TOVARNIŠKO BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA „TRIKOTAŽER“ GLASILO TOVARNE „BETI“ METLIKA 1966 LETNIK II. ŠTEV. 8 UREJA: UREDNIŠKI ODBOR TISK NASLOVNE STRANI: KNJIGOTISK NOVO MESTO NAKLADA: 500 IZVODOV VSEBINA: — 10 lei truda in uspehov — Naši sodelavci pripovedujejo — »BETI” in komuna — Prispevki iz zunanjih obratov — Mladina proslavlja — Razvoj samoupravljanja „BETI" — Poslovno poročilo za 9-mesečno poslovanje — Delo organov upravljanja — Naša kronika — Bolj za šalo, kot zares — Nagradna križanka / GB lo. OBLETNICI SE S POKLJAMO iDSŽKO PREHOJENE PCCT Druga svetovna vojna jo zatekla belokranjskega človeka skrajno obubožanega, ker je moral prebroditi vse predvojne krize v veliki 3ircnaščini. Kljub vsemu je ostala nacionalna zavest na višini, kar se jo izkazalo v težkih dneh druge svetovne vojne. Vsa vojna leta so pustošila še itak skromno inevino naših ljudi, ki pa kljub temu niso odnehali v boju za boljšo bodočnost. Končno sc je vojna zmagovito končala in pustila za seboj veliko razdejanje. IT e samo, da ras jc vojna oropala najboljših belokranjskih očetov, mater in sinov, oropala nas je tudi sleherne eksistence in nas pustila v bednem materialnem položaju. Ljudska oblast je zaradi poznavanja razmer in v velikem zaupanju v bolokranjakega človeka vlagala precej naporov, da bi v tej ljubki polirajini zaživela tudi industrija. Med ostalini naperi za izgradnjo industrije je v Tajnerjevi nacionalizirani delavnici v Črnomlju za-vekalo manjše obrtno podjetje s trikotažno smerjo, V nadaljnih naporih izgradnje industrijo jc med ostalini imelo to podjetje najmanjše izgloda. Ljudska oblast je težila za Izgradnjo industrijo, ki bi bila najdonosnejša, vendar s.o poznejša/V3c težja leta otežkočila izgradnjo. S ciljem, da ne bi bila vsa industrija konoentrirak.3 v Črnomlju, so takrat odgovorni ljudje začeli razmišljati o preselitvi tega invalidske g?' obrtnega pr d jet ja v Metliko. Kolektiv jo z vso vnemo pristopil k gradnji potrebnih prostorov, ki pa jih zaradi materialne šibkosti ni bil v stanju dograditi, Spustil se je v kompromisno rešitev in pristal na od3top novozgrajenih prostorov drugi industriji /od katere si jo obetal surovinsko bazo, 3vojo opremo pa si jo kolektiv prenesel v prostore nekdanjega internata. Razumljivo je, da prostori, ki niso bili grajeni'v ta namen, niso dovoljevali modernejšega tehnološkega proces: . TBva novonabavl j ona snutkovna stroja v moderni izvedbi, sta zahtevala tudi *tomu primerno prostore s ; kl.1 mntakleriTnapj:avoni itd« '.L1 o vse v teh prostaz.itL.ni bilo -izvedljivo. Pegobe kolektiva eo 3e iz dneva v dan večale^ ♦kadrovsko vprašanje jo postajalo iz dneva v dan večje, ,kar je prignalo kolektiv na rob neznosnosti. Kolektiv je iz dneva v dan iskal izhod, vendar je le s težavo uspel v svojih hotenjih. Zaradi pomanjkanja prostora se je kolektiv ee3to zatekal tudi k najskrajnejšim, rešitvam, kjer je tehnološki proces dopuščal je kolektiv dislociral celo v privatne hiše in tako ostal brez sleherne kontrolo nad tehnološkim procesom« Z najskromnejšo kadrovsko zasedbo cesto ni bil kos položaju, v katerem se je podjetje nahajaloP Zato ne so odnosi v kolektivu iz dneva v dan rahljali« V letu 1956 je podjetj.. lij zaposlenimi predelalo 2o ton materiala in doseglo celotni dohodek 95 milijonov dinarjev« Ko str stekla dva modernejša snutkovna stroja, se je že v naslednjem letu povzpela proizvodnja na 43 predelanih tor, s tem da jo tudi zaposlenost porasla na 157 delavcev, celotni dohodek jo pc narasel na 157 milijonov« Leto pozneje ,kct smo Sc omenili je verjetno zaradi skrajno razrahljanih odnosov proizvodnja za tennžo nekoliko upadla, kljub povečani delovni sili. v naslednjem letufto je lota 1959,je bil prisiljen kolektiv izvršiti določeno kadrovske spremembe in konsolidirati odnese v podjetju. Že v tekočem letu 1959 so sc pokazali prv znaki za razšeritev podjetja. Proizvodnja je narasla na 6o ton, s 136 zaposlenimi in doseženim celotnim dohodkom 31B milijonov din. Ta sicer skromni napredel: je porodil v kolektivu precejšen pogum, c katerim v no so lotili vse večjih in večjih nalog. Skcsi nekaj relativne slabih gospodarskih let so merodajni forumi izgubili upanje, da bi src "Iz tega-šibke ga kolektiva lahko razvilo resnejšo industrijsko podjetji Kolektiv je bil podvržen raznim diskriminacijam in prepuščen stihiji in lastnin rieeom. Potencialna katerim je kolektiv razpolagal v konkurenčni areni z relativno dobro opremljenimi konkurenti, je lo o težavo ■ustvarjal lastno sklede za predvidene rekonstrukcije. Z vsemi temi težavami so se borili še trije kolektivi na D-njskem in v Beli krajini, ki pa se niso bili v stanju rešiti iz oklepa v konkurenčnem boju. V cilju specializacije proizvodnje sta prišla kolektiva v Metliki in Črnomlju do sporazuma, da bi združitev teh dveh podjetij vsekakor lažje nastopala na tržišču in z združitvijo občutno zmanjšala materialne 3trcške. Že leto združitve je potrdilo smotrnost tega sporazuma, soj beležimo leto 1963 kot leto precejšnje afirmacije na tržišču,z relativno visokimi skladi. Združena kolektiva nista odnehala od dotedanje skromnosti in se sta prebijala skozi usodo pod silno težkimi pogoji. Leto pozneje sta ostala dva kolektiva v Mirni peči in Dobovi spoznala svoj brezizhodni položaj in predlagala priključitev k Beti, Tudi ta dva obrata sta v naporih za specializacijo in zmanjšanje materialnih stroškov našla svoje mesto v združenem podjetju. Tako se je leta 1965 začelo prebijati združeno podjetje z vsemi svojimi težavami v sodobni svet. To leto je bilo odločilno za odstranitev vseh težav v konkurenčnem pogledu na domačem tržišču. Na vsem lepem pa se je znašlo podjetje v areni mednarodne delitve dela. Skromnost, vztrajnost, prizadevnost, strpnost in da-lekovidnost kolektiva so' omogočili, da se je podjetje vključilo brez posebnih pretresov v mednarodno delitev dela, saj je doseglo v rela.tivno zelo kratkem času možnost deviznega samofinansiranja tudi glede repro-materiala. Kljub vsem težavam, ki jih je moral ta kolektiv prebrodit iy lahko trdimo, da je očuval svojo značilno enotnost, prizadevnost in skromnost z nenehno željo zn napredkom,bodisi v tehničnem ali kadrovskem pogledu. Trud tega kolektiva je zmagal nad največji-mi pesimisti, ki so morali kloniti in dati kolektivu vso priznanje. Vztrajnost kolektiva je kljub vsom težavam,iz dneva v dan naraščala, proizvodnji proces pa jo po drugi strani zaradi neprimernih prost, rov postajal iz dneva v dan težji c V letu 196o, ko je začela proizvodnja vidnejše naraščati, so postali delovni prostori na površini 9oc m^ velika zavora za nadaljni razvoj« Kolektiv se jc praznih rok pogumno odločil za rešitev toga problema in po daljših razpravah z vojnimi oblastni prišel do sporazuma o prevzemu takratnih vojaških hlU.vcvV zamene za to hleve je moral kolektiv z ogromnimi žrtvami zgraditi vojaškim oblastem, skladišča v h o ve m piestu, Takratni okrajni ljudski odbor je romenil podjetju krc dit 4 milijone din za stroške presolit'’-" o S temi pičlimi sredstvi so se nojprizmoovnajsi Čiru kolektiva lotili adaptacije prostorov ter sc v kratke čaru prenesli vso c premo is dotedanjih prostorov v relativna lepo adaptirane hleve. Velika prostornina jc dovolila me čl ost izpeljave dobrega tehnološkega procesa, nakar lahke rečemo, da je podjetje do določene : er' normalno zadihalo. Ze prvo leto, tc jc 1961 jc proizvodu j ■ b čutno narasla-in je že 291 zaposlenih doseglo predelavo 99 ton materiala in 557 milij onov ustvarjenega celotnega dohodka. Prve restrikcije; v deviznem p-slovenju no hudo prizadele tudi našo podjetje. Ustavljen je bil povsem uvoz čipk, kar je predstavljal' za naše podjetje enega od najhujših udarcev« honkurcnenr pedjatja tega udarca niso tako hudo občutila, kr.r . bila za takratni čas dokaj dobro opremljena, Fal-.