cvet .odolina naravno velikost v svojih cvetnih stanicah 16 staničnih jeder, jih ima »velikan« kar 64.
Na sliki 2 vidite »rano«, ki jo je prizadejal colchicin steblu odolina. Povečana rast je že v polnem razmahu in se na prvi pogled opazi. N levi je steblo odolina v naravni velikosti, na desni pa po delovanju colchicina. »Rana«, ki jo je prizadejal colchicin, je podobna odebelini in se s skrbno nego ozdravi.
Posebno velike važnosti je odkritje prof. VVettsteina za kulturne rastline. Tako so na primer s pomočjo delovanja colchicina dobili pri lanu veliko večje seme in s tem veliko več olja. Tudi z grahom so že delali poskuse-ki so se prav tako izredno dobro obnesli. Grah je postal večji, imel je večje cvete in večje stroke, v katerih je bilo sorazmerno več semena.
Tudi poskus, ali se učinek colchicina prenaša potom semena v poznejše generacije, se je popolnoma obnesel. Po treh generacijah je zrasla z semena s pomočjo colchicina povečane rastline prav tako nenaravno velika rastlina,
Slika 3
ne da bi jo ponovno prepustili učinku colchicinu. Delovanje colchicina je torej postalo trajno.
Na naši sliki 3 pa vidite balzamino ali'kakor jo nekateri imenujejo ber-skavko, ki je zrasla iz semena svoje, s colchicinom povečane matere. Balza-mina na desni je njena sestra, ki je ohranila naravno rast.
MATERINA SLIKA
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. «
[Italijanščina za Slovence
v besedi in sliki
28. nadaljevanje
_ Na lepem so bele roke na klavirju obstale. Viviani se je zazdelo, kakor da bi bil nekdo stopil v dvorano in prisluškoval. Počasi se je obrnila, zakaj sama ni mogla vedeti, ali jo občutek ne vara, in ali le slišala prav, ali ne.
»Oh!«
Res, na drugem koncu dolge dvorane je stal nekdo, čigar visoka in vitka postava se je kakor senca odražala od svetle odprtine vrat.
V	mraku ogromne sobane je ko-uiaj razločila lorda Blackenfielda. Stal je ob vratih prekrižanih rok m jo nepremično gledal.
Srce ji je jelo utripati, da ga je začutila v vratu. V prvem presenečenju ni bila zmožna, da bi izustila besedico, šele tihi in — vsaj tako se ji je zdelo — nekoliko zastrti Harryjev glas jo je zbudil iz zamaknjenosti.
»Oprostite mi, lady Blackenfieldova, da sem tako nenadno vdrl v vaše prostore... prehodil sem vse nadstropje, ne da bi srečal katerega koli od služinčadi, zdaj so me Pa zvabili semkaj nežni toni vašega igranja.«
Da ne bi mlade žene prestrašil, Je Harry obstal ob vratih, s klobukom v rokah, kakor da bi bil tuj, nepovabljen gost.
Njegov mirni način govorjenja, njegove spoštljive besede bi bile morale Viviano pomiriti. Vendar Jih je v svoji razburjenosti komaj da slišala, ne da bi razumela njih Pomen.
Ob nenadnem prihodu tistega, ki ®e ga je tako ogibala in skoraj da bula, je mlada žena skoraj izgubila glavo.
»Odšla bom,« je tiho dejala in pogledala okrog sebe, kakor da bi iskala skrit izhod, ki bi se lahko zmuznila skozenj.
»Zakaj bi odhajali, lady Blackenfieldova?« je odgovoril Harry z istim umerjenim, spoštljivim glasom. »Tu ste doma... Ta hiša je vasa in vaše mesto je ob najinem otroku!«
še nikoli dotlej se Viviani ni zdel njegov glas tako nežen in tako ljubeč. Niti v prvih dneh njune ljubezni, niti v prvih tednih njunega mladega zakona. Nekakšna zastrta otožnost je zvenela iz tega glasu.
Presenečena, gledajoč ga pred “eboj, tako spravljivega, tako dobrotljivega, je Viviana čisto pozabila, da ji je bil pravkar dejal, da Ji dovoli ostati pri otroku. Narobe, bila je prepričana, da je prišel P°nj, zato ga je gledala s preplašenim izrazom preganjane srne.
Ali je Harry uganil, kakšna ču-cUVa. ie bil zbudil v svoji ženi? “topil je nekaj korakov naprej, odložil klobuk in se ustavil nekaj metrov pred Viviano. Zagledal se le vanjo s svojimi sinjimi očmi, zastrtimi z otožnim hrepenenjem.
»Pomirite se, lady Blackenfieldo-»a, nisem prišel, da bi vas preganjal. Ponavljam: tu ste v svojem bornu. Prosim vas samo nečesa: mkar me danes ne zavrnite. Poto-*ul sem daleč, da bi lahko objel “Mojega otroka. Dovolite mi, da ga 'bdim in da ostanem nekaj ur pri ^Vletn.«
.Ta prošnja je bila tako skromna o hkrati tako vroča, da je Viviana mogla odkloniti. Vendar jo je JUko vznemirila ih ganila, da so se " °či zalile s solzami in da je mo-ala sesti v bližnji naslonjač. »Prosim vas, lady Blackenfieldo-Pomirite se,« je zašepetal Harry Ji kesanje mu je stisnilo grlo, »ne b*11 vam storil nič žalega. Nikar ^ me ne bojte!«
Stopil je k naslonjaču, kjer je rboivala, tako drobna, nežna in ®a sinja. Prijel jo je za roko in jo uonesel k ustnicam. Tedaj je za-°bel s terase otroški vzklik.
zSanll1 Se °b tem glasu živo
t »Vaš sin,« je zašepetala Harryju Pokazala z glavo proti terasi.
čih *?a* je pa že na vratih, vedela ** s terase v sobo, obstal Mick, »bs°P°g, s sandalami v rokah, ves rsen in zagorel.
»Mama, ali si tukaj?«
°če?ah!* ZaPazil Je bil svojega
»Očka!«
k ^Pustil je sandale in se pognal
»Očka! Očka! Kakšna sreča!« rs^Juna je videla, kako je Harry krilil roke in prižel otroka v
svoj objem. Nekaj trenutkov ni slišala drugega kakor šum poljubov...
Tisti trenutek se je Viviana vprašala, zakaj se ji je zmerom dozdevalo, da je Harry nekoliko strog s svojim sinom.
Ali je bil mož, ki je tako ljubkoval svojega sina, res tisti, ki je njega dni odklonil novico, da je oče? Ali je bil res isti, ki ni dovolil materi, da bi vzgajala in dojila svoje dete?
Malček se je obesil očetu za vrat in jel čebljati, da bi očka izvedel novice, ki jih se ne ve.
»Očka, lepo mamo imam... pravo! Ne tisto drugo!... Prišla je k Micku!«
Oče se je nasmehnil:
»Ali veš to gotovo, čmrlj moj?«
»Mick ve... pridi očka... Mick te to predstavil!«
»Poglej očka,«	je	kričal	in	ga
vlekel za rokav, »ta gospa je moja prava mama.«
Oče se je nasmehnil:
»Ali pa tudi res govori in objema svojega malega fantička?«
Otrok je navdušeno prikimal. »Mick je vedel... ti pa nisi vedel... Ti si rekel, da je tista doma prava mama, Mick je	pa	vedel,	da	je
samo papirnata.«
»O kateri gospe pa govori otrok?« je nenadno vprašala Viviana in se obrnila. Zdelo se je, da je spet za-dobila svojo hladnokrvnost.
»O papirnati mami, ki ji je Mick nosil cvetlice,« je zmagovito odgovoril otrok.
Mlada žena je	zmajala z	glavo:
»Ne razumem,«	je	dejala	in	se
obrnila k Harryju, kakor da bi od njega pričakovala pojasnila.
»Mihael govori o vašem portretu, lady Blackenfieldova,... o tistem, ki ga je bil naslikal Edwin Merell... Vsako jutro je mali prišel v mojo sobo, vam voščil dobro jutro in prinesel cvetlice.«
»Ah, to je bila torej papirnata mama,« je olajšano vzdihnila Viviana, ki je naposled razumela.
»Nisem mu mogel dati drugega,« je preprosto pristavil Harry.
In pristavil je nekoliko resneje: »Ali ni bilo prav, da sta se vam sin in oče vsak dan poklonila?«
Tako govoreč jo je pogledal, žalostno in očitajoče, hkrati pa proseče, tako da se ji je zdelo, da ji je segel ta pogled globoko v dušo.
Zardela je in odvrnila svoj pogled.
Tedaj je skočil malček k njej in jo objel okrog vratu. Pritisnil je svojo kodrolaso glavico na njene prsi in zaljubljeno pogledoval zdaj očeta zdaj mater.
»Pojdimo pogledat sobe,« je naposled prekinila tišino Viviana in postavila otroka na tla. Harry se je nemo priklonil in ji sledil.
Noč je zagrnila Sea-Foam v svoj baržunasti plašč. Vsi zvoki so se utrnili, samo valovi so pljuskali ob obalo, kakor v neskončni otožni prošnji...
škotska dojilja je bila že pred uro odpeljala malega Micka spat. Viviana ji je bila naročila, naj otroka namesto nje spravi v posteljo. Ni hotela vpričo Harryja spremiti Micka v posteljico, kajti še zmerom se je bala, da se mu bo zdela takšna materinska ljubezen pretirana.
Razen tega se je morala pripraviti za večerjo, ki jo je velela servirati v veliki, starinski jedilnici.
Pravkar je bila odšla v svoje prostore, da se preobleče. Izbrala je dolgo črno obleko, v kateri se je zdela drobnejša, toda večja kakor sicer.
