List 10. Tečaj XXX i gospodarske, obrtniške narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. • ^ j^r r . m * tvi Ljubljani v sredo 6. marca 1872. Obseg: Zadnja beseda našim kmeto válcem o uravnavi zemljiških davkov Gospodarske drobtinice. Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva Kaj je prestopno leto? in kako se je to stvarilo? (Konec.)— Poročilo o VII. ob- čnem zboru slovenske Matice 15. februarija 1872 Dopisi Novicar Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. Gospodarske stvari. Zadnja beseda našim kmetovalcem o uravnavi zemljiških davkov, Zmirom bolj se bliža čas, ko bodo okrajne komi- dohdkinega davka (Einkommensteuer). In če tudi so v zbornici poslancev krpali in krpali na tej postavi, naredili so vendar tako, da v zbornici gosposki se je prestrojilo marsikaj, naposled pa je res stopilo drugo ministerstvo i j-rc% j\j - x uo y da JG na- vlada celo to postavo pod na- klop vrgla. In prav je bilo to. Tudi pri posvetovanji zemljiško-davkovske po- sije i izvoljene za obravnavo zemljiškega davka, deželi stave se nihče ni upal pretresati načelna (principijalna) ravila. Po sedanjem stanu finančnega znanstva treba bilo pred vsem vprašanje staviti: ali je postava za kako so opra- in svojim volilcem morale dati odgovor, vile svojo važno nalogo, po kteri se imajo novi zem-Ijiški (gruntni) davki uravnati. Dobro došel je ,,No- l uarxvi uiaïliail. jlsvvxv ^kjo^l jv, „xw dávek od d o n e s k o v sploh in še posebno od z e m 1 j i š k i h vicam" neki spis pod naslovom: „Die sogenannte Re- doneskov upravičena? Ko bi se bilo na to vprašanje i 91 tako 91 imenovana uravnava zemljiškega davka") v dunajském časniku „Deutsche gelung der Grundsteuer' Zeitung" od 26. svečana t. ki nam kaže kako sklenilo, da ostane zemlj iški davek, bilo bi se smelo pričakovati, da bi se bilo potem sklenilo: ali naj pri usćanovitvi zemljiškega davka gospodarska enota čudno se vrši tudi kuu.1 nam opomin uni , ua lie wwacjxivj iai ijlj cvii aul ja» v- ww.w . u» jjvwiw^v «uuiui. wu uv j^w kali takrat, ko bode že prepozno, ko bode — kakor ali pa po ceni ođločene enote odmeri cenitev po druzih deželah. Ta spis mora zemljišče celo — ali pa iz te gospodarske zveze vzeta da ne bodemo tarnjali in jav- parcela veljá za podlago temu: ali naj se po pridelku biti avek ali pregovor pravi že krava iz hleva"! naj se od vseh teh cenitev starokopitni komplicirani Zato "Vam „Novice" prestavijo ta sestavek v naš matematični aparat in zastarela fiškalična vodila in rav-domači jezik. Berite ga in dajte ga brati vsem, kterih nila obdržijo, ali pa brez vsega tega veljala le razsodba se tiče! Tako-le se glasi: zvedenih mož. Al nič od tega se ni zgodilo! Kataster Ko sta pred 3 leti vlada in državni zbor zagnala z doneski primernih partov (parcel) imamo „ Oba peu tj idi V laud AA1 Ul^avill ZjUUI ZjCV^ ličiloi ~ «.vn^u^i ^/nmviuiu liv T ^J^c^j. \j\sa. j Aiiiwiuv OV je se v to, da bi izpeljala že davno zaželeno prenaredbo mislilo — in brez vsega daljega premisleka se je staro direktnih davkov, čuli so se glasovi, ki so opominjali, kopito vzelo za podlago novi davkovski sistemi. Tako naj se tavelikovažna stvar ne obravnava lahkomišljeno. se je vstvarila ta postava, o kteri se deluje zdaj že Predrugačenje davkarstva sega globoko v življenje ljudstva. Ker to predrugačenje jemlje dosedanjo trdno podlago dnini (taberharstvu), ceni pridelkov, gospodar- tri leta. Da smo zato, da bi pretresali te dogodbe omenili tukaj, nismo storili skemu ravnanju itd., na kratko rečeno, všemu, kar je z davki v zvezi in od njih odvisno, tedaj predrugačuje tudi pogoje vseh kmetijskih podvzetij in neko negoto-vost stvari, ktera s strahom napolnuje ljudstvo tega vprašanje: ali zemljiški davek se vjerna s pravili znanstva in tirjatvam pravice, in to tem ker bodemo tako pise na dalj e Deutsche v krátkém přinesli misli g. Reuninga v Draž- vé, pri čem da je. To U><31A1 U. ^ i. , za dve, tri leta, ampak za veliko veliko let; naj bi se odstranil zemljiški davek, in sem tudi do- ne ker bode ne ve manj , Zeitg.' danah. Al podpisani pisatelj tega sestavka, ki sem pred leti v nekem tukaj šnj em časniku zagovarjal načelo ljalo W^Ê^^ÊKÊ treba je tedaj prevdarno postopati na vse strani da i se kazal, da na tej po postavni navkazani poti se ne bode / w VUW JV IV^UOJ Vj Y uai 1XVJ J^UOlU^atl IIOj YOl/ ouaux^ ua OU ax^u^j viw WW j ^vwvwtui u^tuu^iviu wv 1XV namesti reda ne stvari zmešnjava. Da se pa ta namen zvedel pravi čisti donesek nobenega kmetijstva doseže treba ... .... ' uuOCÙC, je treba, vsa drobna vprašanja na stran djati, tudi ne verjetni srednji čisti dohodek, ampak zvedeli in pred vsem glavna načela, ki so podlaga celi so- se bodo samo domišljene številke, ne morem si kaj stavi (sistemi), na tanko prevdariti in kako se del z delom da ne bi zdaj navedel marsikaj, kar potrjuje danes, da vjerna. Le po tej poti pridemo do tega, da se prenaredba y davkovska dožene po tistem edinstvu ktero UW T IVV T UU£iUUVy jJ VJ lio t^LLI V« U 1 11 O l Y UL y XV L^l \J J G V SO" ' vvy«v*i# jv wixiuwn x miu^x^va« m v glasji zznanstvom in potrebščinami dejanskega življenja, posamesnih okrajnih cenilnih komisij. Znano je, sem pred 3 leti resnico trdil. Kmetijski časnik „Landw. Zeitg. von und fiir Oesterr." je uni dan razglasil tarifo tem da vsaka taka komisija šteje 8 mož, kterih polovico iz vladnih predlogih ni bilo ne duha ne sluha o i^xxx, in tudi državni zbor se je ognil vsega prevdarka voli ministerstvo denarstva, polovico pa skupščina po- glavnih načel; kar naravnost