-ktiv z e je znašel v najresnejši situaciji in s vso vnemo začel razmišljati o predelavi starih, grobih strojev z majhnimi obrati na finejše in hitrejše stroje. Prvi napori s'1 se izkazali uspešni in je zaradi relativno dobrega, napredka kolektiv pristopil k izdelavi plana rekonstrukcij , in sicer v treh fazah* Že prvi del rekonstrukcije jo povzpel letno proizvodnjo na 133 ton, omogeč; . zaposlenim ustvaritev 1,128 milijonov cel Snega c liodka. Kolektivu je bilo iz dneva v dan bolj jasno, da jo edini izhod v sodobnem svetu graditi industrijo v -viru vi ožje specializacije z . i • oko pr o izvodn j o * Kolektiv oe prav gotovo zaveda, da napori za izgradnjo mod ern j ini e >31„•? i dr. bo nad aljnn :1 nih n''»po • y - c> J a 5Js Ob kori 00 ppr ivrin TC-l 'JV dl ... y .a ..% •J t i n ^ r . v. J -l or e-pko ra sti<3'ru o-vr 1 ■>"?•„ .' >•.'''•.••?*e ..;.ni 1: vor m ncnpceg ' .iUtrijiajega cras » Potor Vujoič NAŠI sodelavci mpovspujajo.,. Ko slavimo deseto obletulce podjetja ,smo se za hip ustavili tudi oh s Ive c mn ih in s kor o neopaznih stebrih desetletnega dela. oh de lavi::.': i' delavcih, ki so ves ta čas ostali zvesti svojemu delu in svoji tovarni» Tovarna je rasla in se razvijala e njihovim dolom, oni pa so si oh tovarni laafcSsffali. novega znanja in novih izkušenj e Prav je, da sc oh praznovanju spomnimo tudi teh starih delavk in delavcev3 'Delavski svet je sprejel sklep, da vsak od njih dobi s j .'minsko darilo, mi pa. smo jih poprosili, da nam. oh tej priliki povedo nekaj besed o svojem življenju v tovarni• Žal nam ni bilo mogoče obiskati tudi zunanjih obratov, vendar smo pregledali delavske knj — Lj 1C G n c. ših delavcev in ugotovili, da sta v obratu Črnomelj POTOČAR Albina in TURK Gabrijela zaposleni 2e desot leto V DobOti jih je več: BLAŽ2VIČ Ivan, ORTIN Ivka, PAVLOVIČ Albina, RADANOVIČ Cilka, ŠETINC Sofija, ŠUM LA J Rozalija, DREK Ivanka, VOGRIN Harij a in POKOR Prane. Marsikdo med njimi dola v tem obratu že skero dvajset let, pa vendar bodo letos c nami vred slavili deseto obletnico podjetje „ V matičnem podjetju v v.-.o triki p.. smo našli precej delavk, ki letos s tovarno vred slavijo deseto obletnico svojega dola c Pri snovalu sme iskali IVIČIČ Marico, pa so nam povedali, da jo trenutno na tu Iniski« Zoiiuo ji čim hitrejšega okrevanja! V onutkovni plotilnici smo se ustavili kar pri obretovod-ji BRODARIČ Ivanu. Takole nam jo povedal: Sr. šel o en kot mehanik pri ploskih p.letilnih strojih v Črnomlju., Takrat nas je bilo komaj kakih 5o, Morda nam je bilo še najbolj težko takrat, ko smo sc selili v Metliko in takrat, ko smo dobivali vedno nove in modernejšo stroje, ki jih nismo znali upravljati in popravljati, s. .j jih nismo še nikoli videli Učili orno sc drug od drugega in vsak dc n £ n; znali nekaj več o Tudi MATKO Kančka, vodja izmene v snutkovni pletilnici iuj c pomiri ja, kako je tile v začetku hudo,, ko co se morali privaditi na nore modernejše stroje., Toda delati je p.rijelr. kadar o o vsi složna, in kadar si vsi prizadevajo za napredek celotnega podjetja# Tako ra je v ;?Bct.i.!S tudi tile ir. nato ri bilo težko vzdržati, čeprav oo bili delovni pogoji marsikdaj 'bolj slabi ]:ot dobri o V pletilnici okr< h. strojev sme iskali P1TR0ŠIČ Ano, ki dola v podjetju te več kot deset let kot pletilja na okroglih j 1 tilnih strojila., Antone lOČETARJA, mehanika pri okroglih strojih pe smo povprašali, kaj mu je v teh desetih letih najbolj ostalo v opominu*, Takolo jo pripoved val; h ta 1956 eno si prizadevali-, da sc presolimo v Metlika, kjer eno za tovarno že zg. ad 1 Li nove prostore o Vendar str s ustvarilo dv- taosra : Metličani in okoličani smo si želeli j .me ti tovarno v Metliki, Čru,..'01 jČ^i pa o o jo betela ob dr.-.ati > bančno naj b.i o tem odločil d. '!rvi?1H e vat., Niko?,i no bo:., pozabil, kako sem takrat hodil od enoge člene DS do drugega in jih opozarjal iv. to, da naj e-o sigurno udeleže to seje in glasujejo zn. selitev v Metliko, No, večina članov DS jo r s spre j el- sk&cp o selitvi in potem so jo začelo, Obrat k nfokc je jc 6s nekaj Časa c »tal v Črnomlju, vendar »on evru! vsok vočot .-dr,'., s ti ključ v Metliko.-. Na predvečer o litvi. pr. mi nikakor niso liotoli dati ključ.o kor so so bali, da bone cdpoijcJ.i še te zadnje e trojo o Vnos je p" oč.Lua i.., colo ljudi-kr milica jo mor o la pho. .dovoli« No, končno so je lo vse dobro i;: smo po ne vi in po c demontirali in mont v os . v 1 j« '.i sta )je ir • jih ?o; r. j ., i ihče ni plodni na uro« Za to drle sc obljubili celo nagradni dopi ■ lo nikoli Če a i s! oi sti . Del. je bilo toliko9 nas pa teko malo’ Pe smo bi;.i vseeno vol r- čopi iv smo živel i nep i.. 'n a. sire . no k.,< •. ; , ■ Eli e il evoj<= v b : d, •anjsv- *■ , no« p,.- j kov 1 < akuvn * gc r- - bili so Češi, ko eonl ■ ■, , -i okrog',r h in sem o al v vod . h.. . '.y n 'V :a, Ni "bilo noči, da me ne bi klicali v obrat. Še sreča, da sem takrat stanoval kar v tovarni, Za vse to nadurno delo nismo bili nikoli plačani, pa tudi pomislili nismo na to, da bi morali biti, čeprav smo delali tudi po 16 ur dnevno. Vedno sem verjel v to, da si bomo počasi ustvarili večje podjetje in da bodo prišli boljši časi za cel kolektiv. Zdaj smo to dosegli in vesel sem, da si lahko zdaj delavci kaj več privoščijo in delimo nagrade za katere smo pr prev delali lota in leta. Precej starih delavk smo našli v oddelku sa paranje Srn repasiranje čipk, JAEikTEVlo Karija je zdaj vodja izmene v tem oddelku. Začela jo ket .kV delavka- pletilja,ko pa je naredilo mojstrski izpit, je delala nekaj časa kot mojster v pletilnici. Vendar je prijela za vsako delo,kjer je bilo pač treba. Prišla jo v podjetje kot 17. član kolektiva.že leta 1940, danes pa jih je samo v njenem oddelku dvakrat toliko« Včasih je bilo težko, podjetje $± stalo na trdili nogrh. Vodstvo se je menjavalo, poslovanje pa je bilo slabo. Spominjam oc, da $c nekoč, še ko smo delali v Črnomlju, nastopila kriza: skladišča so bila polna gotovih izdelkov, ostali pa smo brez volne. Čeprav bi lahko vsi delavci dobili plačen dopust, smo se sami v dobro podjetja raje odločili za trimesečni neplačani dopust. Ko pa smo se vrnili na delo, smo delale po 12 ur, da smo si spe^j ustvarile potrebno zalego in nadoknadile zamujeno. Pelo jc bilo težko, saj jc bila volna tako slaba, da smo za šivanje lukenj na eni jopioi porabili ravno toliko časa kot za. samo pletenje. Napredek pa je prinesel nove, modernejšo stroje tudi v Metliko in navaditi smo se morali na novo delo, kar ni bilo vedno lahko. Toda človek dela z veseljem, ko vidi, kako podjetje pred njegovimi očmi in morda vsaj malo tudi z njegovo pomočjo raste in se razvija. Tudi MATJAŠIČ Terezija zdaj že nekaj mesecev dela pri čipkah, saj ji zdravje ne dopušča več dela pri stroju. Že 12 let je v podjetju in pravi, da je bila vedno zadovoljna« KCTAE Ana si je komaj vzela čas za ta pogovor, saj pravi, dela po remi Jx. je II op" « 5 a o a o. Ivajoou.j je acdcvoljn*.