V	tej črnini, ki je ni poživljal noben dragulj, razen ognjenordeče vrtnice na desni rami, je bila Viviana prava lady Blackenfieldova: dostojanstvena kakor kraljica, lepa kakor poletna noč, nežna kakor kip iz starinskega porcelana.
Harry je čutil, kako mu je ob pogledu šinila kri v glavo. Čutil je, da jo ljubi, da si je želi, da hrepeni po njej. Vendar je skušal ostati miren, da je ne bi preplašil ali odbil.
»Ta obleka se vam sijajno poda, lady Blackenfieldova,« je naposled tiho dejal. In gledajoč temnordečo vrtnico na rami je pristavil:
»Ta cvetlica je res sijajna in se dobro odraža od črnine. Ali naj bo pomenljiva?«
LA LUMACA
■■ ; Pochi s immaginano la forza che
„	,, thanno le lumache. In primo luogo,
»Da, res bi lahko kaj pomenila,« i '	...
je lahkotno odvrnila Viviana injesse P°ssano digiunaie pei un nebrižno ošinila cvetlico na rami. J tempo lunghissimo. Uno scienziato Harry se je nasmehnil in skuša-J ha tenuto delle lumache per tre joč prebiti led, dejal:	tanni e mezzo senza luce, senza ci-
»Rdeča cvetlica pomeni ljubezen! ♦ bo e quasi senza aria, in una sca-Mislim, da tako trdi govorica cvet-J^0ia chiusa lic«	^
'	,	.	.	La	loro forza muscolare non e
»Morda,« je prav tako lahkotno«	.	,	_	.  ______
odvrnila Viviana, »vendar je mož-Jmeno notevole. Esse si attaccono
no, da se motite, škrlat pomeni ts- ; di kri.«	,♦
Ni mogel skriti svojega občudo-l* vanja in je ugovarjajoč dejal:	%
»Oh, kaj govorite, lady Blacken-j fieldova?! Na vaši obleki, pa kri!«j Skušala se je opravičujoče na-J smehnlti:	{
»Govorim o barvah. Rdeči ma-j dež v bližini srca je zmerom po-; menil smrtno rano. Vidite, lord •
Blackenfield, da je bolje, če se ne; ukvarjamo z govorico cvetlic!« *
»Rano?« je povzel Harry prav* tako lahkotno. Na tihem se je ču-f dil, kako se je Viviana izobrazila v • konverzaciji, kako zrela in duho-* vita je postala, »če govorite o ra- * ni, potem je gotovo nekje roka, ki • bi jo mogla zaceliti.«	♦
k/
»Res je,« je resno prikimala mla- ;
da žena, »poljubi mojega sina so;
;a oggetti solidi e li trascinano. Co-
delali čudeže in so me celo naučili smejati.«
»Da,« je priznal Harry, »zavedal sem se, da drži najin sin najino usodo v svojih drobnih ročicah.«
Te besede so ganile mlado 'ženo. Razumela je, da je zdaj Harry priznal, da tudi sam ni bil srečen. On, mogočni lord, je izročil svojo usodo v ročice svojega sinka, da bi spet oživil izgubljeno srečo...
Harryju se je zdela Viviana hkrati bližja, pa tudi neskončno;; daljna. Tako se je bila izpremenila,;; da ni Vedel, kako bi se ji približal. Kolikokrat je sanjaril o tem prvem srečanju s svojo ženo, zdaj se je pa počutil kakor petošolček na prvem sestanku.
Tedaj je vstopil livriran služabnik odprl vrata v jedilnico in oznanil:
»Lady Blackenfieldova, večerja je na mizi.«
Viviana je zatrepetala ob teh besedah. Doslej je nikoli ni nihče tako nagovarjal; na njeno izrecno željo so ji rekali samo ,madame‘. Nedvomno je Harry tako zapovedal.
V	jedilnici sta sedela s Harry-jem vsak na skrajnem koncu dolge mize. Preden je lord Blackenfield sedel, je pomembno pogledal svojo ženo in vprašal:
»Ali ste vi, lady Blackenfieldova, zapovedali, naj tako servirajo?« Viviana je odkimala.
»Ne, to je naredil Barthey. Mislim, da je tako navajen, kadar ste vi tukaj.«
»Ali se vam ne zdi, da sva nekoliko daleč narazen?« je vprašal Harry z drugega skrajnega konca mize. Njegov glas je odmeval po visoki, obokani dvorani, ki sta jo komaj razsvetljevala dva velika le-stenca
»Res, toda mislim, da je v Sea-Foamu takšna navada,« je prikimala Viviana.
»Da, morda je bila takšna na-;; vada v časih mojih častivrednih;; prednikov,« je nekoliko obžalujoče odgovoril Harry. »Če dovolite, bi j pa danes zbližala krožnike in bi jaz prisedel bliže vam?«
»Kakor želite,« je vljudno odgo-:: vorila Viviana.
Pomagala mu je, da je prenesel cvetlice in porcelan, še preden se je služabnik vrnil v sobo.
Takoj je opazil, da si je gospoda uredila po svoje in na njegovem nagubanem obrazu se je pokazalo razočaranje, združeno z nejevoljo.
»Mislim, Barthey, da bo tako bolje,« je dejal Harry in hudomušno pogledal starega služabnika.
»Oh, gospod, pogrnil sem tako, kakor je v navadi v Sea-Foamu,« je odgovoril služabnik zapeto.
»Mislim, da imate prav, Barthey, toda mislim tudi, da smo zato prevzeli lepe stare navade, da jih lahko po svojem okusu prikrojimo.«
»če je vaša milost tako zadovoljna, je vse dobro,« je odgovoril stari služabnik in se spoštljivo priklonil.
Potem je odveslal iz dvorane, in;; Harry in Viviana sta ostala sama.:; Zdelo se je, da je Harryja pome-|i nek s služabnikom spravil v dobro voljo. Nagnil se je k Viviani in ji zašepetal:
Dalje prihodnjič '■
si fu vista una lumaca trascinare per dieci minuti una pietra, che pešava sessantasette volte la lumaca stessa (esempio veramente pro. digioso di forza muscolare). Nel-l’inverno la lumaca si ritira den-tro la sua casa. Durante questo tempo, non prende alcun cibo, ma cio non 1’impedisce di svegliarsi di buon umore e di buon appetito al-1’approssimarsi della primavera.
Razloga besed
lumaca f polž.
s'immdginano si morejo predstavljati (immaginarsi). in primo luogo prvič. digiunaie postiti se. ha tenuto je imel (tenere). senza brez. luce f luč. cibo m hrana. scdtola f škatla. muscolare mišičen. meno manj. notevoie pomemben. atlaccarsi prijeti se, oprijeti se, prilepiti se.
oggelto m predmet.
sotido trden, trpežen, soliden.
trascinare vleči.
essa fu vista trpna oblika sestavljenega preteklega časa glagola ve-dere: so jo videli. pietra f skala. pesare tehtati. prodigioso čudovit. ritirarsi umakniti se, domov se vrniti.
durante med (; redlog). impedisce [oni ovira (impedire). svegliarsi zbuditi se. umore m humor. approssimarsj bližati se.
LA CANZONE DEL FANNULLONE
Oh, che piacere mangiare e bere, andare a spasso e fare il chiasso.
passare il giorno guardando intorno, non faticando ma sbadigliando!
In conclusione, del fannullone qual’e la gioia?...
Morir di noia.
Lina Schvvarz
Razloga besed
canzone f pesem. fannullone m postopač. mangiare e bere: v verzih se končni samoglasnik pred naslednjim samoglasnikom ne izgovarja, torej: mangiar e bere. Enako: andar (a spasso); far (il chiasso); passdr (il giorno); guardand (intorno). andare a spasso iti na sprehod. chiasso m hrup, ropot; fare il chiasso razgrajati. lavoro m delo. sudore m pot, znoj. pensiero m misel; skrb. cLvere m dolžnost. intorno okoli; passare il giorno guardando intorno prebili dan z gledanjem okoli (t. j. ves dan pohajkovati). faticare truditi se. sbadigliare zehati. conclusione f sklep; in c. skratka. gioia f veselje. morire umreti. noia f dolgčas.
MALATTIA E CURA
Fra bambini che giuocano a fare il medico e 1’amalato. Dice il medico airinfermiere:
— Che cosa ha questa bambina?
— Ha bevuto una bottiglia d’in-chiostro.
— Davvero? risponde il medico.,
Senza lavori, senza sudori, senza pensieri, senza doveri
— II caso e molto grave; e voi che cosa avete fatto?
— Le ho prescritto sei fogli di carta asciugante.
Razlaga besed
malattia f bolezen. cura f skrb; zdravljenje. bambino m otrok. medico m zdravnik. ammalato obolel, bolan. infermičre m bolničar. bevuto pil (beve). inchiostro m črnilo. davvero? res?
prescritto predpisal, zapisal fpre-scrivere).
foglio m list. carta asciugante pivnik.
Moderni humor
V Italiji že več let veliko zidajo; Stara mesta dobivajo novo lice in vsepovsod rastejo iz tal nova državna poslopja, domovi stranke, zgradbe podjetij itd. Kakor nalašč za arhitekte.
V Milanu so posvetili mogočno zgradbo neke banke. Na pročelju je arhitekt razmestil tudi nekaj živalskih emblemov, seveda moderno stiliziranih. Po slavnostih se je sam pomešal med občinstva da bi na lastna ušesa slišal ljudsko sodbo o svojem delu.
»To naj bodo živali?« se je prolog njega oglasil neki možakar, »poglejte no ono kuro na levi, ki naj bo menda sova. Ali ste že kdaj videli tako sovo?«
»Morda pa to sploh ni sova, ampak kakšna druga žival« de arhitekt.