se je spustil v posveto- sestnikov, ki plačujejo zemljiški davek; najpred pa vanje zemljiško - davkovske postave. Stvar je precej čisti donesek preračuni (prerajta) neki odbor te komi- gla " ~ " 7 prevdarjal vladni predlog o pridobitnem davku o iztekla. Ko pa je čez leto in dan državni zbor sije, pa tudi od ministerstva izvoljeni poročevalec (refe rent). Preglejmo zdaj , kako je v nekterih gornje-av- (Erwerbssteuer), brž je čutil napako, da manjka glavnih sirijskih okrajih cenil vladni referent čisti dohodek pravil, in navskriž-misli so švigale potem pri razpravi enega orala (joha) njiv, kako pa komisij ni odbor. ■ Vladnega referenta zaznamovamo s črko A sijni odbor pa s črko B. > komi- svojevoljnost in nič druzega, a nič druzega se ne bode godilo Vrsta zemlje bolje ali slabeje: Linču: II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 30 gold. 25 „ 20 „ 16 • „ 12 „ 77 77 77 A. kr. 60 B. 14 gold. zgoraj imenovanim! razločki v Lineu, Welsu itd. lovi zemljiško-davkovski postavi ne pridemo ne za stopinjo naprej. Nove cenitve bodo ravno tako dalec Po kr od resnice kakor so bile stare kost v davku ne 50 77 77 77 77 77 77 77 80 25 25 50 20 90 77 77 77 77 77 77 77 KJKX icoui^ci ow unt oiaic j cuaivuob v uav&u U bode se dosegla. Vse pritožbe, ki se dandanes slisij o velikem zemljiškem davku, slišale se bodo tudi v prihodnje, in to še z veco pravico kakor danes brž ko ne nove cenitve ne bodo imele nobeneg kajt dru zega dejanskeg peh 7 kakor viši davek. Pravice sme zemljiško posestvo tedaj pricakovati 7 ako se Welsu: A. B. slovó dá tištim arimetičnim igračam (igračam s števil-kami), ktere na krivičnih podlagah doneske brez konca na drobno računaj o , in ako na mesto meha- ín kraj II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 77 77 77 77 77 77 77 75 50 13 28 gold. 50 kr. 12 gold. 24 20 15 11 kr ničnih pravil stopi db denih m to Je 7 .11 J^lCi V li OLUJNI 1 M/ ZJ O U U U M/ A CJ y U U. 11 1 11 1X1 \J £j y LU ako se zemljiški pridelki obložé z davkom po tišti 50 50 77 77 77 77 77 77 77 men 7 kakor dohodki delalnih moči in pa dohoďki ka pitala" Tako piše 77 Ztg. (i Herman Ziller Temu sestavku dodamo mi v prihodnjem listu svoje opazke (Ko prih.) Gospodarske drobtinice. Kirchdorfu * A. B. I. 14 gold. — kr. 4 gold. - kr. II. 11 „ 50 77 3 „ - 77 hl 9 „ - 77 2 „ — 77 IV. 6 „ - 77 1 » - 77 V. 4 „ - 77 7) 70 77 VI. 2 „ 50 77 V 50 77 Gledite! kako veliki razločki cenitve doneskov pri eni m isti njivi! In vládni referent misli, da Kakošno vino bodemo přidělali letos? Zagrebški „Gosp. List" razpravlja to vpraŠanje tako-le : „Na trikrat gré rado", je pregovor pri nas. Upajmo, da ta prislovica se ne bode izpolnila, sicer bi vino kakor leta 1870. in 1871. bilo slabo. V prirodi (naturi) veljá po gospodarskih skušnjah dozdaj pravilo, da, kedar nekoliko let kak sad slabo rodi, pride potem dobra letina ; vendar to ni tako gotovo, da bi smeli pričakovati, da bode res tako. Bodi se tedaj temu kakor koli, vredno je 3e da omenimo pregled verjetno dobrih in slabih vinskih letin, ki ga je slavnoznani izvedenec v vinar-pravo zadel, in komisijni odbor tudi misli, da njegovo stvu baron Babo po računu verjetnosti v svoji pratiki je pravo. „Weinbau-Kalender" načrtal od leta 1871. do leta 1900. Res je, da okraj ne komisije imajo nalog, poravnati Za letosnje leto stoji preroko vanje za dobro vinsko letino proti onemu za slabo v primeri kakor številka J-WK, jv, —< .vj^v, —. V j —r---- te razločke tako, da se zedinita referent in odbor. po kteri poti naj se to zgodi? Morebiti tako, v«* oo Uu ^ m pvi, Tako dobra Maja 7 dober 7 gnoj more poljedelec z gnojem samo polovico zemlji nazaj dati, kar jej je pri žetvi vzel, kajti drugo polovico porabi živina. Predno pa gnoj služi rastlinam ima mnogo dobre klaje. Le s pomočjo klaje je mogoče poljedelcu zemlji povrniti ono, kar so jej vzele enoletne rastline z zrnom in slamo. Kjer je mnogo klaje, tam je mnogo gnoja, tam se more zemlja izboljšati in povikšati se morejo njeni pridelki. Znanstvene stvari. Kaj prestopno leto? in kako se (00) , ktera leta se stoletja imenujejo; takrat pa prve dve številki s ste vilko 4 razdeli. in leto je prestopno stvarilo ? (Konec) Ker pa solnčno leto 365 dni v«.rvy ui/ur iiivi o ouwaxjw ^x iaíiuuii , 1U ICIU JC CSIU ULLL» takrat, če ti pri tem deljenji nič ne ostane, če ti pa kaj ostane, je navadno leto. 48 minut in 48 trenkov obsega, tedaj te ure, minute in trenki v letih 23 15 minut in 12 trenkov znesó; toraj je J 1 Porodio o VII. občnem zboru slovenske Matice 15. februarija 1872. (Dalje.) Matični k nj iž ni ci je ali zamenjema z drugimi trenkov preveč k letu pridjal, in ta majhna pomota je slovstvenimi društvi ali od rodoljubov podarjenih došlo v 129 letih toliko nanesla, da je v letu 82. po Kristu- 191 zvezkov, ktere z naslovi našteva gosp. knjižničar sovem rojstvu že en cel dan v Julijevi pratiki preveč v svojem poročilu (glej „Letopis" stran 44. 45. 46. 47. 