- takrat. kolar dola po normi -la ima veliko dela. Potem je turt.i sc 3 juaok več j A 3n človek nima misliti na to, kaj ve c mu ni prav- Faj poram. to n\ c-o povpi s c'io presega norme a p !■>£* ITSMAKTČ Sončke niom« tituli v pol ari; ju. o o, j O ona oilo. hčerkico,, ikudi ona je c pod j m jem vrel ■’ blvlj . 'a že dobre in ajnbe eaee, vendar a3. misl*jr.ov la je zdaj ,~a-dovcljnao Uredila ni jc dom in po tolikih letih Spiranja se te dni seli tu.d i v nevo stori oranj o 0 KOČLVAP Anica je p^iSIa v pod jot" j e kot vaj er ra* 3?n pregleduje čipke, or.j jc to delo “bolj primarno ?»a mlade mamice-- kot Oiolo pri stroju,, V brrrnnj src re ob kal-u.idvu pogovarjali p FOIVAT Jožefo,, Tildi ona je "bila vco^:h pl<-r. 11 j"•« prScre yy. jo zaradi slabega vida začela delati v barvarn? c včr.sih je lilo težko; pripoved oj o ■;. o troji so Ilir' otc pr., reliio &o ar. vtvak novi stroj smo mor ali ;or Azrdat:: n-v prostorček in tako nam jc tovarna ri-v-la ir dne---«. v dan, iz leta v loto-, "tlaj je /»13ko 'bo:, jr'c* in. upar.:, ia bo vsem ki pr 3 bajajo za nami A e bolj .c e« Lšajbo.i /j o e .ji cer a-5. v prijetnem epominu kolek.itvr> i ia/.eti— holukoir jin to pao lino. Mimogrede p.nc p c g., c df. i j o e p 'SV.m ■■ o c. ., ‘1', a .-■ -> ■•, LOZAR Katico, keko jo prot ,*a.3a tr-b rojob Irt v podjetju. 3)esivela jc že hrtsika j * Faj povemo 'a lr.-; da :,r aktivno sodelovala pri vod en j n podjetja v nnjiožjil 3.e-tih, ko ao ce selili is enega koven Kotle1-c na drujri, saj je Mir, prvi sekretar osnove.*, oa g:,c mmije zv, a-o komunistov v podjetjuo Ko smo stopili, v kroj linico se nam je prijazno zasmejala IIuŠAil Jožefa. Zijufc vsemu, kar jo žo pr o bivola v tovarni, ja ni minul smeh ii. CioUra. v (- - _ u T)e3 a j <. j o začela p? gd enajstimi loti in to nikjer drugje kot pri zidarjih« Danes človek to komaj So Z.akko ver jamo.« 11 La, ta, jo rekla," talrrat smo-PK^rale-naDvir.ie prijeti za vsako delo* Nato sem se v podjetju izučila za pletiljo in 7 let delala kot pletilja« Potem pa se je proizvodnja spremenila in začela sem delati v krojilnici, kjer upam da bom tudi ostala« Še to je povedala, da danes novinke sploh ne vedn, kGko jim je lepo* Tudi VARDIJAN Marija dela zdaj v krojilnici« Prišla je v podjetje leta 1955 kot KV šivilja, vendar je v začetku delala kar vse od kraja* Nekaj časa je bila na strojnem šivanju, potem pa je začela ročno krojiti pletenine* To ni lahko delo in na rokah so ostali sledovi, ki jo bodo vse življenje spominjali na tiste čase« Odkar so krojil-nico opremili z modernimi stroji, je delo lažje, zato pa nič manj odgovorno« Kljub temu, da je danes vse lepše in bolje, se rada spominja, kako je prvič prišla v tovarno in kako prijetno je bilo delo v tistem malem, idealov polnem delovnem kolektivu* PETRIČ Edo smo srečali, ko je prišla le"na obisk"v tovarno, saj je trenutno na bolniškem dopustu« Takole mi je povedala * Predvsem enemu človeku sr lahko zahvalimo za to, da sme se obdržali in danes lahko slavimo des&to obletnico, To je naš direktor. Seveda pa je celoten kolektiv pripomogel k temu, da smo se razvijali* Morda pa bi se morali r>t& delavoi vse bolj zavedati, da delamo pravzaprav zase* Marsikdaj bi lahko bolj poprijeli, tako kot smo včasih, lahko rečem, da sem ponosna na to, da še enajst let delam v .istem podjetju in da si tudi v naj težjih trenutkih nisem iskala službe drugje- Želim si le to, da bi bila zdrava in da bi tudi v bodoče bila čimbolj koristeffiučlan našega delovnega kolektiva« V šivalnici sem najprej stopila k stroju, KA.PUŠIN Angola mi je povedale., da je bila že pletilja, navijalka, repasirka, zdaj pa dela pri šivalnem stroju« Kljub selitvam z enega delovnega mesta na drugo pa je zadovoljna, saj je podjetje postalo v vseh teh letih že kar njen drugi dom. Včasih je bilo drugače, pravi; "še zidarjem $mobibi» rale pomagati, če je bilo treba« Če sme takrat vzdržali, nam tudi zdaj menda ne bo težko ostati 11 JAKU.O Angela je le za kip ustavila stroj. Norma, n&r-ma ..»o PraTTi. da je imela srečo, ker že ves čas šiva na owerUchu. Prej so bili stroji slabši, zdaj pa je vsako loto bolje. Delavec sčasoma vzljubi svoj stroj in se ga navadi o Zato je naj lepše, kadar je delo stalno. Tudi uspeh je le takrat lahko zares velik. Iskala še VRTATIČ Alojzijo, pa na žalost zaman. Tudi ona je trenutno bolna. Upamo, da ne bo dolgo in da bo kmalu spet vrtela svoj stroj. Na ročnem šivanju nam je KOČEVAR Pepca povedala, da je tudi ona začela pri zidarjih. Kopala je temelje za novo tovarno v Metliki. Potem je začela delati v Črnomlju. Težko je bilo. Od štirih zjutraj do sedmih zvečer je bila zdoma, brez tople hrane. Potem so se ielili v Metliko f pa tudi tu je bilo treba marsikaj pretrpeti zato, da je 11 PETI " danes taka, kot je. BEVK Anica je začela delati v "Belokranjki" takoj, ko se je pr-selila v Metliko. Delala je nastroju in na ročnem, zdaj pa že deset let pregleduje gotove izdelke. "Začetek jo bil težak, nismo imeli ne stolov ne miz, rezaji in likali smo kar na zabojih. Potem pa smo vsak dan dobili kaj novega." Čez dvorišče sem stopila še v skromno, skrito sobico, kjer piš:: na vratih "Vstop prepovedan". Mdd tem ko je vlival igle mi je SDANC Alojz pripovedoval o tem, kako je nok č de.al kot pletilec; vratar, skladiščni delavec in še marsikaj. Leta 1962 smo začeli v tovarni sami vlivat.: gl o in ni bilo treba več hoditi vsak dan ponje v L:;, b' j no., Sam se je lotil dela in kar šlo je. Vsak dan se je naučil nekaj več* vsak dan mu je šlo delo hitreje m bolje od rok. Še ’r mehanični delavnici sem se ustavila pri ŠTAMPFEU Alojzu Čeprav pravi, da raje dela,kot govori in da o uspehih v teh desetih letih govori že naša tovarna sama nam ;e 1 povedal nekaj besed: "Začel sem delati pri vzdržen ar ju strojev, potem pa sem vodil mehanično delav nic~ Za dolo pa primem povsod kjer je treba. Fajt ti jo bilo v' Sačfctkn« TJalnrat eem til pred pr-?.-i-3adnik c ind .tkete. -Tula’at «ao si <20X0 jTiar-lotr:!! za to5. da bi Levar-n; preoslati is Orr.omlja V F 70 11 STO o Peteri! T-i.ii.ko dola1 Et< nn uro, ra na dan c Tudi v Metliki Line 01 Is i/.v-— > krat celili in to jo lilo najteže., Volijo trude ja Oh o L..-- 1-c. vo.je.bke kor juda i c v spremenili v ~ j Biro jo v Ta vendar vso 7;; kraj ~ bilo tTf. b'i .; v t( '.mm o 1 o v njej ncroli ir n nut-Iu/o”. :■ - v;: boljšo bodočo*v* • < A s' ’ ^ v 020 n.In.o tU-to?i , c taic Bolo Ir;: - >, ■ / 1 -r vr:. -z.i j-nr; :.r> ■ -o .:■ n s iv . o v o ac r:rn 00 vrsta bog ve kd.o.j . 0 2 cv - ■.-.-. j-VO T" - S ■L • • . a i -o. 2ti ?si.; j;. (•'■ ?*:-.! 'i tu., et p > jn, poten ja oo jr z ■> d 0- J n. c* .v Viti, bila je preglede '■ - ; t •' . iaviuno;. * * ?.v “1 _ -j. «.(• i;o v jk*.IrO.sv*: -. 0'■ ,.. * i j C — V: :.i v u " 0,.- ;:o> bi ono— r •■. .-;* v i ;:• obr k- z -r to 1 r’ e >v no’, •v * .12. i v. Iri 'vifT jH nc n/r* -* '• r ;*r -l~0 •/C . rip .; bc d c čn oe ■■ Poved 1 a 1 -' r. + ■ r -' 0 •-' : r> . v ,■ •.' . — 5 •-. - 0 - It.! -..-.a ir is -• 3 '.'.V- tj-'0 00"*' : ?b k v- •ut teto ;ld ~ i d V ;b J'.'