»Kaj, to ni sova?« — se razvname možakar. »Rečem vam, da Je to sova, kar bo tudi vsak človek na prvi pogled potrdil.«
DRUŽINSKI TEDNIK
ROBINZON na samotnem otoku |
KRIŽANKA	podzemlju; hrvatski in jugoslovanski*
visoki dostojanstvenik. 6. Nota iz sol- <
1	23456789	10	11	mizacije; čelo abecede; plošč inska-
— —i ———	mera. 7. Tirolsko mesto; vzgojitelj.;
_______________8. Reče, pravi; bolgarski parlament.;
* 9. Kratica za pripomnjo; posebno po-;
  La zimi se varujmo tega zla; dolenjski;
 _  Triglav. 10. Vpije; škatlje. 11. Pu-;
4	BH	stinjska zver; belgijsko mesto.	;
5	H I	Navpično:	1. Glasbeno delo;;
UH	kvar (obrnjeno). 2. Babilonski bog,;
^^--------ki go mu otroke žrtvovali; grška be-;
7	IB__________________________seda za gobavost. 3. Vrsta trte-samo-;
o	■T	rodnice; začetnici velikega nemškega;
 ---------------------m-----------filozofa (1724—1804). 4. Oziralni za-;
9	  —H_________imek; Mira, ki je izgubila glavo; pri-;
10	IH	morska reka. 5. Samo; uprl je na;
------------------H----------------- nekaj oko, zazrl. 6. Oznamenilo. 7.;
1	L_J______________________________ Znamka zobne paste; evropska drža-;
'	va. 8. Važno pristanišče v Alžiru;;
Vodoravno: 1. Kulture, izo- oče; dva enaka soglasnika, ki sta; brazbe; norveški romanopisec (1872.; kdaj tudi samoglasnika. 9. Udoma-: Veliki glad). 2. Ognjišče; poljedel- čena a ne domača pritrdilnica; tudi sko orodje. 3. Žensko ime; grška črka; to je Nero rad delal j 10. Znamka inicijalki največjega hrvatskega ki- mila; drago, milo, všeč. 11. Lepo-parja (1883.). 4. Svetovno znani sa- slovno delo; arabska država ob Rde-motar; pritrdilnica. 5. Reka v grškem čem morju.
Kdo bi mogel popisati njuno raz- očaran strmel na morje, v mislih gove občutke, ko sicer ni zagledal očaranje, ko nista ne blizu ne daleč pri domovini, ki se mu je zdaj pogrešanega čolna, pač pa na za-videla nobene ladje. In razen tega zdela bolj daljnja ko kdaj koli.	padni strani otoka neko ladjo,
sta celo odkrila, da je orkan njun	Vendar se je kmalu pomiril	in Da, zunaj je ležala velika ladja,
čoln odtrgal od obale in ga odgnal se odločil, da bo še dalje iskal in Ves srečen je stekel s hriba in na morje. Robinzon je bridko raz. raziskoval otok. Kdo naj opiše nje- kričal Petku: »Tukaj so! Tukaj so!«
št. 67. Ladja na vidiku
ORGLE
Dve debeli uri sta	tekla, dokler	sadko ladje	na uboga samotarja,	vse grlo, v svoje veliko začudenje
nista naposled prišla	na obalo, ob	Robinzon in	Petek sta nabrala kup	pa nista dobila nobenega odgovora,
kateri je plula ladja. Petek je de- vej in napravila visoko grmado. Tedaj se je Petek odločil, da be belo pogledal, ko je	zagledal ve-	Kljub visokim zubljem ognja, ki	plaval proti ladji. Vzel je s seboj
liko ladjo, Robinzon	ga je pa od	so se kmalu	nato dvigali proti ne-	zeleno vejico v znak svojih miro-
veselja objel. Naposled je vendar bu, se pa na krovu ladje ni prika- ljubnih namenov in splaval narav-prišel dan rešitve!	zala živa duša.	nost proti ladji, medtem ko mu je
Zdaj je bilo treba opozoriti po- Robinzon in Petek sta vpila na Robinzon sledil z očmi.
št. 68. Nenavadna ladja
MODRA O URI
Koliko more ura največ prehiteti ali zaostati? Enostavno, pa mogoče vendar tako nenadejano vprašanje, da mu v prvem hipu ne boste vedeli nobenega odgovora. Kak je pravilen odgovor?
ČRKOVNICA ITIASLIE JSNTTAES L O E I S Ž J E EPVPONLV
Razreši slovenski pregovor, skrit .v teh črkah!
ČUDNO ŠTEVILO
Katero število se zveča za 297, če u obrneš vrstni red številk (npr. ;3—321)? Mogoče jih je več?
|	Petek je bil dober	plavač in ni	Močna vrv, ki je	visela s krova	To živo bitje je bila črna žival,
♦	trajalo dolgo, da je	priplaval do	do vode, mu je bila	pri plezanju v	kakršne Petek še svoj živ dan ni
j ladje. Previdno je nekajkrat pla- veliko pomoč. Ko je pa naposled videl. Sprva se je je močno pre-1	val okrog nje, potem	se je pa odlo-	pokukal na krov, se	je na moč za-	strašil, kmalu si je pa opomogel od
{	čil, da bo splezal na	njen krov po	čudil. Na krovu je zagledal eno sa-	prvega strahu in stopil korak proti
♦ vrvi, viseči ob boku ladje.	mo živo bitje.	njej.
♦
*	št. 69. Neoriieino srečanje
ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) + (g—h) +
+ (i—j) = *
a = oblajst b = okence c = vojaška obleka d = izlet, potovanje, obrat e = vojak iz 18. st., ki je bil oborožen z granatami, f = podnožišče
g = vinograd ali davščina od vinograda
h = svetovno letovišče v Sredozem-
SESTAVLJENA STOTICA
Kako bi napisal število sto s stimi deveticami.
AVTOMOBILSKA VOŽNJA
Pif in Paf se peljeta vsak v svojem avtomobilu v nasprotni smeri. Prvi s hitrostjo 85 km, drugi 70 km. Drug drugega nadzirata s štoparico. Kateri vidi tovariša z večjo hitrostjo mimo švigniti? Dobro pazite!
i = del Istre
j = napev
x = naš lirični pesnik.
^ar' ■	•*&:.	.***£	sfpggVv z
Ko je hotel Petek črno žival po- pogleual, kdo ga je sunil, je bil o čez krov v vodo. Ko je že nekaj božati, ga je od zadnje strani ne- tem še bolj prepričan. Tako grdo, časa plaval, je pa zaslišal za seboj kdo močno sunil, da je padel v s strašnimi rogovi oboroženo bitje pluskanje vode, pogledal je nazaj vsej dolžini na tla.	pač ni moglo biti drugega ko duh. in ugotovil, da mu strašni duh se
V prvem trenutku je bil Petek Kar sapo mu je zaprlo.	celo v vodi sledi. V smrtnem strah«
prepričan, da se je zameril ladij- Petek se je iz silnega strahu in z naporom vseh moči se je P°' skemu duhu. Ko se je pobral in pred neznano pošastjo spet pognal gnal dalje in srečno dosegel obalo-
Št. 70. Nov poskus, da bi prišla na ladjo	__
Rešitve ugank iz preišnie številke |
Križanka: Vod o r a vn o p o vrsti: ♦
1. Manzoni; sta. 2. ozek. amulet. X 3 abu; kravata. 4. embargo; a. c. Z 5’ psalm, oza, a. 6. Etna. imam. 7. 1. ♦ n n n stola. 8. il. kosmina. 9. kuverte, ■ ira. 10. akutna, stid. 11. nak, erotika.::
Kvadrat: 1. trak. 2. vodoravno; siga;::
2. navpično: sito; 3. navp.: Azov; 4.;; vodor.: okov. 5. vcdor.: unikat; 5. navp.: - ■ TJranos; 6 navp.: tabela; 7. vodor.: : striga. 5—8. ustava; 7—6. Sokrat. : j
Zagoneten Uk: 1. žerjavica; 2. pra-:; znota; 3. prišelc; 4. promet; 5. Odrini;; 6. Nice ja; 7. parazit; 8. Apolonij; 9.,, mornarica. Vino še modreca znori. ::
Stroški za luč: Na vsako luč odpade;; 12 lir stroškov. Luč v prvem nad-trop u ; koristi vsem najemnikom, v drugem ■. nadstropju trem. v tretjem dvema strankama in vrhnja samo 4. stranki.; Stroške bodo takole pravično razdelili:; 1. nadstropje 3 lire; 2. nadstr. 3 + 4 7; lir; 3. nadstropje 3 + 4+6	13	lir;	4.,
nadstropje 3 + 4+6 + 12 = 25 lir.
Zloženki: 1. Noga-vica; 2. Smet-ana.;
Igra z vžigalicami:
MAGIČEN LIK
1. akustičen pojav. 2. krmar dveh prometnih sredstev. 3. nas nauči ceniti zdravje. 4. sodoben slovenski pisatelj. 5. fiziološki občutek.
OBRATNICA
4 5 V koči so in hiši
1	5	ne hrani leva, miši
4	6	po poljski zemlji teče
2 5 Hrvatu janca speče
POMOČ V NESREČI
Voz, ki tehta 1400 kg, se je prevrnil po bregu. S primerno vprego bi ga radi povlekli spet na cesto. Niso pa imeli tako dolgih vrvi ali verig. Odločili so se, da bodo združili štiri različno močne verige. Prva vzdrži nateg'11600 kg, druga 1600 kg, tretja 1000 kg in četrta 2000 kg. Ali bo ■spelo delo s to sestavljeno var igo?