1KD tili IO ^tr Ul y JL kj miuuu m jl lj uuiiivu v ziuvov ^ tv/iuj ju Julij Cezar, ko je vsako četrto leto en cel dan v pratiko vložil, v slednjih štirih letih 44 minut in 48 bil in v druzih 129 letih sta še dva dne va v pratiki in 48). Uli y JL i-1 V Ul Uplili X^liU OtC* Ov U Y Cl M>ilv ▼ €At V ^lCil preveč hodila, in iz te majhne Julij eve pomote prišlo, da so v 16. stoletji dnevno in nočno enakost, je po solnčnem hodu zmiraj e i 21. sušca že 11. sušca Konečno imam omeniti še ene stvari, ki je v čas- nikih napravila nekakov hrup, da slavni zbor izvé po- polno resnico. Bilo imeli. Ko bi se bili po Julijevi naredbi, vsako četrto leto en cel dan pratiki pridjati, ravnali, bili bi sčasoma sednik dr. Je ri odboroví skupščini, da je pred H. Costa stavil predlog: Naj odbor AVtV VU VVJ. VAl/VXi. jyiWUllVJ. ť J / y WVM/UVXJ-LW UWViWHV V4.X • V-/ KJ KJ U W OIWT11 • -L.1 C*J že v svečanu, in potem v prosencu v svojih pratikah vloží prošnjo za privoljenje las tne tiskarnice _ - y " - ---- - - " " dnevno in nočno enakost imeli, dasiravno sta si noč in bi utegnila Matici jako pomnožiti dohodke. dan, po solneu šteti, zmiraj y 21. sušca enaka. To pomoto odvrniti, je papež Gr ego rij XIII. s oglas no pritrdil temu predlogu. ktera Odbor je Izvrševaje ta sklep je upravništvo 28. februarija ukazal pratiko popraviti, ter iz Julijeve pratike 10 dni 1871. leta, štev. 45, vložilo dotično prošnjo: C. k. de-zbrisati, da je dnevna in nočna enakost tudi v pratiki želna vlada je z odpisom od 26. marcija 1871. 1., štev. spet na svoje pravo mesto ? to je 21. sušca 7 prišla. 2071 i Matici dala prošeno privoljenje s pristavkom da Dnevi pa, ki jih je papež iz pratike zbrisati ukazal, so jej Matica, predno prične to obrtnijo, vsled 5. §. obrtne bili med tedaj tisto leto od 4. precej na 15. kozoprska preskočili, sposobnega opravnika, ki bode v Matičnem imenu vo in 15. kozoprskom 1582. leta. Tako so postave od 20. decembra 1859. 1. v potrjenje imenuie da so solnčno leto došli. Da se pa pratikno leto sča- tiskarnico. m da Pred obravnavo tega privoljenja v se pri- skupščini g. dr. E. H. Costa naznani odboru da soma o i solnčnega leta spet ne bi ločilo hodnje čase dnevna in nočna enakost iz svojega mesta Blaznik Matici hoče prodati svojo tiskarnico z vsem 7 v pratiki, to je, od 21. sušca ne bi premaknila, je papež , blagom, z všemi svojimi založniškimi pravicami in hišo zapovedal, da se morajo pratiki dnevi tako-le pridevati, ter odboru v pretres stavi tri vprašanja: a) ali je ali ali kar je vse eno, prestopna leta narejati: Tri ne sedaj ugodni trenutek, da se Matica poprime svoje leta zaporedoma naj so navadnaleta po 365 dni,, pridobljene pravice? b) Ali se naj Matica z gosp. Blaz-vsako četrto leto pa naj je po Julijevi naredbi nikom spustí v dogovor? in c) ali si naj Matica napravi prestopno leto po 366 dni. Zadnje leto tristoletja čisto novo tiskarnico? Da se važna ta stvar resno naj je navadno leto, in zadnje leto četrtega stoletja prevdari, obveljal je nasvet: „naj se po listkih voli pa prestopno leto. odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborové skup- Tukaj še opomnimo, da so vsi katoliški kristijani ščine pretresa vsa tri vprašanja in temeljito poroča od- od papeža Gregorija XIII. v letu 1582. zboljšano in po solnčnem hodu vravnano pratiko sprejeli, boru. katoličani: Luterani, Greki, Rusi in drugi razkolniki je niso hoteli sprejeti. Ker so tedaj vsi ti v svojih pra- samo ne- Vilhar in Lésar. Pri XXII. skup ta odsek so bili iz voljeni dr. Razlag, Je Lé tikah 10 dni za nami ostali, je gotovo to veliko zmeš- izvoli odsek treh njav v zadevi vsakdanjih opravil, ki so jih katoličani dencev da v imenu tega odseka poroča! in stavil nasvèt: „Naj odbor izmed sebe smejo privzeti izve po odbornikov, ki si načelih, izrečenih v in nekatoličani med seboj imeli, naredilo, in se še večih polen nacrt o osnovi nove tisk poročilu, izdela po-arnice v Matičini pomot in zmešnjav bati bilo; zato so se nekatoličani hiši in vsled tega tudi hišne prenaredbe ter poroča pri v nemških deželah v letu 1700. vdali, ter so od papeža Gregorija zboljšano in popravljeno pratiko sprejeli, so 11 dni v svoji pratiki, namreč od 18. svečana na hodnj m dovanja sogl odborovi skupščini Odbor brez vsega bese voli sušca preskočili, in se v oziru Jeta z nami zedinili. Po- tega odseka je dr. Razlaga, Vilharj pritrdi nasvetu in v ta odsek zopet L é s a r j a. V imenu. zneje so se tudi Anglijani in Švedi naše pratike jeli. Le samo Grki, Rusi in drugi razkolniki dr. Razlag pri XXIII. skupščini se še popri-e Ju- ^"-ivy v^x^x, — - -------------~ ijeve pratike držé, in so v svojih pratikah že 12 poročal, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo dni danes za nami. řešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete Ti e hoče kdo izvedeti, kteri dan Rusi pomisliki so: Ali ima Matičin odbor po sedanjih pra po naši pratiki imajo, naj po naši odšteje; če pa iz starovercev pratike dan pratiki 12 dní vilih pravico, en del Matične glav po naši obrtnijo, ker 17 vložiti v tiskárno Matičnih pravil pravi: Glavnica njih pratiki 12 dní došteje. mora imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba pratiki zvedeti želi, naj ťiauai v**** ^ ^ ^ * m^« .mv« , «.«auiouo ^aixuu Ce je to ali uno leto navadno ali prestopno, prav sirotinskemu imetku". Če odbor nima te pravice, treba lahko tako-le izveš: Deli zadnje dve številki tistega bi bilo premeniti pravila. V tem slučaji pa nastane leta, od kterega to izvedeti želiš, s številko 4; če se te vprašanje: kdo sme v tem obziruprenare ti dve številki v enake dele brez vsega ostanka razdeliti daste, je tisto leto prestopno; če pa kaj ostane Po kar pa po , ima občni zbor 19 ravila ? pravico prenaređiti pravila; pa imajo samo ustanovniki, ki so zlo žili pravico skleniti, v kakošen za slovenski nikoli čez 3 ostati ne. smé, je navadno leto, in ta osta- gla nek pokaže, ktero navadno leto je to od zadnjič pre- narod občnokoristen namen se obrne društven imetek, teklega leta. ako bi nehalo društvo ; odbor pa le tedaj , ako več ne pomisliki so Ste pa zadnje dve številki kakošnega