- 0., ^ v’ ojo 1 d ar ntSko knj5• ico s \ no i' raii eoom ’.n j: v tir to Č •'*, 'f0 1 Pr t- ko:»on. som er .•«’ 0 ' 1 • ■ y v/ ^ - r- -n r- 7 , u O '*>•< . s-srt. Tam DUV1FAC Ms itSna \n *•!?■ ., . y tlo.ntIn oc dv£>e t Ig ra- č-.i nat a in b vre min j ni e d.-: 11.0 rr. • t • rti v .>tr\ 1. Lo čto'- ■v i .:o 2: C.A l-t». j i .0 P -4 (3 kč. 1 j i, '.3o s mr-idr v -lotih. v.C.ic j trenutkih ros-govora a..i vrr.k d o lave o povedal veoga ti rje ge •., kav bi rov, mer da vet- to tudi at mogoče r.npiaatl, Tcia ena. jo lu.Gel In 2e3ja, 1:1 00 jo - tako cli dn«:r^3 * i to okli val; «■ Veliko dela la naporov .ivo vložili v to nodjoljo in nikr*.wi nam u:-. bilo on so« Morda vsaka naša žrtev ni "bila poplačana z denarjem, toda to niti ni potrebno. Dovolj je, da gledamo rast našega podjetja in Vidimo, da vse kar smo delali, ni bilo zaman." Ko sem jih poslušala-, sem si želela le nekaj: da mi mladi, ki smo včeraj prišli v tovarno in vsi tisti, ki bodo prišli 'jutri, ne bi razočarali teh delavcev in da bi nadaljevali tam, kjer so nam oni že utrli pot. V imenu celotnega kolektiva jim čestitam k nji&ovim delovnim uspehom in želim še veliko lepih trenutkov pri nadaljnjem delu. Razgovor vodila: Lidija Miloševič PODJETJE IN KOMUHA V tem članku nimam namena načelno in teoretično obravnava-, ti odnosov, položaja in nalog podjetij do komune ali obratno v našem demokratično razvejanem sistemu, predvsem ne za-radi tega, ker So za nas, ki givimo in delamo na področju -komune, bolj važni učinki medsebojnih odnosov in dolžnosti, ' ' i »i- Ker pa sovpada čas člankav- -desetletnico obstoja tovarne " BETI se bomo omejil predvsem na odnos in mesto tovarne njeno vlogo in pomen, ki jo "je imela in jo ima na področju komune. Ob t.em naj omenim, da s tem nimam nobenega namena postaviti v genco ostalih gospodarskih organizacij in naj bralec članka to tudi tako razume in ocenjuje. Kolektiv tovarne ‘'BETI" je v svojem desetletnem obstoju dosegel neprecenljive in nepričakovane uspehe v gospodarstvu samem in vplival na spremembe‘na področju komune. S svojim dobrim in premišljenim.desetletnim gospodarjenjem je v koreninah ovrgel mišljenje, da Bela krajina odnosno komuna Metlika nima pogojev Za sodobno industrijo ter je V v s svojimi gospodarskimi dosežki povzročil^dobesedno te--koovanje med gospodarskimi organizacijami, Ti dosežki so ovrgli dvome predvsem izven komune9 češ da Bela krajina . nima kadra, ne gospodarske tradicije in da bi bilo tvegano financirati in graditi v njej industrijo, V desetlet-r nem.razvoju podjetja najdemo in uporabimo lahko marsikatero izkušnjo za razvoj gospodarstva. Do take stopnje se je razvila **ez kadrov in družbenih sredstev, z izredno , pridnostjo la prizadevnostjo. Že ^jato ji pripisujemo veli? ke zasluge na znOgraj in navzven komune. To je tudi postavilo komuno znotraj In navzven v čisto drugačen materialen položaj* Kakšen je ta materialni položaj, se vidi na vseh področjih, moralni navzven pa ja neprecenljive vrednosti Mtasem Kato,kar nem ni treba vedno izpodbijati očitkov " ne znate ", temveč se lahko enakopravno pogovarjamo z nekdaj nedosegljivimi partnerji. Delovni kolektiv je s tem tudi dokazali kako Inna kakšen nač in lahke organsko zraste tovarna, ki je v ponos komuni In kažipot drugim, •; : ’ v • yt ■ ■, ; Oa . ^' Poleg tega pa je delovni kolektiv videl svojo mesto in dolžnost tudi do drugih problemov komune. IT a prvo mesto postavljam socialni problem, predvsem glede zaposlovanja tistega dela naših občanov, katerim kamenita in nerodovitna zemlja ni in ne more nuditi potrebne živi jenske eksistence. Posluh kolektiva do tega problema komune je še toliko več vreden, ker je rešil s tem vrsto vprašanj svojcev zaposlenih ter s tem v veliki_____________ meri rešil komuno obstoječih socialnih problemov ter s tem preventivno- vplival, da taki problemi niso naraščali. Ravno tako je kolektiv v svoji organski rasti in premišljenem planiranju odigral zelo važno vlogo na "področju.izobraževanja in kulturnega dviga naših občanov, kar sc- je nedvomno pozitivno odrazilo ne samo na področju storilnosti in večjega gospodarskega učinka temveč se to močno čuti n« vsp.h pnrlrnčjih_žfro— _—• -nega življenja. Od 3vojega nastanka, posebno pa v zadnjih nekaj letih, ko so mu to dopuščale materialne možnosti, jo kolektiv vodei_za svoje mesto, ne samo na svojem dmlavnemr-proe-tortt----- -In v samem podjetju, temveč je bil prvi v vrsti med tistimi, ki se niso ograjevali v meje svoje gospodarske organizacije ter se zanimali samo za tista področja, ki so interoo^urtna -saiao zanjo, temveč si je skupaj z Občinsko skupščino in njenimi .-političnimi organizaci jami prizadeval, da se takšna, ozkost in zaprtost odstrani ter 3 stvarnimi in konkretnimi posegi vsakodnevno dokaz-oval__ •in. gg--dokazuje, kakšno vlogo, mesto, dolžnost in poglede mora imeti gospodarstvo odnosno gospodarska—organizacije do določene regije-.in njenih problemov. l^trola, ki smo je večkrat slišali, da družbeni problemi niso stvar onega ali nekoga, temveč vseh tistih, ki imajo tudi od določenih rečljivih problemov kcri3ti>_jB- prav gotovo padla na najbolj plodna tla v kolektivu " B3TI" . Zato jo potrebno takšna stališča in odnose pogojevati z raznimi gospodarskimi uspehi izven gospodarskih organizacij, ki bi bili broz razumevanja delovnih organizaoij nemogoči ali manjši. V teh odnosih in pomoči mesto ko- lektiva v komuni ni mogoče ooenjevati le z ozirom na njegov materialni učinek, temveč predelavi,Ig rrev gotovo tudi močno komponento v aamoupravnih organih komuno tor vpliva na politične in gospodarske orrodo-litvo v določenem področju* V takonili ocenah nikakor-na moremo iti mimo položaja in odnosa, ki ga ime podjetje v medobčinskem sodelovanju in ki mu dajo vitalno podobo na področju integracijskih odnosov in povezovanja navzven komune* Irohojena pot kolektiva in nopehi, ki jih je podjetje doseglo^o prav verjetno tudi-rezultat naše splošne politike, ki jo je kolektiv osvojil kot zrelo in .napredne ter so tudi premiSljono v njo vključil* To nam ponovno potrjuje veličino občutkov in politike pravilnega razumevanja mesta nekega kolektiva v odnosu na naš gospodarski in politični sistem* Tovarna stoji blizu mejo SRS in SRH, to ji je nalagalo v odnosu na nerazvitost obmejnih področij posebno občutljiv položaj in nalogo predvsem v odnosu na ustvarjeno bratstvo jugoslovanskih narodov za časa NOV. Tudi tu je znal delovni kolektiv in upravni organi voditi pravilno nacionalno politiko, ki jo lahko dajemo za vzgled, predvsom zntn, ker so ti odnosi ostali na višini in tudi v zelo težkih časih razvoja podjetja samega« Besede, ki so pogosto slišijo, da smo se skupno brez razlike borili proti okupatorju in-da eeJboraa v obmejnem področju tudi medsebojno zaposlovali in sodelovali ne glede na nacionalnost, niso bile fraze(t0mveč stvarnost in realnost. Iz teh skopo ugotovljenih, napisanih in obeleženih gospodarskih uspehov in občutkov delovnega kolektiva do njegovega mesta v družbi In spoznanja težkih rozvojnih let tovarne;lnhko pridemo do zaključka, da je ta mladi delovni kolektiv odigral svojo vlogo, ze katero smo mu ob njegovi doset-lotnici hvaležni in mu čestitamo« Ob vaem.. tem pc. imamo čvrsto garancijo, da postajn-ko-' muna tudi praktično, nc. sarnj tooxoti£no-« vodno bolj komuna delovnih ljudi in občanov. Prav gotovo s tem So niso izčrpane V3e možnosti sodelovanja in meda©— bojnih dogovorov, pomoči ter vpliva, vendar nam inte-grarna r*st gospodarstva in družbenih služb ter sodelovanje ned njimi daje dovolj enakopravnih in za družbo pozitivnih činitoljev, da gledamo svojo prihodnost smelo in taksno kot si Jo bomo sami ustvarili. 