Robinzon in Petek sta po dolgej* premisleku sklenila, da bosta z8r“0 dila splav in z njim odveslala ® ladje, črni psiček je med tem selo skakljal okrog njiju in seJL£ selil, da je naposled vendar sp na trdni zemlji med ljudmi.
Dalje ptihodnlie
Robinzon je napeto opazoval vse Petkovo početje in se še bolj začudil, ko je videl, da je s Petkom vred priplaval na obalo majhen črn psiček, še dolgo je moral čakati, da si je Petek opomogel od strahu in mu povedal, kaj vse je doživel na krovu skrivnostne ladje.
Naposled se je ubogi Petek le pomiril. Robinzonovo zagotovilo, da zli duh, ki ga je preganjal na ladji, ni nihče drug ko kozel, in črno bitje, ki zdaj veselo vohlja okrog njiju, samo majhen psiček, mu je spet vrnilo pogum.
Ubogi strahopetni Petek!
31.	poglavje
Blackham je drhteč od strahu pričakoval razpravo. Francoske postave spričo hudih okoliščin niso obetale oprostilne sodbe. Svojo nedolžnost bi moral neovržno dokazati, sicer ga sodišče brez milosti obsodi. Na vse pretege je v svoji mračni celici preklinjal Maščevalca, tega pretkanega nepridiprava, « se mu je bil dobrikal samo zato,
rJ=a je naposled podlo izdal.
Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Neko jutro ga je obiskal neki znamenit francoski odvetnik in mu sporočil, da sta sku-Paj z nekim tovarišem pooblaščena prevzeti njegovo obrambo.
»Kdo vas je pooblastil?«
»Naročeno mi je, da vam tega ne Povem. Prosim vas samo to, da mi Poveste vse podrobnosti, ki so vam
*	spominu.«
Blackham je odvetniku pripovedoval ves potek; odvetnik si je vse ^atanko zapisal. Prihodnje dni je Pnhajal pravni zastopnik vsakdan n ®}emu z novimi vprašanji. Dan Pred razpravo mu je pa kar na le-P*m sporočil veselo novico, da se J* Prijavila sodišču neka zelo važ-priča.
»Kdo je ta?«
>Neki Mr. Jukes.«
»Jukes! To je vendar tisti človek, sem vam o njem že pripovedoval. Mož me sovraii in bo prav gobovo zoper mene...«
»Motite se, dragi gospod. Zdaj sem skorajda prepričan, da ne bost® obsojeni.«
»Tega ne razumem. Jukes je vendar Tigrov zaveznik — in eden iz-med njiju mora biti morilec.«
»To že vemo. Zdaj samo še po-“Pljenje!«
•
llazprava ss je začela. Državni *®?Uec je prebral zgodovino in po-■** vsega zločina. Blackhamova ■nTda je bila na dlani. Kljub za eOTornikovim bodrilnim besedam ** Blaekhamu po usodnih tožilče-besedah upanje popolnoma plahnelo.
Drugi dan mu je sluga prinesel Pismo. Pisala ga je Anni, zagotav-JJaje mu, da mu bo neki prijatelj Pomagal. Zato naj upanja ne za-vrže.
Razprava se je dolgo vlekla — ta cez nekaj dni, polnih negotovosti in strahu, je stopil Jukes kot priča pred sodnike. Ko je končal »voje izpovedbe, se je kajpak vsa zadeva zasukala v Blackhamov Prid. Priča Jukes je trdil, da je prišel prostovoljno, samo da ustreže pravici; zato je prosil visoko sodišče, naj mu njegovih grehov ne šteje preveč v zlo.
Kmalu nato je sodnik razglasil Blackhamovo oprostilno razsodbo. Zagovornik je stopil vidno sam s seboj zadovoljen k Blackhamu in mu krepko stisnil desnico.
»Prosti ste! Da ni bilo Jukesa, bi vas menda vsa moja in mojega tovariša zgovornost ne bili rešili.«
»Ali se je fantu zmešalo, da je samega sebe pokopal?«
»Ne bi rekel.«
NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P.
KRIMINALNI
ROMAN
K
I
»Zdaj bodo vendar njega zaprli.«
»Morda celo ne. Upam pa, da vam bo vaš prijatelj imel še kakšno podrobnost povedati.«
»Moj prijatelj?« je začudeno vprašal Blackham.
»Da, tisti gospod, ki me je pooblastil, naj vas zastopam in ki je sam pripeljal glavno pričo.«
»Kdo je ta nesebični človek?«
»Kmalu boste videli, še nocoj se morate odpeljati v Pariz, kjer ga boste našli v ,Tete de Boeuf' v Bi-netovi ulici. Ali se spoznate tam?«
»Da.«
»Vprašali boste samo za gospoda X.«
»Kako pa naj pridem v Pariz, ko pa nimam denarja?«
»Nate tu tisoč frankov.«
Blackham se je z nočnim vlakom odpeljal v Pariz; tja je prispel prihodnji večer. »Tete de Boeuf«! Dobro se je še spominjal te majhne krčme, kjer se je sestajal s Tigrom. Vratar mu je povedal, da stanuje monsieur X. v sobi številka 77. S čudnimi občutki je krenil po stopnicah navzgor in potrkal.
»Noter!«
Vstopil je in uzrl moža sedečega s hrbtom proti vratom.
»Jaz... rekli so mi...« je jecljal.
Mož se je obrnil in Blackham je kriknil od groze. Na stolu je sedel Maščevalec.
»Vi... vi!«
»O, Blackham, kar sedite, kakor da bi bili doma.«
»Da, toda... rekli so mi, ia, bom tukaj našel... prijatelja.«
»No — in?«
»Vi že niste moj prijatelj, vi ste me izdali!«
»Vaša brezmejna lahkovernost in zabitost, Blackham, je skorajda občudovanja vredna. Premnogo dragocenega časa sem potrošil, preden se mi je posrečilo, da vas izmažem iz te godlje. Jukes ni bil nič kaj navdušen, da vas reši; s silo sem ga moral pripraviti do tega.«
Blackham ga je nezaupljivo pogledal.
»Naposled mi boste še rekli, da ste vi pooblastili odvetnika?«
»Kaj ste pa mislili?«
»Hm... kdo me je pa potlej Bren-tu naznanil?«
»Naš dični prijatelj Anton!«
»Ta pa res ni mogel vedeti, kje stanujem.«
»Ta ne, toda Rogers. Njemu je pa pomenilo nekaj sinjih bankovcev nebesa na zemlji.«
»Prasec!«
»Krepka beseda — in poda se mu!«
»Stojte! Saj sem vendar bral sporočilo — in bilo je natipkano na papirju, iz katerega je bil izre-
zan obroček na smotki sira Henry-ja Lusha. Tu nekaj ne drži.«
»Tudi obroček za smotko je napravil Tiger. Prehitel me je, zvitorepec zvitorepi! Zdi se, da mu je v krvi, da ponavlja zmerom svoje stare trike. In reči moram, da se mu zvečine posrečijo. Zdaj pa, zdaj je konec njegove umetnosti in slave.«
»če njega ali pa Rogersa dobim v pest...« je divje robantil Blackham; »jetra si bosta nesla v culici domov!«
»Ne tega ne onega ne boste več srečali. Anglija vam je zaprta. Morali se boste sprijazniti z dejstvom, da bo treba drugam s trebuhom za kruhom.«
»In Anni... Saj moram vendar...« je ves v skrbeh povzel Blackham.
»Anni bo prišla k vam; vsaj mislim, da bo.«
»Vraga, kam se pa naj obrnem? Betežen sem in star; novega življenja ne bom mogel začeti. Samo v breme bi bil dekletu. Uboga Anni, neznansko mnogo žalosti in skrbi sem ji prizadejal«
V 24 URAH
barva, plisita in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, mouga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
Solze so mu silile v oči. Ljubezen do edinke je bila edina svetla točka v njegovem značaju.
»Tako rad bi jo imel pri sebi, pa ne bo šlo. če človek zaide na spolzko pot, se ne vrne zlepa na belo cesto,« je polglasno modroval.
»O tem bo odločala Anni sama; ne vi! Pišite ji, da vam v bodoče ne bo več treba iskati nepoštenih poti za zaslužek. Recite ji, da vam je nekdo daroval rento štirih funtov na teden in da se boste potrudili s tem denarjem pošteno in zmerno živeti.«
»Zakaj bi ji tako grdo lagal?«
»Nič se ji ne boste zlagali; živa resnica je to,« je resno in s posebnim poudarkom dejal Maščevalec.
»Resnica, pravite? Saj vendar nimam prebitega penija!«
»Denar boste dobivali. Odšli boste v Kanado, v Toronto. Banka za dominjone ima za vas tekoči račun. Vsak teden boste lahko
dvignili štiri funte, v dolarjih seveda. Več pa ne!«
»Toda kdo...«
»Maščevalec plačuje vse svoje dolgove — in sicer s poštenim denarjem, če je dovoljeno odvzete oderuške obresti imenovati pošten denar. Naj vam zaradi tega ne zraste niti en sam siv las.«
Blackham mu je do solz ganjen ponudil roko.
»Veste... veste...«
»Samo zaradi Anni! Tudi ona ima Maščevalca za pošast. Sicer pa: dovolj tega! Pišite ji in se zmenite, kje se bosta sestala.«
»Ali bedim ali sanjam?« je mrmral Blackham predse.
»Bedite, bedite!« mu je skočil Maščevalec v besedo. »Maščevalec bo izginil z zločinskega sveta in tudi Tiger bo šel z njim.«
»Ali ga nameravate prijeti?«
»Je tako rekoč že prijet. Samo še majhen sestanek je potreben — in do tistega dne ni več daleč. Tako! Zdaj pa pojdite.«
»Kako... kako se vam naj zahvalim?« je jecljal Blackham.