leta dve ničli bi bilo mogoče sklicati veliki zbor 7 » 1 pa v omenjeni oivupov,im ul LX XXCV&fXXOilXJ V^IXX OCXIXXV; IAxxvs xvxxjx^v^ xxw ívui tudi kmetu; kajti vsakemu narodu sebej je treba voditelj y teli ploh y in kmetu po- potne ljudi zimski čas, ko vlak le-sem dospe že v tamni posobnih voditelj noči! Mi smo se danes vendar vozili še ob času y m ■p mp a ■■ ■ pumi i mHH ■ ■ i h ■■ ■■ ■ učiteljev pa nikdar ne bode imel brez potrebnega seje solnee ravno jelo nagibati v zaton, in je spre- slovstva. In kdo more trditi, da se je ktereg roda slovstvo kakoršne daj jalo in množilo b koli tacih kn na- Matica ? Kdor zida hišo y tica stavi duševno poslopj la go, in na-njo se ie kvisku ziaau. rrav taito je — lepe nove, v DizantinsKem ziogu poziaane tarne cemve zdi se mi — ravnala in mora tudi preudarno ravnati Dóbovske; še malo naprej, in urno pihajoči hlapon pre- ín njo lepo okolico res rajskomilo razsvetljevalo. Na daljnem potu smo imeli na levici prostrani razgled proti Bizelskim iivivi. ju ívjlcv xxxovr — xxx xtx.«- goram ; na desno pa unkraj Save proti Čatežu, Je-mora najprej vložiti pod- senicam, Samoboru itd. Kmalu smo zdrčali memo m Ma- kvišku zidati. Prav tako je lepe nove v bizantinskem zlogu pozidane farne cerkve naša Matica rimerna Tudi še neka drug prilik zdi se mi Matici je ravnati, kakor delà gospodinja, s topil je z nami rečico S o tlo mejo hrvaš ko. Razlika na polji se je kmalu poznala, ko smo bili peče kruh. Naj lepši moki primesi nevžitnega kvasů, čez mejo , in le dvojno se je moglo soditi: ali je bila dobro vedoč, da brez kvasu ni kruha. Omenjeni ugovor na Stajarskem boljša letina memo Hrvaške, ali pa imajo se mi zdi tako piškav, kakor bi kdo rekel: srednjih in viših šol ni treba, ker ne učé kmeta. To je res. Ali v dru tako i deželi veliko več polja, in ga ne morejo toraj obro ob delà vati, kakor v prvo imenovani. Bližnja pa kmetu nikakoršna korist ne dohaja po srednjih in postaja „Zaprešič" je s svojim imenom naredila med viših šolah? Navdaja me srčna želja, naj bi se Matici šaljivimi filologi nekoliko smeha; naprej vozivši pa smo vioiu ouiau ; jLiavua/jai iuu oiv/ucv ju^ij cl y naj i^i ou itxcvuui y iiiii uiLfiv^^i nuivuinvu gunun«/ j u«< j^i uj yu^iyoi jvc* oimu kmalu posrečilo dovršiti podlago vsemu slovstvu in vsta- se kmalu približali zopet gorovju in neposrednji bližavi potem bode ono gotovo viti kvas zlasti če se pomnožé stavitelj f xxcií^lo VSh&J&lOj XXCHOV/ OUC*XW 4JXXC*XXXfc.U MWT V« KJ\J VUUJ XX1G4XC4J £7VS£7 UC4J CU društveniki in pi- sused", nas je ustavila za kaka dva trenutka naše stare znanke Save. Se ena mala postaja ; to telj V to pa pomozi Bog!" Je y yy y (Ko prih.) Pod- potem Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. II. pismo. pa se je jela sukatí železná tir vedno bolj tje na levo, svet se nam je odpiral čezdalje bolj, in kmalu smo iz daljave pozdravili zidine stolnega mesta trojedine kraljevine, slavnega Zagreba. Kedar železnični popotnik kako mesto iz daljave vgleda, vé, da zdajci je tudi tam; toraj smo jeli tudi mi zbirati svoje popotne mavhice, in komaj smo imeli jih v rokah, že je prisopihal utru- Danes, dragi brate jo v duhu naprej od jeni hlapon v dvore obŠirne postaje Zagrebske. Se Sevnice naprej proti Zagrebu. Od Sevnice naprej se savska dolina zopet malo bolj stisne, je pa vendar do- vs 1u zdaj y xvvs oxxxv/ ou j uli y oxjjc4ux LÀ y VJ£Â\J y kako resnično železno dnino je imel danes ko smo se jeli vsipati z vozov smo y matij a ; videli luka- « CO XXXVIX U VXXX1XXU jo XXXXOX U-C^xca ,,Xt«VC* hipu je bil ves kolodvor poln raznovrstnih volj prijetna. Kmalu smo bili na postaji trga Rihen- popotnikov, se ve, po večem delu učiteljev. Zagrebska berg " ..........~~ kjer smo dobili nov „Zuwachs* Ne zameri mi MVAb ) J^ »XXXVJ UUU111 XXv/ V ,, CJ U. VV d>VIXO • X10 ZJOj 1X1UX X XXXX, če ktero vmes tudi po nemški rečem; vsaj je kondukter deputacija, ki nas je tu pričakovala, vabi nas, naj stopimo tudi vedno le vekal „fertik", v „kolo", in ko se to zgodi, bili smo z navdušenim skoz m skoz po mlj slovenski akoravno smo se vozili ogovorom pozdravljeni. Na odzdrav našega vrlega Daljava med Ri- A. P. napotimo se proti mestu, kjer nam je bilo naro- /I A I Ain IZ TVI O I 11 Xrtv% /v /v rx ^ M M «/M^ «AM Z 1% yv 4: À 1 ^ ^ «a! ^ -r-r^ IvtCÎ Pílr A W% A r^ Mit C C henbergom in postajo Krško-Videmsko ni dolga. Kmalu čeno oglasiti se v pisarni hotél-a pri „avstrijskem caru", se nam je pokazalo na desnem bregu Save Krško kjer je deloval „stanbeni odbor". Ondi dobil je vsak mesto, ktero je bilo poslednj leta mostom z Videm je ta most za dalj ljudi učitelj listič odkazanega mu stanovanja. Mene je dole-štajarski strani. Pač velika dobrota tela sreča, da sem dobil stanovanje pri častitem rojaku zlasti ob velikih pozdravljal sem Kršk y il pa Iz bolj našem , v^v ^^ j-----^ -J----- Jeglič-u, ki me je s posebno gostoljubnostjo sprejel ter odkazal sobo z vsem mogočnim komfortom so vravnano. Vedi, dragi moj, da kmalu nas je bila cela kopica prijateljev skupaj , kajti premili naš kuče-gazda je nas popotnikov še več vzel pod svojo gostoljubno strebo. Ko nas je pogostil z izvrstno kapljico rumenega vinca in ukusno večerjico, smo se vsi napotili v gostil-nico k „caru avstrijskemu". Ondi se je bilo namreč po dokončani predskupščini, pri kteri so se bila določila vprašanja, ki so se imela razpravljati v zboru, — ustanovil se poslovni red, izvoli! se predsednik, podpred-sednik itd., zbralo obilno učiteljstva. Celi obširni dvor nastavljen je bil z mizami, ki so