7 tej naši prihodnosti pa pričakujemo tudi v bodoče veliko razumevanje od naših delovnih kolektivov, predvsem od največjega kolektiva v naši komuni - tovarne " BETI To predvsem iz stališča in spoznanja odprtih vprašanj, katerih rešitev bo ugodno vplivala na naš pojutrišnji dan in na standard naših delovnih ljudi.. IT one Vrviščar POSLOVI'!O POROČILO ZA PRVIH DEVET LIEZECEV Ker je članek namenjen vsoto zaposlenim v podjetju, nava» jam v lažje razumevanje razlago, da pomeni doseganje posameznega rezultata s 75$ to, da je plan dosežen, ker je poslovno poročilo sestavljeno za prvo tričetrletje * Ker pa je podatek večji od 75$, pomeni to, da jo planirana obveznost presežena. Že uvodoma lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje podjetja kot celote uspešno0 Tako iz izračuna rezultata poslovanja vidimo, da jc dosežena proizvodnja celotne** ga podjetja s 75$, oz. planirana je o 49.459 N din doseženo v prvih, troh mesecih s 37.483 N din, kar pomeni, da smo planske naloge izvršili. Nadaljni pokazatelj poslovanja jc fakturirana realizacija (izdane fakture za prodano izdelkeP) ki je bila planirana z 52.567 N din in dosežena s 44 «000 IT din, ali s 84$• Če pa od tega odštejemo promet, ki smo ga imeli a kecpttnnti "Labodom11 iz Novega mesta in " DTE " iz Zagreba, s katerima smo imeli prometa 5oo milijonov S din, vidimo, da smo tudi fakturirano realizacijo dosegli s 75/'. Celotni dohodek podjetja je dosežen s 78$ ali s 3$ nad planom. Naslednji, zelo pomemben pokazatelj je dohodek podjetja, ki je bil planiran s 14.265 N din in dosežen s I3.08I N din ali s 92$. Tudi sredstva za sklade so bila planirana s 4.679 N din, dosežena pa so s 7.660 N din ali s 164$. Kor je pri obravnavi doseženih sredstev za dohodke, sklade in izplačanimi nato osebnimi dohodki znatna povezava, naj če navedemo kako orno dosegli planirane neto izplačane osebne dohodke, Ti so bili planirani s 6*o99 N din, doseženi pa s 4.569 ali 75$. Na sejali organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij kot so sindikat, OOZK in mladina je bila o teko visokem procentu doseganja sredstev za sklade podana podrobno obrazložitev, iz katere je bilo razvidno, da je na tako dober razultat v znatni meri vplivalo tudi to, ker nismo lansko loto ob prehodu na gospodarsko reformo obračunali oboi;omočili so :s. čurvvin in nedovršene proizvodnje po novih višjih .• i, r.npak cmo te zaloge po sklepu DS obračunavali po starih cenah, kar je vplivalo na to, da so je sedaj, ko so te zaloge izčrpane vplivalo, da so prišla sredstva razlike v ceni v sklade podjetja« Poleg tega je v sedanjih zalogah nedovršene proizvodnjo zaradi negativnoga odstopanja v cenah vrednosti za coa 80 milijonov din, kar ho v zadnjem tromesečju vpliv.-lo na znižanje rezultata. Upoštevajoč ta dejstva vidimo, da smo tudi sredstva za sklade dosegli s 77$. To posumi, da je plan presežen z 2$. ilajbolj realna primerjava poslovanjn- jo po mojem mnenju izplačani noto osebni d oh. :dkt s d os o žene proizvodnjo, za kar smo že ugolovili, d st;:, oba pokazatelja dosežena s 75$. Najbolj ugoden rezultat smo dosegli pri izvozu. Planirali smo 5'o.ooo '/> izn zr in že v tretjem tromesečju sno dosegli izvoz s 522 c. 00, $ ali s lo4$» Od skupnega izvoza sno planirali izven; na zrpr.dno tržišče v vrednosti 400.000 r/, ob koncu tret ion trimesečja pa smo ta izvoz dosegli s 4 26*171 $ nh , .1,-7p. ITa vzhodno tržišče smo planirali izvoz v aitcsvu Im. 000 ob koncu tretjega tromesečja 31.10 dosegli izvoz z 295.340 # ali s 95$. To je vsekakor lep uspeh, če upoštevamo, da smo bili v prvem in drugem tromesečju zelo izpod plana v izvozu, o čemer smo z vso resnostjo razpravljali na D3 podjetja in sprejeli sklepe, da se mora stanje izvoza v tretjem trcmerečju znatno popr viti, čc hočemo,nemoteno nabavljati surovine z o. rodu o proizvodnjo. Kot je iz podanega razvidno niso bili sklepi 08 zaman, saj so rezultati izvoza 1 im zapadno tržišče zelo ugodni. V poročanem razdobju se bili tudi povprečni neto osebni dohodki doseženi žanje kot jo bilo s planom predvideno in so bili doze'.eni s lo2$» Tudi podatek o številu zaposlenih nam pevo, da smo zaposlenost v podjetju kot celoti v primerjavi s postavljenim planom presegli za 22$, kar pomeni, da jo bile planirano v letu 1966, °21 zaposlenih, do konca, tretjega tromosočja pa jo zaposlenih 093 ali 97$. Za-obrat v Metliki lahko-ov-^^Davnf je ^aaž^ooi^a^iUj^vč^poaaovanja skoraj enak doseženemu rezultatu za celotne podjetje. Dosežena proizvodnja je bila planirana z 38e47o N din9 do konca tretjega tromesečja pa je realizirana e 26 „951 N din. ali s 7o$» Tu '“naj takoj povem, da je na nedoseganje plana v višini 5$ vplival izvoz na zapadno tržiš So, kjer so dosegajo znatno slabši rezultati kot na vzhodnem tržišču« Za lažje razumevanje izvoza v tem obratu ne j omenim, da je bilo planirano za izvoz v letu 1966 za ta obrat 23o0ooo 0, do konca tretjega tromesečja doseženo 287.ooo 0 ali 25$. Iz tega je razvidno, da je p^nu Ja -- - -n- v obratu Metlika presežen za 5o$0 Tudi obrat v Črnomlju je dosegel planirano proizvodnjo e 85$, saj je od planiranih 4c5ol N din dosegel ob koncu tretjega tromesečja 3<»91o N din„ 'Pri sredstvih za sklede v tem obratu smo s planom predvideli maj lini izgubo, kor je imel obrat predvidenproizvodnjo za izvoz, vendar iz obračuna ugotavljamo^ da je obrat uspešno posloval kljub izvršenimi izvoznimi obveznostmi in dosegel sredstva za sklade v višini 3&t>5oo0ooo S diru Tudi ta obrat je dosegel izplačan^ neto osebne dohodke s ?5%t k^r "o^eni, da je plan dosežen« Obrat je dosegel izvoz s 93$o Planirano je imel za tekoče leto 2oo0ooo /'izvoza, ob koncu tretjega tromesečja pa je dosegel 185„65o$ 0i Od tega je imel planiran izvoz na zapad 14o0ooo 0? do konca tretjega tromesečja pa je izvršil I.>5.450 0 ali 75$o Na vzhod je imel planirano Go.oooo do konca tretjega tromesečja pa plan presegel s 134$o To pomeni, da jo obrat uspešno izvršil svoje planske naloge0 7 te a obratu so bili povprečni neto osebni dohodki do konca tretjega tromesečja preseženi za 31$» kar je zelo ugodno nap ram Za obrat v Mirni peči lahko že uvodoma navedemv da je glavni vzrok za nedoseganje planskih nalog v tem, kor je imel obrat prooentuelnc najmanjšo zaposlenost od vseh obratov o Tako je imel planirano število zaposlenih 111, ob koncu tretjega tromesečja je bilo zaupale-nih 83 ali 75$ glede na postavljen pl‘uu Za lažje razumevanj« razlik zaposlenosti v posameznih. obratA&hnavajam, da je imel obrat v Metliki za 23% večjo zaposlenost od plana,- obrat v Črnomlju za 20% in obrat v Dobovi celo za 54-%« Iz tega je razumljivo, da obrat v Mimi počin&h. mogel dosegati take ugodnih, rezultatov kot drugi obrati. Zaradi tega je dosegel planirano proizvodno z 69%, dohodek z 71%, netto izplačane osebne dohodke s 55% in povprečni netto osebni dohodek s 101%. Kar se tiče sredstev za sklade v tem obratu je isti primer kot v Črnomlju, ker .je bila s planom predvidena majhna izguba zaradi izvoza celotne proizvodnje. Ob koncu tretjega tromesečja pa vidimo, da je obrat kljub temu, da je delal v pretežni meri za izvoz, dosegel 10,5oo.ooo £ din sredstev za sklade. Pri tem naj omenim, da se sc tekom leta menjali tudi artikli tako, da je to omogočilo doseganje boljših rezultatov, kar velja tudi za obfcfct v Črnomlju. Obrat je imel planiranega izvoza v znesku 7o.ooo0 in je do konca tretjega tromesečja izvršil plansko nalogo s 50.955 3o,955 0 sli s 44%, Od tega je imel planiranih 3o.ooo 0 na zapadno tržišče in je ob koncu tretjega tromesečja dosegel 15.795 0 ali 55% in na vzhodno tržišče 4o,ooo $ planirano in doseženo 15.14o 0 ali 58%« Pri tem moramo takoj omeniti, da je imel obrat ob koncu tretjoga tromesečja precej zalogo v znesku približno 19.ooo~$, ki je bila pripravljena za izvoz v začetku oktobra. Iz tega sledi, da je planirana obveza za izvoz tudi dosežena. Obrat v Dobovi je imel planirano proizvodnjo-3.6o3 N din, dosegel pa je do konca tretjega tromesečja 4.565 IT din ali 12^%. 