»Sezite mi v roko — in zbogom!«
Stisnil mu je desnico. Blackham je ves ganjen zlezel v dve gube in z drsajočimi koraki odšel po stopnicah.
Maščevalec je gledal skozi okno za njim, dokler ni izginil v vrvežu. Potlej je sedel v naslonjač in zamišljeno ari predse. Zdajci j® snel krinko — in prikazal se je plemeniti umetnikov obraz. Nataknil je krinko na ročno ogledalo in dolgo strmel vanjo.
»čudno!« je mrmral, »da Anni prav ničesar ne sluti!«
Toda stvar ni bila tako čudna. V vlogi Maščevalca je bil njegov glas morda nehote drugačen, njegove kretnje spremenjene... Samo da si je nataknil krinko, pa je že izločil mirno bitje umetnika Harryja Rey-noldsa; v trenutku se je spremenil v drugačnega človeka. Rad bi bil vedel, kaj bi dejala Anni, če bi izvedela resnico... Naposled je stresel z glavo in se odločil, da bo obvaroval skrivnost zase — in _ za vekomaj pokopal razvpitega Maščevalca.
Trkanje po vratih ga je zbudilo iz sanjarjenja. Poklical je obiskovalca noter; pred njim je stal majhen, črn gospod, ki mu je bil za tajnika. Bil je to edini človek na svetu, ki je poznal Maščevalčeve skrivnosti.
»No, Henri?« ga je francoski ogovoril,
»Našel sem Sing-Linga.«
»Preimenitno! Ali je spet v Parizu?«
»Zdaj je še, toda z jutranjim brzim parnikom bo odplul iz Ca-laisa na Angleško. Njegov potni list nosi ime Julesa Massona.«
»Jutri?... Jutri je vendar petnajstega.«
Henri je samo prikimal, Maščevalec si je pa nekaj napisal v za-pisnico.
»In kaj je s fotografijo?«
»Tudi sliko imam. Ni me bil opazil. Slikal sem ga, ko je v spremstvu nekega gospoda odhajal iz hotela. Nate sliko! Tale mož tu je Sin-Ling.«
»Hm... bradica in brki... Prav ugodno, če ga je naš dragi prijatelj morda že kdaj prej srečal.«
»Ne verjamem.«
»še bolje. Ali zna angleški?«
»Ne; samo kitajski in francoski.«
»O potlej se pa moram brž š* malo vaditi v francoščini; zakaj ta lepi jezik je materinščina naše** dragega prijatelja Antona.«
»Bodite kar brez skrbi. Kitajte bo tudi zagrešil marsikatero napako.«
»Hvala za prijazen poklon!« at je zasmejal Reynolds.
»O, monsieur, res vas nisem hotel...« se je hitel Henri opravičevat.
»že prav, Henri! Nič vam nisem zameril. Včasih človek kar tjavdan kaj blekne. Jutri zjutraj se bom torej odpeljal na Angleško.«
»Prijetno potovanje, m’sieur! In pazite! Tiger je nevarna zver.«
Reynolds se je nasmehnil. Naglica je bila zdaj prva zapoved. Bilo je več ko gotovo, da bodo oblasti takoj po Jukesovi aretaciji izdale tiralico za Tigrom. Nekaj časa je slikar razmišljal, potlej je pa oddal na naslov nekega uradnika iz zunanjega ministrstva takole brzojavko:
»Sing-Ling potuje jutri zjutraj s potnim listom Julesa Massona.«
Drugo jutro je opazoval Sing-Linga na »Gareu du Nord«, poznej« pa na brzem parniku. V Dovru ao potne liste natanko pregledali. Reynolds se je tako smukal okoli, da je prišel za Sing-Lingom na vrsto.
Daljnji popotnik je pokazal svoje listine z občudovanja vredno ravnodušnostjo. Policijski preglednik ga je pri priči aretiral.
Past je bila nastavljena.
32.	poglavje
Anni je sedela v svoji sobi in strmela v brzojavko. Bilo je zapisano. da je njen oče prost in ji bo s prvo pošto obširno pisal. Novica je prišla tako nepričakovano, da ji radost ni mogla v trenutku privreti na dan. Ko se je prvo začudenje nekoliko poleglo, je odšla naravnost v Reynoldsov atelje.
»Reynoldsa še ni nazaj,« jo je sprejel Tony.
»Vem, vem; imam pa tako imenitno novico, da sem morala sem. Kdaj se vrne Mr. Reynolds?«
»O petih... tako je brzojavil.«
»Pridem popoldne spet.«
Dalje prihodnjiS
.O prhljaju je vsakdo že čital, bilo Nerkoli, najčešče v časopisu. Mogoče
*	kateri izmed vas hotel vedeti še in je vzel v roke kakšno medicta-ali poljudno medicinsko knjigo, kljub vsemu vem, ne bo odveč,
S.	se nekoliko pogovorimo o njem. *'2'Jsih je ta bolezen vzrok marsika-J®™»1 skrbem In slabemu razpoloženji mladega človeka. Razumeti mo-J*'1* pač, da ni vseeno, če svojo kodrst-glavo zamenjate s plešasto, teh vrstic že vidite, da se ome-zveza med prhljajem in izpada^ “Jem las. Ta zveza res obstaja In Iz izhaja pravilo: ni izpadanja las, tJm^sno plese brez prhljaja. Prhljaj je r?ej samo pot do pleše. Seveda se ne J^ete ustrašiti, ker ni nikjer rečeno, S® . vam bodo izpadli lasje, če tudi uMte za prhljajem. Zato morate ma-
Naše zdravje
Kaj pravijo zdravniki o prhljaju?
Ni izpadanja las in pleše brez prhljaja
las. Nasprotno so pa primeri. 1i? ^topi izpadanje las, že po prhlja-{r; ki ste ga imeli malo časa. Seveda ^ a Pa vlogo jakost in vrsta prhljaja. .Gotovo vam je poznano, da Imamo S!« vrsti prhljaja: suh in masten.
3e znak obolenja kože. Pravi-£!•, fla je glavni vzrok v žlezah lojni-jJJP ob lasnem lijaku, in sicer se te ; jniee povečajo, izločajo več masti, Ji1® Pa tudi po svoji kakovosti bole-izpremenjena, tako da povzro-jj »usčenje kože. Zaradi tega luščenja jAvPovečanja lojnih žlez se lasno le-£5*,. ki si ga morate predstavljati K1, lijak, razširi. Nato oslabi še del, Taif rja lase in kjer je las pripet. (,f.Ko so dani vsi pogoji, da las pred-eT6"0 izpade. Lasje, ki nato zrastejo, slabše razviti, krajši včasih tudi l£*||Jši, spet predčasno izpadejo itd. u?Cni rezultat je, da namesto moč-lasu nastane na tem mestu ne-^Kijen lasek, ki je podoben puhu.
, Napravite poskus, preglejte izčesane in dobili boste med njimi dve kJS* las. Eni so pristriženi (seveda tu Predvsem moške, ki si redno čili lase), drugi pa koničasti. Lo-b-1 Jih boste po njihovih koncih, ki Čitv, Pristriženih laseh odsekani, do-
—	.SiH	* Ac nf i Vi ivVviin n lAn A ItAHI-
c»	P1-i	koničastih ohranjene koni-
laši« ■ ok	ie v tem, da so koničasti
»-.J® izpadli preje, preden so dosegli x\t pristriženih las. Cim daljši so tem	več bo med njimi koniča-
Določite lahko naravnost raz-
merje med obema vrstama las. Važno Je, v kakšnem razmerju vam izpadata obe vrsti las. če je to razmerje zelo visoko, recimo če na 10 pristriženih las izpada 10 ali še več koničastih, in da vam v splošnem lasje izpadajo preko normale, lahko iz tega zaključite, da je vaš prhljaj tako močan da je postal nevaren vašim lasem. V tem primeru se boste pač morah pozanimati za pravilno nego lasišča, ki bo verjetno rodila uspeh.
Znanstveniki navajajo najrazličnejše vzroke prhljaju. Staro je pravilo: kjer je veliko teorij, tam ni nobena od njih zadostna razlaga za določen pojav; ali: kjer je veliko zdravil za neko bolezen, tam ni nobeno izmed njih dosti vredno. Prav tako je z vzroki nastanka prhljaja. Nekateri omenjajo mehanične dražljaje, drugi spet pra^ vijo da je mehanično draženje zdravilno za prhljaj. Nekateri znanstveniki pravijo, da je izpadanje las v zvezi z rastjo lobanjskih kosti, ker baje te kosti rastejo do smrti in se koža na glavi zmerom bolj napenja in tanjša, lasišče oslabi m lasje izpadajo. Mislim da ta teorija ne more imeti mnogo pristašev. Drugi spet dolže za prhljaj najrazličnejše vzroke, različne klice (bakterije), nošenje pokrival, vremenske prilike itd. itd.