bile vse zasedene z odgojitelji raznih slovanskih stebel. Videl^ si tu vrle možake iz trojedine kraljevine, Slovence, Čehe, Moravane, Srbe, Crnogorce; — povsod je vladala bratovska sloga, ter čuli se živahni razgovori; — vmes pa je svirala vojaŠka godba polka Kusevič-evega izbrane narodske melodije. Tudi brez petja ni bilo ; in zlasti naši slovenski učitelji so pokazali ta večer, da sme se glasiti njihove pesmi dón v vsakem odličnem, pa tudi muzično-izobraženem krogu. Pozno v noc je že bilo, ko pri-demo na gostoljubni dom ter k sladkému počitku. — Da pa Te ne utrudim z predolgim listom, vtrgam tu za danes svojega potopisa črtic s srčnim pozdravom. Zvěsti Tvoj Josip L. Železodolski. Dopisi. V Gorici 1. marca. — x+y. — Opisal sem v dose- danjih pismih kolikor toliko tukajšnja italijanska poli-tiška organa „G." in „I." in v karakteristiko za njima stoječih strank dvoje dogodeb navedel — podobobor-stvo v mestnih ljudskih šolah in prisego mestnih učiteljic. — Napovedal sem pa v 1. dopisu, da hočem na podlagi teh glasil, teh političnih gorkomerov, preso-diti sedan jo politiško situacijo med Lahi. Popřed naj sežem za nekaj mesecev nazaj in povzamem nit v Trstu. Vdomačila se je v mnogih krogih misel, da so Primorci sploh — toraj tudi Lahi — fédérale i. To gré razumeti „cum grano salis". Lah je vse ali pa nič, kakor hočete. Njegova obljubljena dežela je un-kraj avstrij ske meje; kar se v Avstriji godi, ima za-nj podredno vrednost. Skoraj edina vez, ki ga na Avstrijo veže — razen tega, da faktično v nj ej biva in za zdaj bivati mora — je sedanji vladni libe-ralizem. S tega stališča toraj presoja on vse, kar se v Beču plete. Doma si skuša začasno postiljati bolje, ko more. Kaj smešno se je vedel na pr. „Cittadino" za Hohenwartove vlade. Ves čas ni vedel, ali bi se vstopil na njegovo stran ali proti njemu. Da je Hohenwarth, kakor se je kazalo, nemški živelj med prave njegove meje potiskavaval, to je bilo ,,Cittadino-u" že prav, a da je hotel slovanstvu pravičen biti, to se mu je ravno tako gnjusilo, kakor dozdevni njegov klerikalizem. Kaj pa f e d e r a 1 i z e m Hohenwartov ? Federalizem je zaprimorskegaLaha preveč dobrega; on ne potřebuje vec, nego toliko „autonomije", da vso oblast v domačih zadevah v svoje roke dobi. — V duhu tržaškega „Citt." prede naš ,,Is." politiko naprej, kolikor se sme o politiki njegovi govoriti. V pseudo-liberalizmu vtaplja se vsa ko drugo vpraŠanje. Pusti našim laškim možém vsa merodajna mesta v vseh deželnih in domačih zastopih, da delajo v svojem smislu „alto e basso", pa jih imaš še precej zadovoljne, naj si drugi za ustavo pulijo, kakoršno hočejo. Klerika 1-stvo in slovenstvo ne sme zmagati — v tem so ti eđini in stanovitni; za vse drugo jim ni toliko. — Kakor se pri liberalnih Lahih vseh nuanc vse vtaplja v „pretofobiji" (mrzenji duhovščine), tako se pri „Gori- ziano"-vi stranki vse strinja v specifičnem katolicizmu in proti-liberalstvu. Razločno in korektna ni „G." menda še nobenkrat povedal, kaj in kako bi mu bilo v naših avstrijskih razmerah prav. V tem se razločuje na pr. od „Vaterlanda", kteri zraven strogo katoliške strogo federalno politiko goni in zastopa. Sicer pa iz druzih virov vem, da ,,Goriziano"-vi pokrovitelji niso ravno posebno vneti za centralizem in za ustavo-vernost. Slovencem so le bolj negativno prijazni in načela „vsakemu svoje" držé se sploh le rajši — ,,in abstracto". — Kar se tiče vpliva, ki ga imata naša italijanska časnika na občinstvo, je jako težko povedati kaj določnega. Ako smemo soditi po naročnikih, moramo reči, da je „Gor." bolj priljubljen, kajti on šteje svojih 400 — 500 naročnikov, „lsonzo" pa samo 200». Se bolj bi se gotovo meščanom prikupil, ko bi, pustivši visoka verska vprašanja večim dnevnikom ali pa govoré o njih bolj ob kratkem, domaće zadeve na podlagi kršćanskih načel obravnaval; saj vé, koliko bralcev so mu naklonili spisi M-ievi. Po tej poti bi znabiti najhi-treje spodrinil novo „módo" vulgarnega liberalizma, kteremu misli, da se mora uklanjati, že vsak filister. Trst 29. sveč. — Našo ustavoversko društvo zdi se mi to kar je krt, ko se mahoma v zemljo zarije, kedar mu žark belega dne glavo obsveti. Celó nič se ne čuje o njem, morda hočejo postni čas v drugi namen pora-biti, nego v samo prazno čencanje in vezanje otrobov* Da pa se temu še le rojenemu detetu že pri porodu štrena silno mede, ni čuda, kajti prvič je „konstitucijo-nalno društvo" v Trstu to, karjebilv Ljubljani Mokar-jev „kajfeš", sicer pa mu vsaka stranka preti vrat zaviti,, ako bi začelo razsajati. Ker pa njegove seje le po luni vladajo, se jih nam ni treba bati. Vsaj še pravega sho-dišča nimajo; tu ni tako lahko kak „glassalon" dobiti kakor v Ljubljani; tudi bi jih ne hotli poslušati, da bi nam na Adriji „die Wacht am Rhein" peli. — Tržaška dva državna poslanca, kakor je znano , tudi sta pomagala državo od „vsega hudega" rešiti. Da se je bilo od nju kaj takega nadejati, tudi ni čuda, ker so za vsako reč, která se jim namigne z obljubo, že naprej pripravljeni glasovati. Koliko da se jim bo dalo, naj presodi vsak pošten rodoljub sam. Gospod Črne bode imel hud stan opravičiti se za svoje glasovanje; je li mar fede-ralistično doslednost in solidarnost slovensko žrtoval Predelski železnici? — Kar se drugih reci tiče, moram reči, da čem bolj ko vlada pritiska, živahnejše se gibljemo ter navdušeni čakamo 12. ure, ktera ni daleč za ustavoverstvo, kteremu nasproti stoji ogromna večina narodov avstrijskih. Naj poskusi le vsake baže terorizem, mi se ne bomo