3?u moramo za lažje razumevanje ugotoviti, da je v . tem oTjratu nastala sprememba v številu zaposlenih in šte~ ... vilu .strojev ir‘aprilu, zaradi česar je bil tudi dopolnjen plan proizvodnje, ki je dejansko dosežen z 58%. Razumljivo je, da je na to vplivalo priučevanje novih delavk, ki v prvih mesecih niso mogle dosegati norm. Obrat v Dobovi je dosegel sredstva za dohodek..obrat a s 87%, kar pomeni, da je plan prekoračen za 12%. Sredstva za sklade je imel-obra^trplanirana a 128 IT din, dosežena je s 265 ali 59%. Izplačani netto osebni dohodki so bili planiruni s.,484 IT din, doseženi ob koncu tretjega tro- meseč je s 397 N &in. ali 82%, Število zaposlenih, je hilo planirano v obratu 76.delavcev,.ob koncu tretjega tromesečja jih je ■'bilo 98 ali 129%, kar pomeni 54% preko plana. Obrat ni imel planirane izvozne obveznosti vendar je delal -za izvoz nekatere artikle~in dosegel izvoz v -znesku 18,39o na zapadno tržišče. Vsekakor je to zelo pozitivna ugotovitev saj se je obrat prvič vključil v mednarodno delitev dela in kot vse kaže bo pri nadaljni proizvodnji predviden redni izvoz na zapadno tržišče-Povprečne neto osebne dohodke je obrat dosegel s 89%. Iz tega sledi, da je doseganje povprečnih neto osebnih dohodkov slabše od ostalih obratov, kar je posledica, zaposlitve večjega števila novih delavcev, ki so imeli, že.po pravilniku nižje osebne dohodke v priučitveni dobi, poleg tega, pa so tudi po preteku izučitvene dobe , po normi dosegali nižje osebne dohodke kot starejši izkušeni delavci. Ob koncu članka prosim bralce, da za morebitne ne dobro podane -podatke oprostijo, ker je takšno snov, kot je poslovanje podjetja in obratov težko opisati v-taki ob~, liki, da bi bila čim lažje razumljiva. Že poslovno poročilo, ki je bilo sestavljeno za organe upravljanja v zelo zgoščeni obliki, obsega 11 strani. Martin Štefanič čel vckoga c um •' >up? avl j ar. j s. sogcjo še v dobo Irkontno, ko do delavci prevreli v upre--"--lj ni- podjetja, ki bo jih zapretili zgibov! 1- , D • ■ • 3 u aiSi Lo scmcup -avlja ije, je pr is 3 - ' . - oktobrska revolucija v Sovjetski zvezi, kjer eo po • . jah Morsa in Engelsa izvedli delavsko samoupravljanje* Tud z. pri nno \ Jugoslaviji c e je ne a r-r o 1 v ij c-t' i oi on po— ja'' !.la želja, da bi ta prevzel tovarne v svo*• 3 roke<> , ; :. jo vladal pred t 03 so k j L ‘ni skušal na vse načine zaduOiin to te ia„ FC3B bili t ■ . ■ . • d e lav ds - - ■ ■ d ■ - '■■■ i«r>i • ■'* ' c* • w 'J t o bili gc >.j objekti, kolikor ;.. 1 le 1 ploh. poftuSonl in c : 2 " vi ki. red pri zaradi . ' >11 : f -- svoje upravljanj o o la ra pichod'nno v r . cu-zovi de-lQToe prip; 1 i do leta 195o, Tega leta j:, bil sprejet temeljni zakon c uvedbi ... v.. .: otv, :»ii nu.: avl 3 org- teko rir nivoju p..‘o.p. ig-a o 1 - 7 o' ■■ !..r • or '•-■r.ifc enot ju erir.meli po- membno v oogo p;-.o no :-. . ..v,.on ju, h-..k j o.? na 0:1131 d^-lav3ki cveti delcu, aih onot dali dsA^±csic, ocvtu podjetja. predlog za xazne izboliSave v njihovih enotah«, poleg toga pa bo zelo objektivno in kri ih -n o etrejemali tir te dole camouprovnih predpisa tp ki ~ nanašajo na njihovo en.»to, Posebno tern n-- č 00 porajali oivcnl upravljanja pri rez m in -p g •■g-no- -ju raznih e le bo« ratov 20 razvoj pod je, go je t :• i.iko bolj pen-embao, če povemo, da ca je podjetje oiriio rvodvo--o e '(_•■ ?nr:r.ai sredstvi„ To pomeni, da 00 org p a o upravi j vaja v vaern razdobju budno r. premij c. li delitev srodrtev no -sklade- in osebno dohodke, in odrejali, da 00 odvede v gklad3 toliko sredstev, da je bil razvoj podjetja zagotovljen, čeprav sc jo včasih dolilo 5of no. okh: d. in tc% ia osebne do-hodkoo Ven ta njihova, prizadevnoj* pr. niso bila zaman, saj ci jo pod j o rjo s l-car- sredstvi r .ocvrlo moderno strojno opromc, s katero izdeluje n; jrazlicTv.. j&e kvalitetno iz* d siko, i8ka.no na domudtm in rujem trriedu. Vzporedno z razvojem podjetja so organi upravljanja poskrbeli tudi za izobraževanje zaposlenih in vzgajanje novega kadra. smo v zadnjih letih štipendirali 42 štipendistov na raznih srednjih, višjih in visokih šolah. De. hi delavcem omogočili, da si pridobe kvalifikacijo, eo organi upravljanja v letošnjem letu odločili, da so v sodelovanju s Tekstilnim šolskim centrom iz Kranja odpre v podjetju poklicna šola, ki jo danes obiskuje 52 učenk. Prav tako so organ, upravljanja vložili precej sredstev za gradnjo stanovanj. Podjetje ima zdaj 38 družinskih .in. samskih stanovanj. Pasen za stanovanja so organi upravljanja poskrbeli tudi za letni oddih svojih delavcev. V ta namen so kupili počitniški dom, kjer se bodo lahko delavci med letrim dopustom odpočili in si nabrali novih moči za nadaljnje delo. Organi upravljanja sc mislili tudi na zaposlene Sene. Odločili so, da ustanove v podjetju obrat družbene prehrane, kjer lahko dobi delavec in vsa njegova družina hrano po zelo primerni ceni. Zlasti ugodno je to za delavce, ki prihajaj iz oddaljenih krajev, saj lahko dobijo v tem obratu polog tople malice tudi kosilo. Prav tako je bilo sklenjeno, da se odpre v podjetju tudi špecerijska trgovina. Teko je zaposleni ženi prihranjena nepotrebna hoja v mesto, saj si laliko vse potrebno kupi že ob odhodu z dt>la. Organi upravljanja nameravajo odpreti tudi urtrošk toc, kjer bo' lahko zaposlena .mati- brez skrbi puščala svojega otroka, medtem ko bo sama delala v obratu. Tako bo njena produktivnost občutno večja, saj bo med delom mirna, ker bo vedela, da je njen otrok v varnih rokah. Iz vsega toga jo razvidno, da organi upravljanja ne skrbe lo za razvoj podjetja, ampak tudi za boljše in lepše življenje vseh članov svojega kolektiva. Silva Dular O OBRATU MI EM PEČ pl$kt?