Skratka lahko sami vidite, da vsi ti vzroki niso zadostni, da bi razložili pojav prhljaja in pleše. Saj ste lahko sami opazili, da nekateri stalno nosijo pokrivalo, pa imajo kljub temu bujne lase, drugi so spet stalno odkriti, pa so kljub temu izgubili lase. Gotovo je le to, da o pravih vzrokih prhljaja ne vemo skoraj ničesar. Edino, kar se zdi verjetno in utemeljeno je, da se pleša pojavlja predvsem pri moških in da ima nanjo dednost svoj vpliv. Recimo, da podedujemo kožo, ki je več ali manj naklonjena k pojavi prhljaja Jasno je, da bodo pri človeku, ki j« prinesel na svet naklonjenost k prhljaju, najrazličnejši vzroki kakor pokrivalo, megla, mehanični dražljaji, klice itd.
itd., izzvali spremembe kože. ki so poznani pod pojmom prhljaja. Dočim bo koža drugega človeka, ki te naklonjenosti nima te vplive prenesla brez posledic. Torej so vplivi, ki jih različni znanstveniki smatrajo za vzroke le povodi da se naklonjenost lasišča k prhljaju pojavi v obliki prhljajnega obolenja lasišča. Ker je torej vzrok prhljaju po vsej verjetnosti deden, je tudi zdravljenje trdovratno
Kakor smo že " “ ta pleše brez p:
leznih, zlasti nale_, ,  ------------.
mer trebušni tifus, pegavi tifus, šen na glavi, pri sifilidi v drugem stadiju, pri različnih slabokrvnostih, izpadajo lasje. Tudi tu se razvija več ali manj močen prhljaj. Razlika med prhljajem, ki smo o njem prej govorili, je pa, da se tu lasje kmalu okrepijo in ponovno zrastejo do svojega prejšnjega stanja. Pleša je pa lahko tudi posledica določenih nalezljivih zajedalnih obolenj lasnega korena.	.
Kakšni so znaki prhljaja? Eden prvih znakov je prekomerno srbenje lasišča, skoraj istočasno se pa pojavijo luskine, če se popraskate po glavi, do-bite za nohtom grmade več ali manj mastnih luskin. Pri česanju vam te luskine prekrijejo ramena. To je tako imenovan suh prhljaj. Pri nadaljnjem razvoju bolezni pa postanejo lasje zmerom bolj mastni. Končen rezultat je pa takoimenovani masten prhljaj, ki se odraža tudi na koži obraza, predvsem čela ta nosu. Včasih pa lahko na teh mestih opazujete kar cele kapljice loja.
Med obema vrstama prhljaja so prehodi, tako da je včasih težko ločiti enega od drugega ta le težko povedati, kje se konča eden ta kje se prične drugi Tako stanje lahko traja leta ta leta ne da bi privedlo do občutnega Izpadanja las ta njihovega razredčen j a. Včasih se pa to kaj kmalu pojavi.
Važno je vedeti, koliko las normalno izpade na dan. Računajo, da izpade 120 do 160 las na dan k normalnemu
obnavljanju las. Torej, če vam izpade več kot toliko las, potem je to znak, da je vaše lasišče bolno, ce vam pa izpadajo lasje v normalnem številu, potem poskrbite, da boste s pravilno nego lasišča ohranili to stanje. Ne priporočam vam, da se lotite preštevanja las ta sploh prevelikega ukvarjanja z njimi, še prav posebno pa, če nimate za to pravega vzroka. Sicer boste postali neznosni za svojo okolico in glava vas bo začela, srbeti od skrbi.
Kako zdravimo prhljaj? Sem spada predvsem redno umivanje las v razdobjih od 2 do 4 tednov. Prepogosto umivanje napravi lase krhke ta se radi cepijo. Umivajte si lase z 10% žveplenim milom tudi katranovo milo je dobro. Po umivanju jih morate dobro izprati, za to pa uporabite boraks.
Edino sredstvo, ki pomaga pri zdravljenju prhljaja je žveplo. Samo zdravljenje z njim traja zelo dolgo. V rabi je predvsem žveplov precipitat v obliki masti ali pudra. Kot puder uporablja^ mo 30 do 50% žveplov precipitat s taleumom. Pri mazanju ali posipanju z žveplom postopajte takole: z glavnikom delajte prečo za prečo in jo mažite ali pa posipajte s preparatom. Tako postopanje priporočamo dvakrat do trikrat na teden skozi tri mesece, potem pa lahko zdravljenje prekinite za mesec ali dva. Neprijetno je to, da je ta posel zelo zamuden in da lasje pri mazanju postanejo mastni, pri posipanju pa suhi ta iagledajo prašni. Vendar se mi zdi. da je posipanje z žveplovim pudrom bolj ugodno, ta daje tudi dobre rezultate in varuje lasišče pred obolenjem od prhljaja.
Glede striženja las pa bodi povedano, da striženje vpliva v toliko, da lasišče postane dostopno zdravljenju in negovanju. Ne pričakujte, da vam bodo lasje po enkratnem striženju postali močnejši ta se Se celo pomnožili. Sele po večkratnem britju glave bi lahko pričakovati trših las, da bi pa
povečali njihovo število je pa nemogoče.
Nadalje uporabljamo proti prhljaju 2% resorcin alkohol za temne lase, ta 2% salicilni alkohol za svetle lase, ker po salicilu dobijo lasje rumenkasto-rjave barvo.
Nekateri priporočajo tudi dietske mere. predvsem hrano, ki vsebuje veliko 'vitamina H, ki je v mleku in krompirju drugi pa pravijo da preveč napenjujoča in pretirano mesna hrana neugodno vpliva na prhljaj.
Ugoden vpliv pripisujejo tudi ultravijoličnim žarkom, to je sončenjem ta obsevanjem s kremenčevo lučjo.
Priporočajo tudi najrazličnejša sredstva za draženje lasišča, kakor preparate slačice in papričinega olja, ki povzročajo rdečico kože, kar je znak poživljenega krvnega obtoka. Na isti način deluje tudi masaža lasišča s krtačami ta podobno.
Kakor vidite je zdravljenje prhljaja precej raznovrstno. Najbolje bo, če se ravnamo po sledečih navodilih: vsake tri tedne si umite glavo z žveplenim milom lahko tudi s katranovim. Dvakrat na teden napudrajte lasišče z žveplenim pudrom, enkrat na teden pa izperite lasišče z resorcinovim ali salicilnim alkoholom. Drugače se pa čim manj bavite z lasmi, ker bi v nasprotnem primeru lasišče ta lase nehote in po nepotrebnem preveč mučili in bi s svojo bojaznijo za lase postali neznosni za okolico. Od strahu pa, ki kakor pravijo ima velike oči, bi videli stanje slabše kakor je.
Ne zanemarjajte lasišča z nečimumo nego las, s prekomernim mazanjem a oljem brlljantinami, kajti gotovo je, da stalno zavijanje lasišča v mastno odejo, ki preprečuje koži dostop zraka ne more biti koristno. Tudi naša de-
lactjami.
A. K., Bistrica. 31 let ste stari in že več let trpite za zlato žilo. Od takrat pravite, da ste tudi spremenjeni. NIC ne poveste kakšne so te izpremembe. Verjetno Je, če vaša zlata žila toliko časa traja da je zaradi stalnih majhnih krvavitev nastopila slabokrvnost. Ne mučite se še naprej, ampak se napotite v bolnišnico, kjer vas bo opera« cija, ki ni težka, reaUa tegobe.
Dr, D. K.
= ŠPORTNI TEDNIK =
Ilirija-Primorje. — Zmaga ljubljanskih tenisaiev v Trslu. — Kolesarji bodo vozili progo Gorica-Ljubljana-
Gorica na praznik 15. avgusta
Po dobrih petih letih je bila spet na sporedu nekdaj toliko popularna nogometna tekma Ilirija — Primorje. Seveda pod vse drugafiimi pogoji. Znašli so se fantje, kaj fantje — možje, od vseh vetrov jih je zaneslo v Ljubljano. Nekaj mlajših, jih je bilo na iicu mesta že ves čas. In so uganili, da je bilo nekdaj lepo, vse lepše kot sedaj, in da ne bi bilo napak, če bi se tisti nekdanji blaženi časi za par bežnih trenutkov pričarali v sedanjost.
Obujanje spominov? Kaj še! Spomine na lepe čase obujajo stari ljudje, športaši pa so sama mladost, s krepko vero v sebe in v svojo dobro stvar. Izredne prilike so porodile nevsakdanjo domislico in preko dva tisoč ljudi je prišlo kljub poletni pripeki na igrišče dajat duška svoji nevolji spričo razvoja prilik in neprilik v našem športu zadnjih pet let vse do današnjega dne.
Okvir je bil tedaj kot v nekdanjih časih, samo vsebina slike je bila vse bolj trpka. Nastopila sta dva ^ara moštev in je v predtekmi bila sreča bolj naklonjena črno-belim (2-0), do-čim so glavno bitko odločili belo-zeleni v svojo korist (5-2).
Morda so se že pomenili kaj glede revanše? Tam sredi jeseni bi bilo kar prijetno, če bi nas spet izvabili na igrišče. Da vsaj s temi prireditvami zamašimo za silo vrzeli, ki jih je špor .ia suša zadnjih dni vrezala v naše skromne in preskromne nedeljske športne sporede.
*
Nekak prvi oficielni stik z italijanskim športom so navezali naši tenisači z nedeljskim gostovanjem v Trstu. Ljubljanska četa, ki so jo tvorili Smerdu, Banko, Luckmann, Perles in Sernečeva, je gladko zmagala 5-2. Evo rezultatov:
Moški singl: Smerdu-Ebner 6-4, 7-5; Polacoo-Banko 6-2, 6-0; Luckmann-Scaunich 7-5, 6-2; Perles-Rossi 7-5, 6-4.
Zenski singl: Kozman-Frisaco proti Sernec 6-3,6-1.
Moški doubl; Smerdu-Luckmann proti Ebner-Polacoo 6-2, 7-5.
Mešani doubl: Sernec-Smerdu proti
Kozmann-Ebner 6-4, 6-3.
*
Naposled bodo le dirkali na progi Gorica—Ljubljana—Trst—Gorica. Proga meri 256 km in jo bodo dirkači vzeli v eni sapi z malim postankom ▼ Ljubljani. Izvedbo ima soški (gori-ški) pododbor CONI-ja. Termin je določen na praznik 15. avgusta. Udeležba je dovoljena profesionalcem in neodvisnim in so razpisana primerna darila: profesionalci prejmejo od 2250 do 150 lir za prvih deset mest, neodvisni pa 525 do 35 lir za ista mesta. Eventualna posebna darila bodo objavljena na samem startu. Dolgo napovedovana kolesarska prireditev se bo torej te dni ostvarila.