premaknili niti za las ne, in ne bomo se vklonili. Pravi Slovan se vdá le pravici, a ne sili in ne obljubi. Frickov Janez. Iz Celja 1. sušca. — „Veseli se Litija!" — so uni- dan „Novice" po pravici norčevaje rekle, da za okraj-nega glavarja dobiš gosp. Schonwetter-ja, vsaj se mu po slovenski pravi „Dobro Vreme". Nekterim libe-ralcem Celjskim je res moral biti „dobro vreme", kajti pri odhodu mu niso z ajdovico pokadili, ampak napravili so mu baklado, — zakaj? tega ne vemo, ker okrajni glavar ni v nobeni drugi zvezi z m e s t o m kakor v tej, da ondi stanuje. Vlada pa mu menda ni namenila slo-vesne baklade, sicer bi ga ne bila iz mesta in iz najvećega okrajnega glavarstva přestavila v vas in v okrajno glavarstvo 2. razreda. Pravijo, da to ni nap re dek, ampak da je nazadek, ker g. Schônwetter je imel z nemškutarsko politiko toliko posla, da cele kupe nere-šenih aktov leží v njegovi pisarnici. Hudo zagrizeni nasprotnik slovenščine („Novice" so povedale unkrat, kako ta mozek ravná s slovenskimi dopisi) je pri volitvah glasoval zoper slovenskega poslanca, duhov- §1 v v semi je dajal ostré zaukaze, poročal civilna zakona in da s SO tako silo » pritiskal za brezversko šolsko postavo , v mnogihls oseskah okrajni šolski svetovalci se odpovedali davka v Ljubljani. moj ster v Ljubljani, Vin. Kreman, c. k. nadinšpektor in referent deželne komisije za uravuavo zemljiškega svojemu opravilstvu itd. Žalostno je, da v Cel ji kakor (Iz seje deželnega odbora 1. marcija.) Za nad- tudi v druzih štajarskih mestih čedalje bolj gine zavest zdravnike (primarije) v deželni bolnišnici po novi narodna, in da se šopiri nemcurski liberalizem. Možje organizaciji so bili izvoljeni: dosedanji primarij ďr. Fr. AIM/1 VVAllM/^ XIX VAM/ * A^V^VVAJ. AA W tviiu VIXII V * ^M/».Aiti vv V^J «. kj ks Will IÍJ T UlJVUl • VlVUUVAUíUJl jJlllJlUíilJ U.1 | o kterih smo mislili, da bi blago in življenje darovali Fux za kirurgicni oddelek in za ocesne bolezni za milovanja vredno svojo domovino, zapuščajo jo, kakor dosedanji primarij deželne posilne delalnice dr. Drag. popřed dr. Raz la g in zadnjič dr. Vošnjak ~ " nemili osodi ; in LAJ 1U ULi. • T KJ (3 IX j CM IV. y 1U pT6" JLF I U I YY U 1 O UCA) lU^Ul^lUOIVI UULLCICIV lACh IIUI UIOUHJU y — te dni je počil glas, da pro- bivši c. kr. okrajni zdravnik v Crnomlju dr. Janez B eiweis za medicinski oddelek in za nornišnico puscajo jo fesorja Pajk in S uman sta hipoma prestavljena iz Pestotnik za sifilitične in kronične kožne bolezni Maribora. Žalostna majka Slovenija! » ti M rv rv v T\ • Idrije 29. sveč. Pozno sicer pridem, al vendar služba podzdravnika (sekundarija) v deželni bolnišnici pa se je podělila bivšemu c. kr. okrajnemu zdravniku pridem s par vrsticami, da svet zvé , da tudi v Idriji v Radoljici dr. Fortunatu Mullner-ju. — Službo pri-smo Vodnikov spomin slavili s prav odlično veselico marija v deželni posilni delalnici je dobil dr. Jože 4. svečana. Z veliko pohvalo je govorila gospá Steg- Vošnjak. Ker načrt dopolnilne postave za kon-narjeva „na slavo Vodniku"; pela je pa tudi tako iz- kurenčne ceste, kakor ga je deželni zbor oktobra vrstno, da smo bili kar vsi zamaknjeni v nj o Tudi ženski zbor nas je navdušil, da mu je hvala donela od potrjenja vseh strani. Nazadnje se je predstavljala 1 • V 1 // i 1 • i "1 V • 1 meseca lanskega leta sklenil, zdaj ni dobil cesarjevega diček" tako izvrstno, da moram reci, hodil da šaloigra „Gra- se je skle nilo ; da se izdela nov nacrt cele postave za konkurenčne ceste, ki se bode dal nekterim ; že v večih jnestih po glediščih če tudi sem cestnim odbornikom skupaj v pregled, in potem se pred- sem se lepi predstavi. Čast tedaj gosp. Fr. Kendi Burniku in gospodicini Fr. Tratnikovi. jetnih večerov si želimo vsi še veliko. čudil gosp Tako pn- Vipava loži prihodnjemu deželnemu zboru. — Ker v občini po Tkrat ponovljeni županovi volitvi neče izmed izvoljenih nobeden izvolitve sprejeti, je deželni odbor ukazal. naj se sušca. 10. dne t. m. v čitalnicni dvorani „besedo' , se bodete igrali igri „ M utec" in „To sem volitev župana še enkrat ponovi; ako bi („Sokol" nas) napravi v nedeljo še potem izvoljeni župan brez postavnih vzrokov ne hotel županstva sprejeti, bode se mu naložila globa pri kteri bil jaz Novomesto. Ker se je odpovedal županstvu, je bil na njegovo mesto 100 gold, ter se bode občini postavil na njene stroške ------ županov namestnik za županova opravila, kajti brez pl. Albert Lehman župana ne more nobena občina biti, dokler ni pritia- Odbor. Do- njena pod kako drugo županijo Ker je deželni od- minik Rizzoli, apotekar v Novem mestu, za novo- bor od nekterih občinskih odborov prejel pritožbe y da meškega župana izvoljen. župani ne sklicujejo odbornikov v seje in jim ra Ljubljane. (Centralni odbor družbe kmetijske) je čun o v (rajteng) o stroških za občinske potrebe ne poje dotičnim županom pod kaznijo pod vodstvom svojega predsednika pl. K. Wurzbach-a kladajo v pregled, se v seji svoji dne t. m. med drugim obravnaval sle- 20 gold. zažugalo, da imajo občinske račune v 14 dneh deče stvari: Dr. Jan. Bleiweis pre dl aga, naj bi odbor sklicanim občinskim odborom v presojo predložiti, vkrenil, kar je treba, za letošnjo delitevpremij za — Na predlog kranjskega deželnega šolskega sveta gov ej o živino, kajti mesec maj se bliža, v kterem so je ministerstvo nauka mnogozasluženima podučiteljema pretekla 3 leta se premije delile. Dr. Costa s pozivom na Matevžu Moćniku v Ljubljani in Karolu Der- _ _ _ - - - - - - pro opusti delitev premij in ta denar