±v obrata Mirna peč se je 1.1.1964. priključil k .Belokranjski trikotažni industriji "BETI" Metlika, kot takratiw samostojno podjetja z nazivom "Dolenjka", Mirna jpeč. Podjetje "Dolenjka" je bilo ustanovljeno z odločbo ObLO Novo mesto, dne 22, januarja 196o. in registrirano-pri gospodarskem sodišču v Ljubljani pod štev. 19o/l N.m. Predmet poslovanja je bila proizvodnja vseh vrst trikotažnih izdelkov. Vendar je bila proizvodnja usmerjena le na otroško trikotažo z dodth© ~pro*za^ino d«jnvnoat— jo izključno kooperacijske oblike. Kolektiv je povprečno štel 150.zaposlenih, Določano obdobje je bil poslovni učinek zadovoljiv, kar moramo pT3rf>isaiii t^di tedanjim konjuktumim razmeram tržišča. Ob dejstvu, da je vodstvo kolektiva zanemarilo splošne nntratrja organizacijske oblike in da so se prilike na tržišču spremenile, so člani kolektiva prejemali... cca 6 mesecev minimalne, plača, v -znesku lr>Tonftt— starih dinarjev. * ' — Po priključitvi k "BETI" Metlika, kot obrat III. Mirna pač, se je stanje sicer počasi-, vendar sigurno in postopoma zboljševalo. Jasno, v začetku ni šlo brez težav in do določenih pomanjkljivosti, predvsem zaradi hitrega prehoda na zunanje tržišče in pomanjkanja strokovnega kadra v proizvodnji. Tu mislimo predvsem na kvaliteto izdelkov, za katero pa .danes lahko trdimo, da se giblje pod dovoljeno višino. Obstoječe norme uporabljamo namreč iste kot obrat I. in II. in jih v bistvu normalno dosegamo. Tu velja omeniti podatek, da se je produktivnost v zadnjih dveh letih dvignite za cca 4o - 5o %. Kar se tiče poslovanja v celoti lahko zapišemo, da obrat gre v korak z ostalimi» čeprav se tekočih problemov ne manjka. Postavljene planske obveznosti bi vsekakor presegli, če ne bi imeli. 25 % manj zaposlenih,kot je planirano. Kljub temu upamo, j.ih~čmhjaaaeolh. uspeli planske obveznosti —" izpolniti. \ vanj a j e _.txanutjaQ proizv_o / -obrat TV Dobova 29, NOVEMBF.R - PRAZNIK HEHJBJJZ3 Letos poteka 21, leto, odkar je Lila rojena Republika. V tem razdobju ja odbranila napade iz vzhoda in zahoda, kljubovala gospodarski blokadi, političnim spletkam iuformbiroja, vohunskim in diverzantskim akcijam,- ki so bile naperjene zoper ujoc v /Vi . r- • v* v * fc • • * N • • . V čem je bila njena moč, da je labko prehodila vse težave in zmagovala v.vseh najtežjih prilikah? Urez . dvoma v enotni volji ljudstva, ki je želele imeti ro-publi&Jao ureditev in socialistični družbeni sistem. Govorimo, da jo vsa oblast izšla iz ljudstva in pripa-da ljudstvu. To.ni parola, ni fraza, to je naša stvarnost! Frr.vzfct.te, ker v naši republiki pr:pada vsa oblast ljudstvu in samo njomu, jo republika v teh lotih svojega obstoja postala tako moona ir tako enotna kot nikder doslej, Mednarodni gospodarski položaj jo republiko postavil pred nov problem. Vključevanja v mednarodno delitev dola in menjava proizvodov z vsemi deželami v svetu, stu nas prisilila k uresničevanju gospodarske reforme,. Reforma &£. posledica slabosti v našem dosedanjem gospodarskem sistemu, pač pa sposobnost našoga socialističnega sistema, da se lahko uspešno vključi v mednarodni gospodarski razvoj. Republika je omogočila ta sistem in kor smo vedno v njem zmagovali, smo prepričani, da bomo uspešno prehodili tudi težave sedanje svetovne gospodarske krize. Dan republike naj bo simbol uresničitve teženj narodov Jugoslavije in porok za uresničitev še lepše prihodnosti Janez Smrekar J* MLADINA PROSLAVLJA. V počastitev 10. obletnice podjetja .je mladina organizirala športna tekmovanja v .v.nianon tenisu, šahu in streljanju. K 450drerICnra2iju smo povabili mladino iz Belta, Kmetijskih-- 1, '^-ftole na Girai ter ekipo Občinske. skupščino Metlika. športnega dne so se v soboto 19.ll.IpC5 udeležile vse navedene ekipe. Najbolje se je lariit la a ir "VIT- r.eilika, ki je osvojila pivo nor to v na.u bo.niu. i:i v k; vel jan ju ter drugo ne st o v šahu. r©2T%o!^atsix-aJLia--v vkipu bol''* o. is Cmo. ,1 j a, ki jo osvojila prvo mesto v salu, drugo v namiznem tenisu in streljanju. Sledijo - ekipa Kmotijmu šulc na G-mn ..iu inske- e ^ skupščine Metlika. Rezultati jposaneznih crečmj co razvidni i- tabel: JTaulrni tor is . I. mesto ekipa ‘'BETI1' II v por .-.vi: '../L—> I.h_-jakr %rooe J- «.* - i - J Ki ) IX. mesto ekipa Delt 0n-u~.clw ,. -llkLc Vlado, j Rcr*tcl.ar Zvene; J Tit i—gto-ekina Grm II u A . nič Anton, L’n:rC Iliran; TV., mesto ekipa Grm I l'etelj Iranc, t ' _ G c: t ■. Janez; V. mesto ekipa l,B3r?l” I w Oerjanec. liarjan^ Gašperič Strme; VI, anesto—ekipa_ ObS Hc>-iik.', Pr o v ul ček olavo, ''•tteuknuie Ivan. 11..mesto "BELT" Črnomelj 11... " "BETI" Metlika III. " BteefcAjska šola Grm IV. " Občinska skupščina Metlika Streljanje I, mesto "BETI" I. Metlika: Hutar Zvone 79 krogov Gerbec Jože J 70 krogov Bogdanovič G, 69 krogov Skupaj: 218 krogov II. liesto Belt Črnomelj: Panijan Jože' Dobar VjeKo, Satošek D. 76 krogov 64 krogov 63 krogov Skupaj: 2o3 krogov IIIf mesto Kmet.Sola Grm: Gruden Janez Viočiic Alojz Hršak Mitja 6S krogov 6$ krogov 6o krogov Skupaj: 195 krogov IV. mesto "BETI" II: Hauptman Z. Matekovič J. Lebar Štefan 69 SR 26 krogov krogov krogov Skupaj: krogov Vi mesto ObS Metlika: Prev a 1 š ek S1 a v Udovič Mitja 26 M.ol ek Prank 24 krogov krogov krogov Skupaj: 94 krogov mHJLEA2X saCKOVAITJA 1 SAEU b£LT foGTf SOLA 066 •ŠT^V. fiAZim Mč$TO GSM MGTULA TOČk TOČJtM* 4 h€LT 5:2 r 5 - O M 2) f'2:5 T- 2 b£TI ZKZZ&i $5:4,5 M 2 9,5:1,5 I* 2) ŠOLA GSM 0:5 4,5 :Sf5 čili 5-0 J G,5»&,5 g. k 066 M£TLHLA /i; If 4: 1+ 0*-5 0 (2: 45 fr. EEZUEPATI TKKLiOVAlIJA Y ITMII&ISU 22111*30 /*' SOLA GSM ». C fes MfcTL 56T! ff. ŠOLA. gp.ml- bcni 64LtI Š7CV. TOČIL MZ.L. v ALTIH M^TO 4 ŠOLA GRM 1 £:*f 4 LA 0 jlio 4 l:o 4 4'SL | 0 5 S-.5 :5- 2 Ofc-3 MLTUK^ 4-.1 0 G: SL 0 o\ 1 0 <;£ 0 Ovfi. o ! 0 2:iO vT 5 b£T! iT. SL M 4 an 4 S.:o 4 iso 4 n 5 40 £ I It ŠOLA GQ*)L 0,5. 0 ito 4 0,4. 0 m ‘150 ■1 <»•,2. 0 2 5: G ;v. •*** 5 5GTI I- tf-.SL C 4 O'.«. 0 o:a. 0 O.ft. 0 4 A<3 v **** fc 5£i-T 4:4 4 SL :o 4 4:JL 0 m 4 4 /y^ y Zc.ZZ L * dopolnjen pravilnik c delovnih izmerjih, pc sprejema st.otvta dalje smo dolžni vri., da .oe :n;n:nn po n:;':r.ovi.a do.lt d lih zato je prav, di .. de • * :i - " ®e niso up o znal 3. s statutarnimi doicdburi, spoznajo, no tako bodo i.-•hko izvrševali svoje obveznosti 3.n c v-novali pripadajoče pravice. Nabavili smo večje število osnovnin sredstev, na primer elektromotorje-, oljne peči, varilno ge.inrcuro, cm.ri-fugo. šivalno plošča itd, . Sprejeli smo zelo pomembon sklep, da se skupna amortizacija cd sedanjih 6 % že za letos poviša na 9 %. S tem bodo o snovna s rod suva aiio r 11 • i .l cuia v c ..n. o j roje kot po dosedanji stopnji in 00 teka omogočeno, da mitreje obnavljamo iztrošena sredstva. ~ Pristanek smo dali podjetju Mercator, da odpre »peee-rijsro trgovino v naši tovarni in zlasti delavke zelo pridno ob i sirni oj o ta lokal. g jr p elaborat in program prehoda na skrajšan, dei ovni če s, Prš tem smo odločili, da bosta le .os dela prosti sobota:Si5,’ novembra in 31. decembra. Drugo leto bodo v prvoiii idsromročja prosta le po ena sobota v raasacu., 7,apoano.i&a obdobje pa 'oo delavski svet odločil posebej. - Za izvajanje ukrepov ^za-prehod na skrajšan delovni čas.. mio ustanovili oddelek za organizacijo in nagrajevanja. Ta oddelek, je zadolžen, da spremlja uresničevanje pogojev iz programa za prehod na skrajšan delovni čas, da podaja najbolj primemo ros it v e in pripravlja novo organizacijsko shemo podjetja. Najpomembnejša okoliščina v ton programu so organizacij sne spremembo v proizvodu j ih službah in ureditev sistema nagrajevanja na čim stinrulativnejši način, Z zdravstvenim domom v Metliki smo sklenili dogovor, da 'bomo delavce našo tovarne v Metliki cepili proti gripi. Obrati izven Metlike pa naj se s svojimi zdravstvenimi domovi dogovorijo, da se tudi pri njih izvede