Iz domačega nogometnega življenja hi bilo sporočiti, da se bosta odigrali še preostali pokalni tekmi med Ljubljano in Hermesom poslednji dve avgustovi nedelji, t. j. 24. in 31. t. m. Poslednji termin v avgustu je obenem določen za odigranje preostalih prvenstvenih tekem podmladka. Jesenski del prvenstvenega tekmovanja se bo pričel 6. septembra.
Italijanska nogometna zveza je verificirala vse rezultate finalnih tekem za prestop v B-divizijo in je tudi objavila, da so si ta prestop priborila naslednja moštva: Fiumana, Pescara, Prato in Pro Patria. Na isti seji so bili verificirani tudi rezultati finalnega tekmovanja za juniorsko prvenstvo ter je bil proglašen prvakom za leto 1940./41. Pirelli. ki si je s tesno zmago doma in z neodločenim rezultatom v Rimu (proti Laziju) zagotovil ta nogometni prestolček. Prva mesta v italijanskem nogometu za sezono 1940/41 so si priborili: v prvenstvu Bologna, v pokalu Venezia, v podmladku Pirelli.
Še pred 10. avgustom se bo sestal k seji direktorij italijanske nogor etne zveze, da določi začetek prvenstvenega in pokalnega tekmovanja.
•
Beremo, da so na zadnji seji FIFA v Zttrichu — ko so med drugim soglasno sprejeli v članstvo FIFA Hrvatski nogometni savez — sklenili čimprej sklicati ponovno odborovo sejo. Na tej seji bodo pred vsem razpravljali o vprašanju organizacije svetovnega nogometnega prvenstva. Organizacija tega prvenstva je bila svoj čas poverjena južnoameriškim nogometnim zvezam. Seveda bi se izvedba takega tekmovanja mogla uresničiti šele eno leto po koncu sedanje vojne vihre. Južni Amerikanci pa so neučakani in hočejo izvesti tekmovanje, ki bi bilo omejeno samo na južno-ameri-ške nacionalne zveze. Takemu tekmovanju osporava FIFA značaj oficiel-nosti in mu je voljna priznati samo pomen južno-ameriškega svetovnega pokalnega tekmovanja. Vprašanje se bo, kakor rečeno, razčistilo na prihodnji seji FIFA.	O.	C.
STAROŠPANSKE ZGODBICE
Don Bernardo de Rojas, kardinal iz Toleda, je poklical k sebi krojača, da bi mu vzel mero za njegovo obleko iz vijoličastega sukna, ki so mu ga poslali iz Italije.
Ko je krojač mero vzel. je kardinalu povedal, da je blaga premalo, zato si ga ne upa začeti rezati, ker v vsem Toledu ni mogoče najti niti metra blaga iste kakovosti in barve.
Kardinal je krojača odslovil in je poklical drugega. Ta je takoj pristal na to, da bo obleko izgotovil po želji gospoda kardinala. In res je kmalu sešil obleko in jo prinesel kardinalu s sinom, ki je imel obleko iz istega blaga.
Vesel, a tudi začuden je kardinal vprašal:
»Kakor je mogoče, sin moj, da se je prvemu krojaču zdelo premalo blaga samo za mojo obleko, ti si pa z istim blagom celo svojega sina oblekel?«
Krojač je nato odgovoril:
»Ker je njegov sin večji od mojega.«
*
Neki biskajski duhovnik, ki je bil v službi nekega kardinala, je imel navado pod svojo obleko nositi bodalce. To je nekoč opazil kardinal in je zahteval pojasnila.
Biskajec se je opravičil:
»Velečastiti gospod kardinal, z bodalcem ne nameravam nobeni krščanski duši ničesar zlega storiti, temveč se z njim braniti samo pred hudobnimi psi.«
Kardinal je odvrnil:
»Ce si v nevarnosti, ni boljšega varstva kakor izreči evangelij sv. Janeza.«
Biskajec je nato odvrnil:
»Potlej je. senor. bolje, da nosim bodalo s seboj. Lahko 'Se vendar zgodi, da kateri izmed psov ne razume latinski.«
•
Ko je bil Conde de Alba de Lista perujski podkralj, je nekoč vprašal svetovalca mesta Lime:
»Ze dolgo si belim glavo, s čim se velika bogastva tega mesta sleherni dan manjšajo?«
Svetovalec je odvrnil:
»Samo z izdatki, Ekscelenca, samo z izdatki.«
•
Kovač neke andaluzijske vasi je umoril nekega moža. Zaprli so ga. postavili pred sodišče In obsodili na smrt.
To so izvedeli kmetje in so k sodniku poslali odposlanstvo mož. Sod-
nik jih je sprejel in jih vprašal, kaj želijo.
»Vaša milost,« so moledovali, »vrnite nam našega kovača. Ce ga boste obesili, ne bomo imeli nikogar, ki bi nam izdeloval motike in lopate ali nam podkoval konje.«
Toda sodnik se je branil, rekoč, da mora pustiti pravici svojo pot. Razen tega so vešala že pripravljena in krvnik na poti. Tedaj je neki kmet odgovoril:
»Vaša milost, kakor veste, imamo v vasi dva krojača, a za našo majhno vas je eden več ko dovolj, če že mora biti nekdo obešen, vzemite rajši enega izmed krojačev in nam pustite kovača.«
*
Pri nekem napadu divjih Maurov v srednjem veku se je veliko število samostanskih bratov prijavilo, da se oborože in gredo v boj proti sovražniku.
Sestal se je vojni svet, da bi se posvetoval, ali naj privoli, da bi skupina duhovnikov odšla na bojišče.
Don Martin de Lanuza je povzel besedo in dejal:
»Zdi se mi najbolje, da tvegamo in brate pustimo oditi. Tako bomo — naj se zgodi kar koli — vendar zmagali. Zakaj, ali nas bodo rešili bratje Maurov, ali pa Mauri bratov.«
Skozi ulice nočnega Madrida je vel mrzel veter s Siene Guadarrame. Tla je pokrival visok sneg.
Don Diego de Cordoba je imel službo pri Njegovem Veličanstvu kralju Filipu n.
Trepetajoč od mrcfza je vladar, v čigar kraljestvu sonce ni zašlo, koračil po sobi sem in tja, tesno zavit v dragocen soboljevinast plašč in je stokal:
»Ta mraz! Ta neznosni mraz! Le kako bom prebil to noč?«
Don Diego je uslužno odgovoril:
»Veličanstvo, lezite v postelja kajti pozimi ni nič toplejšega in poleti nič hladnejšega kakor postelja.«
»Prav imate. Pridite in me slecite!« je velel kralj.
Ko je legel, mu je ukazal, naj bere.
Don Diego je vzel svečnik in knjigo in je začel brati.
Počasi so minevali ure. Don Diegova roka je postajala težka kakor svinec. Takrat se mu je zazdelo, da je vladar, ki se je obrnil k steni in začel globoko in enakomerno dihati, zaspal. Tiho se je dvignil in hotel po prstih zapustiti
sobo. že je bil pri vratih, takrat se je p* od stene grozeče zaslišal vladarjev glas:
»Ne morem še zaspati!«
Don Diego je napravil globok poklon pred vladarjevim hrbtom, potlej pa z zaspanim glasom dahnil:
»Jaz pa lahko, Veličanstvo!«
In je odšel.
•
Don Frances je ležal na smrtni postelji. Prejel je poslednje olje, okrog njega so pa stali in se od njega poslavljali sorodniki in prijatelji.
Tedaj je dejal Perico de Ayala:
»Brat, ko boš v nebesih, prosi Boga, naj se usmili moje duše!«
Umirajoči je zašepetal:
»Zaveži mi nit okrog mojega malega prsta, da ne bom pozabil,« in je izdihnil.
•
Trgovec je razložil svoje blago na polico pred svojo prodajalno. Med drugim blagom so bile tudi svilene nogavice najfinejšega italijanskega izdelka.
Mimo je prišel častitljivi meščan, jih nekaj časa opazoval, in kljub temu, da se je ozrl okrog sebe, ni nikogar zagledal, ki bi pazil nanje.
Hitro je segel po nogavicah in jih skril pod plašč.
Trgovec, ki se je nedaleč grel na soncu, pa dogodka kajpak ni prezrl. Kljub temu si ni upal tako častivrednega meščana obdolžiti tatvine in ga pozvati, naj ukradene nogavice vrne.
Naposled se je pa le ojunačil in dejal:
»Senor, po tej oeni vam žal nogavic ne morem prodati. Moral bi potem denar utrpeti iz svoje mošnje.«
Mož je kajpak takoj nogavice vrnil, rekoč:
»če mi jih po tej oeni ne morete pustiti, jih vzemite nazaj. A zelo mi je žal, da ne morem niti oenta potrošiti zanje.«
*
Bogati zamorec je prestopil v krščanstvo. Nekaj dni po krstu ga je pri delu zadela velika nesreča. Neki gorečnež ga je tolažil:
»Tako Bog preizkuša svoje najboljše prijatelje.«
Zamorec je pa odgovoril:
»Nič me ni strah, da Bog tako ravna s svojimi najboljšimi prijatelji, čudim se pa, da je v tako kratkem času sklenil z menoj tako tesno prijateljstvo, kakor da bi se poznala že več let.«
Njega dni, ko je bil pesnik Gabriele dVAnnunzio družabni poročevalec nekega lista, mu je glavni urednik dejal, naj piše bolj kratko in jedrnato. Ni treba sleherne malenkosti razblinjati in brez škode lahko temeljito postriže bohotnost svoje proze. Nato mu je poslal d’Annunzio čez nekaj dni naslednje poročilo za list:
»Med včerajšnjim plesom pri grofici X. Y. se je primeril obžalovanja vreden dogodek Baron A. Z. je vzel pri bifeju kozarec šampanjca in sendvič. potem pa klobuk, slovo od gostov, voz, revolver in slednjič še sam sebi življenje. Barona in vse kar' je vzel, splošno obžaljujejo.«
•
Pred varstvenega sodnika v Napoli je prišla ženska, ki je zahtevala alimente od očeta svojih petih nezakonskih otrok. Sodnik se je precej začudil in dejal:
»če imate s tem človekom pet otrok, zakaj se vendar z njim ne poročite?«
»Kako, če ga pa nikakor ne morem trpeti!« odvrne ženska.