obrne v to, da se ku- fesor Wratschko gré iz Novega mesta za učitelja na nezadovolilne skušnje preteklih 3 let nasvetuje, naj se melju v Postojni naslov učiteljev podělilo. pijo telíce in krave žlahnega plemena in živinorej- gimnazijo tržaško. Novomesto^je iz Maribora cem brezplačno dadó za pleme. Gosp. Lasnik podpira prestavljen prof. Janko Pajk, prof. Šuman ta predlog s to premembo, da se telíce in krave ne dadó * u^m^i x^uu, — ^«.v^ brezplačno, ampak tako, kakor so se oddali SufFolški poleg še druzih dveh profesorjev gimnazije mariborske Maribora, pa v nemški Ried pravijo zato ? y tudi iz ker sta prešiči, po poti dražbe (licitacije) pod ceno y za ktero so se kupile; po njegovi misli pride po tej poti živina riboru podpisala spomenico do ministerstva, da bi se v Ma za Štajarsko osnovala gimnazija slovenska. v bolje roke, kakor če se dá takim kmetovalcem, kteri Ministerstvo motivira svoj ukaz : ,,aus Dienstesruck-le po tem hrepenijo, da živino zastonj dobijo. Sklenilo sichten"! Ko bi v Cislajtaniji národna ravnopravnost z se je po većini glaSOV y UllUlOl^i Ol V VS JTV 1 »l\y> lij OIYC« jJIU da denar za premije do voli obrniti za nakup mlade ministerstvo kmetijstva prositi, UU V Uli U Ullll 11 Zičt JLLČliiVUp JLLXXČÍU.O ZI- X' a V U U ,,<*UO X^lCXXOtCOl U^JYOIlHltCJLL Vu it tu OlVi. UOU , VAC* e po predlogu viteza Gutmansthala tudi štajarski Slovenci dobijo slovenske gimnazije in glasovitim ravno 19. ne bila gluha fraza, morala bi vlada aus Dienstesriicksichten" za to skrbeti da vine. sklenilo y D alj e da se prve družbe kmetijske s tremi točkami: naj ni meseca maja bode občni zbor se jim ohranijo dobre učiteljske razgovor kaj ganja v nemške dežele. pa da jih pře- močí, ne Treba bi bílo, da" bi kdo se nasvetuje v razpravo kmetijskemu shodu naših poslancev v državnemzboru interpeliral gosp. mi-(kongresu), ki ga ministerstvo namerava sklicati na nistra : kaj neki on razume pod „Dienstesriicksichten" ? Dunaj novembra meseca, in kdo naj se kot zastopnik Se vé da interpelacija bode^ bob v steno; vendar bi posije v ta zbor ^ , — ^ -—j -- -----?.. razgovor o tem, kaj naj se vČini, svet spet da bode dežela kranjska o kmetijstvu dostojno zasto-pana v veliki razstavi dun a j ski prihodnje leto, razsovor o razstavi mlekarstva, ki bode ietos slišal, kakošna je Freiheit wie in Oesterreich". Ker vlada in državni zbor delata na to y da bi m konec leta na Dunaji. vpeljali neposrednje (direktne) volitve za državni zbor in bi tako prisilili dežele, ktere svojih poslancev v se ivuu.»,.«, — — —-v, r-------- v^,—------ " ' r— Nekterim ljudskim šolam so leseno poslansko hišo na Dunaj poslati se branijo y se darovale murbova drevesa in podružnici Senožeški je to vprašanje v mesečnem shodu katoliško-političnega semena gozdnega drevja. Za ude v družbo kme- društva 3. dne t. m. razpravljalo. Po dr. Costovem tijsko so bili sprejeti gospodje: Florijan Ka linger, razjasnilu se je enoglasno naslednja resolucija sprejela: učitelj v Boštanji^, Janez Planinec, posestnik v Bo- „Katol. politično društvo protestuje zoper neposrednje " so one zoper sedanjo Mihael Šos, fajmošter na Studencu, France volitve v državni zbor štanji SI apšak, posestnik v Boštanji, Janez Fleis, posest- ustavo nik ker /JCIf Y lil JU KJKJ L y XVV^l. A J fJ\J \J u Jl ^ ^^ zoper nam tako potrebni notranji mir v Brezji íttaLiiiK. v JDUoiauji, «jadiezi jj puseot- uat<*vu, zjujjci xič*lu lčilvu jjuticuui aiulioiuji. jaiij. , uj Jakob Zupančič, posestnik in zidarski zoper korist avstrijskih katoličanov in konservativcev, in zoper moč in eđinost avstrijske monarhije. Ker sta deželni zbor kranjski in društvo „Slovenije" v istem božj olj t mani m drug kaj pa bi Plautzi, Baumgartnerji, Hart taki pripomogli deželi v dunajski raz ViVAIV>l XII UUUl XMWlIJU^l Jil VAX U 1 \S j^iv T vmjv T O x^vixiv^ii. W V íi V 1 1 ▼ U.U11CVJ OIV1 L CIA4 vprašanji že prejšnji čas krepko povzdignila svoj glas stavi? Oni sami lahko pošljejo, če kaj imajo; al komi zoper ta atentat na ústavo, zato je prav, ^ r tudi mlajše društvo protestovalo zoper ta ustavolom da Je sijnim udom bode treba nagovarjati in spodbujati naše f čeravno je vse to bob v stěno, dokler je sedanja usta- uno itd voverska koterija na konji, ktera „ústavo" vsaki hip v ustih domaćine, da se udeležij le taki, ki m e d To raz stave, svetovati jim to in pa morajo dom zi VIJ o y ima y ustavnih Člankov. v dejanji pa je hudodelnica fundamentalnih domovino panj e imajo Tak ? so del mož niku Bode Je bil m imajo srce za Po drek v (Odbor Matice slovenske) ima dne t. m. po- razstavi ne gre poldne ob 5. uri sejo, v kteri se med drugim bodo vo- stvo še Kam Pri za to, da bi obrtnijo, umetnijo, kmetij- mar kdo prof. Pergerja poslušal? i predsednik , namestnika , blagajnik , pregledovalca more y društvenih računov Letopisa u y dva ključarja, 6 odsekov in vrednik dobreg tvar i li, ampak za to da c*jli_l£fa,r\. JJCL LKJ , ua se , JVČtl iičt j V { vkup spravi in v razstavo posij kar blag ajvec Kdor se za čast puli, „ud komisije" biti, ta ne bode » (Beseda citalnitna) v nedeljo se po soglasniraz- področj nič dělal; kdor děla ti hoče sodbi sme prištevati najlepšim, ki smo jih dozdaj imeli dovolj > ima. tudi zunaj komisij pod navdušljivim vodstvom gosp. Yalente. Izvrstni samospeviin čveterospev zbori, odlični moški in ženski zanimiva deklamacija, lepa vojaška godba in mojsterski naznanil vredništvu koncert na eufoniumu: vse se ie vršilo na tako živo Milodari za stradaj oče na ííotranjskem in Do lenskem ki je g. Ivan Vilh a r, blagajnik