to c« ! le ije. Organ san >u »ravljahjh ja sprejel fcakšdn aklep zato, kor rjo ugotovil, da je pral dvom.'', letoma od c-cpljen-ja izostal e:i obrat, v karenca je ob epicnmiji gripe pojavilo za 60 % več obolelih kot v ostalin obratih* Gdone ponudb e za sodelovanje s ameriško firmo Triunph International smo sklenili, ne j di reli; or podjetja s strokovnimi službami ugotovi možnost to kooperacije in v primeru pozitivnih, ugotovitev sklone ustrezno pogodbo. Sklenili smo, da se po tričetrbletnem obračunu delavcem podjetja izplača 50 % enomesečnega osebnega dohodka, računanega v povprečju in doseženega v prvih de-? vetih mesecih lotos. V primeru, da ostanejo kreditni pogoji kot letos tudi prihodnje lqto, so iz že doseženega dohodka izplača če 50 %' enomesečnega OD 1. maja 1967, leta, Pii izplačilu tega dohodka pridejo v poštev vsi delavci podjetja, vajenci, in štipendisti,.,? poštev pa ne ppidejo delavci, ki so bili le v qfeT*ilno'-pravnem razmerju s podjetjem in je bila njihova zaposlitev v podjetju Ig kratkotrajna. Odobri se najetje posojila v znesku 8 116,800 za na» bovo..konfekcijskih strojev, raschol strojev in barvnih aparatov, To posojilo bomo dobili od italijanske firmo Rhodiatoce. - Gl od c pogojev za nagraditev delavcev, ki ec že 10 let v podjetja, smo sklenili, da pridejo v poštev delavci, ki so neprekinjeno zaposleni v podjetju že 10 let in tisti delavci, Iti so delovno razmerje prekinili zaradi odhoda k vojakom, zaradi nadaljevanja šolanja in zaradi varstva majhnih otrok, a sc niod prekinitvijo niso zapodili v dragem podprtju. Delavce se nagradi s spominskimi dragocenimi nagradami. “ Sklonili smo, da nc to skupno proslave, ker ne bodo zgrajeni prostori za novo konfekcijo in bodo zato delovne eno;;e doti?.,. -.vdorne:kilo v znesku 5.000 din. za posameznega delaven in bodo ta denar lahko razdeli-© individualno < avcem, ali organizirale skupen 'zabaven program. - Podjetje jo v novozgrajenem bloku pridobilo 5 stanovanj in eno jo še posebej odkupilo v '23toku, zgrajenem lanse ko leto, DG jc razdelil stanovanja tako, da je dodelil: trosobno stanc.anjo Srečku Bggerju, vodji proizvodnje} dvosobno stanovanje Jožetu Pajku, analitiku, s tem, da sprejme za podnajemnika Antona Štruclja, prav tako onulitika; * dvosobno stanovanje Jožetu Gršiču, šoferju; dvosobno stanovanje Moriji Mcrlič, tehnologu v kon- fekciji ; dvosobno stanovanje Cilki Pust.ak, S tom, da ima v uporabi eno sobo in kuhinjo, druga-soua pa se dodeli Nadi Kovačič, tokstilnemu tehniku, s tem, da ima v souporabi hodnik in toaletne prostore; ^ enosobno stanovanje Antonu Bovcu, obratov od ji konfekcij ejj 4©asdanje stanovanjc Harije Merlič se dodeli Fančki Švajger, preglodovalki čipk. Dosedanje stanovanja Jožeta Gršiča in Fančke Švajger naj bi so dodGlilo ?.Iati;:i Zc.’ cznjaku, mehaniku v konfelcciji in Jožetu Pezdircu, električarju, po pristanku lastnika zasebne stanovanjske hiše. Sansko sobo pri Jožetu Simoniču se dc^oli Jožici Rogelj, blagajničarki; samsko sobo pri Iliji Predoviču so dodeli Ivanu Malešiču, obratovodji okrogle pletilnico; in samsko sobo. pri Anici Kočevar se dodeli Mariji Jankovič, pripravnici v računovodstvu in Francki OžLetič, kuharici. Janez C&reJfcnr NAŠA KRONIKA V mesecu oktobru se je v podjetju zaposlilo 42 delavcev, s podjetjem pa sta prekinila delovno razmerje 2'" delavca. Stanje na dan pl. oktobra 1966 je bilo 1.042 delavcev in sicer: 196 moških, *£87 žensk ter 59 vajencev. V obfatu Metlika 657 v obratu Črnomelj 181 v obratu Mirna peč 82 v obratu Dobova 122 Poročile so se: V Metliki: OmeSzelj Duška, por. Guštin Sušnik Stana, por. Bajuk Perušič Rozalija, por. Tkalčič Kožar Zla^a, por. Peršin Pečar Ana, por. .Mlačak Šober Vida, por, IIa.be Švajger Frančiška, por. Nemanič V Črnomlju: Jovičič Dragica, por, Curk V Mimi peči: Jaklič Majda, por. Tomšič V Dobovi: Ferenčak Marija,, por, Zajc Cverle Ana, por. Drugovič VSEM N0V0P0R0ČENIM ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI MNOGO SREČE! BOLJ ZA BALO KOL ZALL3 Ve, :ka,j_ po.je - Francelj pa zelo obrnjta slivovko, ali ne? - Seveda jo, sato pa tudi tako rad prepeva tisto narodno: "Cela žlaht: ai jo bruni, ja, ja (Pavliha) Delavec je vozil blago v vozičku. Mino je sel in ga vprašal: - "Ali je to super opako?" - "Super napaka, da," je odgovoril delavec. Francelj je na glas fara! zv.dr.jo številko "Trikotažorja". Ko je v rubriki "Bolj z.-' zrlo kot zares" prebral: "Ljubi svojega bližnjega, če ie noreč njega pa njegovo ženo", se je oglasil Pepc: "laj pa to njega briga!" (mislil je pri tem na urednike to rubrike)» Iz pravopisa: Točnost - V tehniki zel > vazen pojem. Posamezni doli ure so izdelani zelo natančno, da liam ura kaže zanesljivo točen čas, ki ga praviloma ne upoštevamo, Ka primer seetanol: ODB, UO ali DBDF /kličemo ob 14 in že oh 14,15 pridejo pivi povebljenci. Ko se bo 14,5o zbere potrebna večina;se r.feanahok začne ob 15 *, Standard - Odpovemo s življenjska ravc Danes zelo ■ vaz er ljudi je z C' lo 'V c 1 el:biva ne u p c rr. temveč sk.ro J 131 3 Veased upor či,Tj J.. v . c hiaeke* pUJUille O u » ilaLua i.' J. . «J- • • / i~W-J LIIlč 2Tck^/jcri čiani gašsga kc- c c .• o r* SC o ' a t - Pri nas imamo v ec vrat odgovornosti,. 'la,v-, "bolj .mar.-'' .le keO.ektivrta (stona) odgovora 1} C' o i v i :i r o C* a o ct (;? iv. 1zč & 1 n v i t; a r.l fne a ■_ p rav i 1 :u 1 •■ a j, pri dai.ii pa rajši malo odgovcur rt . nairona aairsbe dorano brez odgovornosSi* c C- '■ -'1_ i: v C L': i. * 0 i a lot ime koga.- kake spi n a dolovnsir. mestu, £ tubriko ureja Slavo” Ivli Miloševič Podeljene "bodo nagrade v skupni -višini 20,000 S din sicer: 14 nagrada - >«-000 dl e 2- nagrada - 5.000 din d-ve nagradi k 2*000 din in osem nagrad k le000 din«. Senene križanke oddajte uredniškemu odboru najkasneje do 10* decembra tega leta*- Pravilne rešitve bomo žrebali za nagrade* ‘28 V) U5 »2 50 Bft Vodoravno: 2* vrsta tekstilne industrije,,. 9« "vrtnina, vrsta-.zelenj ves 12„ g radii oni material, 13». 11. oni papirja, 15 č ..bival, čo lon.sk v muslimanski hiši, 18* čin, st op? i j a, 19, ..dol 2ivaj.skega te..esar 21« uganka, 25* zavoj, omot, 2^« sin.' tetična preja,~3o» osebni zaimek, 31f ..naplacila, ;>20 vr tap?.6tiva, 33« sintetično vlakno, 36. predlog# 37» vas pri In ubij fini, 38. osebni zaimek, do, kratica za g or: da o skupnost, 41« na tekočem, brez zaostanka, 44» glavno mesto Gane, 46. kraljica lepote, .48» kretski kralj, 49. lepotilno...sredstvo, lošč, 5o. del obraza, '52. glasbena nota. 53~ .zensko iro, 54. tekstilna surovina, v.o-, del dneva, 56» gora v Karavankah, Navpičnop lo. sive inioa, 3. 10, in 2- črka v abecedi*. 4, voznik, 5*- odl.es trave, 6. višina zvoka, g!ar* 7«..žensko ime, 8« umerimi tiskovni urad. 1C„ medmet, „,11, ploskovna mera, 14, tovarna športnega orodja, 150 doba, ;ek, 17. vrsta pletiva, 2c. dva, 22, sukanci, 23, kdor dela v ilegali,. 24« pijača (trlnovec), 25. vrsta vlaka, 26». uganka, 2?. plesna zabava, 28*. časovni prislov, 3 o. kratica za ošabni ..dohodek, 32» čast, 54., središče vrtenja (množina),.35»-dva samoglasnika, 36, pridevnik, izpeljan iz "pona", 39« predlog, 42. pomoten, 43»- avtomobilska oznaka za Roko. 45» slovenski film, 47, stra^+-51. veznik, 53« nikalnica. B E B TJ S KAJ JE PO POKLICU? 1. RADO ČAJUHOV 2C MIRO RENČ 3« MIHA KEN