»
Pisatelj Papini in akademik Soffici se zanimata za vse mogoče vede in posebno je obema pri srcu kemija. Ko sta nekdaj eksperimentirala, je vrgel Soffici desetlirski novec v tekočino ter dejal Papini ju: »Zdaj pazi, ali se bo novec v tekočini raztopil.«
»Ne bo se ne,« odvme Papini, ne da bi se še zanimal za poskus.
»Zakaj ne? Tega vendar ne moreš že kar naprej vedeti!«
»Prijatelj,« zavrne Papini užaljenega akademika, »če bi ti sam menil, da utegne tekočina raztopiti novec, ga prav gotovo ne bi bil tvegal za poskus.«
•
Modnemu pisatelju, ki je bil po obrazu in postavi čeden dečko, je marsikatera lepotica iz družbe zaupala to ali ono iz svojega življenja. Sleherna je vedela, da bo pisatelj podatke porabil v svojih novelah in ro-
manih. Kljub temu pisateljeva dela niso imela uspeha ne pri občinstvu ne pred kritiki.
»Kako vendar,« mu je dejala neka častilka, »da vam kritika kljub vašemu številnemu ženskemu poznanstvu očita, da ne poznate ženske duše?«
»To je zato,« odvrne pisatelj, »ker ženske o najbolj zanimivih stvareh svojega življenja nikoli ne govore, temveč previdno molče.«
•
Mlad bogat snob se je peljal Iz Turina — Turin je mesto elegance, gospoščine in deloma tudi gosposkega dolgočasja — v London, kjer se je nastanil v hotelu Claridge. Naslednje jutro se je napravil za prvi sprehod po Londonu, a imel je še pomisleke, če je primerno oblečen. Pošlje torej svojega slugo na ulico, naj si ogleda gospode. Karlo se čez čas vrne in reče:
»Gospod, vi ste edini v Londonu, ki ste res po angleški modi oblečeni.«
Mravlje —čuvarke gozda
K najkoristnejšim prebivalcem naših gozdov spadajo mravlje. Ze od nekdaj veljajo mravlje za vzor pridnosti. Ljudje so že od nekdaj občudovali njene čudovite zgradbe in skrb za mladiče, vendar pa mravlje kljub temu niso posebno priljubljene. To pa naj-brže zato, ker svojega sovražnika nemilo kaznujejo s pikom. In ta sovražnik, čeprav navadno nenameren, je pogosto človek.
Gozdarji pa mravlje zelo cenijo. Posebno velike rdeče gozdne mravlje, ki so neutrudljivo v lovu za gozdnimi škodljivci. V velikem mravljišču živi časih po pol milijona mravelj in več.
S	svojo vztrajnostjo pomore na milijone gozdnih sovražnikov. Mravlje romajo posamič ali pa v skupinah na lov. Neustrašeno in pogumno se lotijo tudi živali, večjih od sebe. Ce žrtve ne morejo same obvladati, pokličejo svoje tovarišice na pomoč.
Znani nemški raziskovalec življenja gozdnih mravelj, Forel, je z natančnimi opazovanji ugotovil, da so prebivalke enega samega mravljišča pomorile po sto tisoč škodljivih žuželk,
Monakovski zoolog Eidmann je štu-
diral življenje gozdnih mravelj na različnih krajih svoje domovine, da bi ugotovil gospodarski pomen njihovih roparskih pohodov na sovražnike gozda. odvzel je vsaki domov se vračajoči mravlji njeno breme in ga preiskal. Mravlje so kajpak pomorile vse žuželke, ki so jim prišle nasproti in ki so jih zmogle. In zoolog Eidmann je ugotovil, da je bila samo šestina vseh teh živali koristnih. Večina teh je tako upoma, da jih mravlje niso mogle premagati. Polovica žrtev so bili škodljivci. ostali so bili pa nevtralni. Vse mravlje so pa okolico svojega bivališča očistile škodljivcev.
Pravi pomen mravlje se pa pokaže šele takrat, kadar škodljivci gozda, kakor na primer smrekov prelec, borov prelec in drugi nastopijo v velikih množinah. Takrat so krošnje dreves polne teh žuželk, ki liste do živega po-žro. Gozd ni več podoben gozdu. Takrat je za mravlje čas izobilja. Po deblih jih kar mrgoli, v trumah romajo po vejah in nosijo gosenice žuželk z njih, ali jih pa požro na licu mesta. Pogosto pri tem dožive boj na življenje in smrt. Takrat jim pa že tudi tovarišice priskočijo na pomoč, če so le v bližini. Kajti mravlja mravlje nikoli
ne izda in ne pusti na cedilu. V tem pogledu bi se ljudje od njih lahko marsičesa naučili.
Mravlje gosenico kratko in malo pokrijejo s svojimi telesci, gosenica pa obupno tepe okrog sebe in se vali. Mnoge izmed napadalk morajo pri tem žrtvovati življenje. A mravelj to ne straši. Znova in znova planejo na napadalca
Pri nekem napadu na gozdno žuželko je neki znanstvenik v mravljišču rdečih mravelj vsak dan našel po štiri do pet tisoč gosenic tega sovražnika.
V	sicer čisto opustošenem gozdu so bili tu pa tam predeli popolnoma nepoškodovanih dreves. V sredi vsakega takšnega otoka so ljudje naleteli na veliko mravljišče. Njegovi prebivalci so ohranili približno po sto kvadratnih metrov gozda nepoškodovanega. Žuželke v teh otokih niso nič več legle svojih jajčec, kajti opazile so nevarnost, ki jim je pretila.
Mravljinčja goščava kakor imenujejo znanstveniki te zelene oaze, ki so jih mravlje obvarovale, so bile povprečno po dva hektara velike in so se pozneje izkazale za odlična izhodišča pogozdovanja uničenih gozdnih predelov. Azijci so že zgodaj znali ce-
niti pomen mravlje, preje kakor pil nas v Evropi. Ze tisočletja Kitajci na svojih drevesih mango naseljujejo posebne mravlje, ki uničujejo neko žuželko, ki se naseli na sadežih tega drevesa.
Na Javi uporabljajo mravlje sa preganjanje nekih žuželk, ki žive na ks-kaovih grmičih. Zadnji čas tudi ponekod v Evropi poskrbe za mravljišča tam, kjer jih še ni. Z velikimi vedri zajamejo velik del mravljišča * mravljami vred, dobro pokrijejo in stresejo na kraj, kjer so mravlje potrebne. Tam kmalu nastanejo nova mravljišča, saj je znano, da se mravlje hitro množe.
Mravlje so tako koristne gozdne živali, da so ponekod z zakonom zaščitene. Tako je na primer v Nemčiji pod kaznijo prepovedano razdirati mravljišča, tako in še hujše kakor pri nas na primer trganje redkih rastlin.
Milim
Ljudje so zahtevni
»Kako so danes ljudje zahtevni,« se pritožuje natakar, »včeraj mi je dejal neki gost:
»Ali imate razen piva še kakšno drugo toplo pijačo?«
V	šoU
»Brezimena oseba je tista, ki noče izdati svojega imena. Kdo se pa smeje tam doli?«
»Brezimna oseba,« se odreže navihani Mihec.
Tudi ree
Ko odhaja gost iz kopališča, potisne' vratarju v roko pet lir.
»Tu imate, pa pijte na moje zdravje!«
»Lani ste mi dali pa dva kovača, < pravi vratar.
»Res je,« odvme gost, »toda leto® se mi je zdravje že zelo izboljšalo.«
Domače živali
»Vsekako je dosti ceneje gojiti zlate ribioe kakor pa imeti psa,« meni gospa Oebulčkova gospe Frtaučkovi.
»To je že res,« odgovori gospa FV' taučkova. »toda povejte mi, kako boste naučili zlate ribice, da bodo napadle vlomilca?«
Vse se da narediti
»Da, da, s trdno voljo se da vse narediti,« uči oče nadobudnega sina.
»To pa že ni res očka, pa daj s trdno voljo zobno kremo spraviti nazaj V tubo, potem ko si je že preveč stisnil na ščetko.«
Stranka ima zmerom prav
»Kaj vam je šinilo v glavo. Tone, da ste se prepirali s stranko, ki je bila pravkar odšla. Ali ne veste, da ima stranka zmerom prav?«
»Oh, tako, dejala je namreč, da j® lastnik naše tvrdke bedak.«
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Stritar leva ul-®
pri frančiškanskem mostu
Vsakonrstne očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, tifgromeiri, Uk Velika izbira or, zlatnine in srebrnine.
Samo kvalitetna optika!
Ceniki brezplačno
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) it >1
iefeton 44-90
MALI OGLASI
CVETLIČNI MED in ta medico dobite ceneje v Modami, Ljubljana. Zidovska UL
»
REALITETA"
zavod za kupoprodajo nepremičo'11 je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. TeL 44-20
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek vsi v Ljubljani,