bivšega odbora, Novic" in so jih poslali: Gosp. pohvalo, da se je večidel moralo ponavljati. V samo-snevih so se odlikovali gospodje Meden, Pucihar in ii«0UMUUv T^UUIOUU „iWVAV^ JLJJ. ou Ji LI UUi France Sabec Podgradom za neimenovane z i, i, gid. y 50 in 50 kr., skupaj 20 gld. ; y 1 > Kuralt y kteri je v krásnem zboru yy Cigani u „angeljsko" pel. Počastil je to besedo s svojo priču-joČnostjo v É^lorenco potovajoči profesor Jilovajskij iz Moskve s svojo gospó in hčerko ter se čudil izvrstni muzikalni zabavi. (Dva in dvajseta predstava dram, društva) v de-želnem gledališči bo v nedeljo 10. marca. Predstavljale se bodo tri manjše mične igre: „Vdova in vdovec" spodje: M. Herman, dež. odbornik v Gradcu 10 gld. Jožef Mastén, kaplan na Sladki res prav L. P. v Puščavi gld. y u i-'iaoIC1J.J pmauicill 11a, kjućiu.i\. France Kene, župnik na Sladki gori 5 gld. gori 5 gld., Janez Eder, župnik na Boliinski Beli od sebe in svojih farmanov 16 gld., France Kotnik, dež. poslanec 20 gld., Ivan Dolenc, inženir v Nagyberki 5 gld., preuzvišeni knezoškof Lavantinski dr. Jakob Maksimilijan Stepišnik 40 gold., Feliks Kramberger, korar v Borovi vesela igra v Bleiweis dejanji y igi o • u u y a iu y uu y , svobodno poslovenil dr. Jan. y pred to že znana opereta v dejanji gold. Janez Jane, župnik 9 gld. in g. Matija Kelemina, kaplan gld., gosp. dr. Jan. Pogačar, stolni prost v Sulcbachu „Vino, ženske petje"; po igri panova opereta ,,So-prug pred dur mi." Program predstave je mičen in hana v Ljubljani 40 gld., skupaj 177 gld. Vredništvo „Novic" je přejelo: od gosp. Fr. Pel- gotovo privabi obilo občinstva. (Sokolski večer) bode v saboto 9. marca v stekle- iac*xa«,, fajmoŠtra v Kastelieru v Istri u g-iu., Goričnik in Ledenig, ^trgovca v Ljubljani 20 gold. gid. gospodov gosp - - _ ; po J. Kobilci iz Skofje Loke 63 gold. 60 kr. kot nem salonu čitalnične restavracije. Program je zanimiv in čisti donesek tombole čitalnične bogato omišljen ,--u ^ i : ^ ^ XT a y omenimo le burko „Sitnost zarad —- vitu^iuuv,, — od gosp. Fr. Ks. Sovana starejega v Ljubljani 25 gld., od gosp. Valentina mebeljnov", igranje na citrah in produkcije prve Bleiweisa na Dunaji 100 gold. gorenske pevske družbe. Vstop imalo razun Sokolov vsi udje narodnih društev. „Novice" milo prosijo : dajte, dajte, ki niste se dali l Bevščina je velika. Zdaj se nakupujejo semena žitna, (Pobirki iz casnikov.) To vam je bil křič brez krompir in fižol, in denarja je veliko potreba. konca in kraja po vseh „ustavoverskih" časnikih, ko je prišlo na dangrofHohenwartovo pismo, ki ga je pisal r. Costi v zahvalo slovenske zaupnice, in ktero smo v Novicar iz domaćih in ptujib dežel. poslednjih „Novicah" priobčili. in od straha třepetali, „majhnega" dr. Costo pa bi bili Iz Dunaj a. zbornici poslancev se je v pon- radi snědli, ako bi jim ne bil prevelik Od togote so se pénili deljek začela razprava državnega proračuna za letošnje ki bode, kakor pravijo, v enem tednu končana. leto karski lakaji ministerstva Auerspergovega predobro ču- nočne praznike. t « • 1 TT 1 j vy 1 1 I » t 1 • «III vy ^otv Kj x um î^tu j ivi uuuu j Aaivui jji a>\ ±j\J y v ciacuj. uju. JUL u. xvunvxana,» kajti vsi časni- 23. dne t. m. prestane menđa državni zbor čez veliko- tijo, da Hohenwart, mož malo besedí in železne mir- izkuhalo Kaj se bode iz gališke resolucije se še nič prav ne vé; to pa je vendar gotovo u j uu/ u ií v ju v v caj x v y xxxv^zj iiiciiv u^ouui ni ni li oť liiv^ jjia v liu vu j iu jjet ju y uiiuai ^ nosti, ne bi bil ravno po dohodu iz Dunaj a pisal da dokončnega sklepa o njej v tej sesiji ne bode; ga- tega pisma, ako bi ne bil zvedel ondi marsikaj, kar mi- liski deželni zbor bode imel še zadnjo besedo in s tem nisterstvo opominja na „memento mori. — pravlja to pismo „Politik", ki v njem vidi z arijo nove matince pa Klasično raz- si bodo ustavoverci odpustili odprta vrata. V ze dobe na političnem obnebji. „Tagblatt", kako se ta sirota rohni in divja od jeze, zato, ker v komisijo za dunajsko razstavo niso izvoljeni nekteri njegovih srcekov. Ali pa mislite, da je Na Dal- Fortuna v podobi Auerspergovega mini- Zdaj pa poglejmo v sterstva siplje darove za ubogljivo glasovanje za zasilno volilno postavo; že letos se jim bode začela železnica zidati, Ljubiš a pride za ces. in kr. generalkonsula v Albanijo, dr. Klaič Je hofrath u itd. Skoda da nam „Tagblattovnikom" kaj marža obrtnij stvo itd. naše dežele? danes prostora manjka, na tanko popisati, kako so se Toliko kot za lanski sneg! Ako bi jim kaj bilo, morala sukali Dalmatinci dan pred glasovanjem in dan glaso- bi se vedeti delà njihova! Njim je le za to, da bi „veliko besedo" imeli v komisiji. Tudi mi obžalujemo, da vanja, da bi videli, koliko so bili mož beseda. Narod" je po „Obzoru" yy Slov. prinesel odlomek Danilove koso na Dunaji izpustili nektere, ki jih je nasvetoval zbor, respondence iz Beča, s ktero se Dalmatinci hoČejo opra-kterega je c. kr. deželni predsednik sklical v posvèt ; vičiti. „Narod", ki je popred po zasluženji udrihal po Schollma- iznevernikih, udriha zdaj po glasoviti svoji doslednosti pogrešamo g. Val. Krisperja jerja y Tonies-a y jcajo», kterega ministerstvo kmetijstva samo pogreŠa; 6 Brusa in g. Skaleta pri razstavnih opravilih že skušena stavbenega svetovalca g. Potočnika Li oauOV.XXC», miu , c drugih. Al za Čudno! in še po kranjskih poslancih! Iz otrobov, ki jih je vezal Danilo . si je veliki politikař „Narodov" spekel pogačo. Odgovorni vrednik: Jaiiez Mumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.