YcCĄ€rsh€$|oi)ouhalnversl(€YiKo|€) Papež Pij XI. je v svoji znameniti ©krožnici o krščanski vzgoji mladine, katero smo že večkrat omenili v nažem listu in ki vsebuje resen opomin in važne smernice za v&e kristjane, zapisal msd drugim te besede: »Izvrševanje pravic Cerkve naj se nikar ne smatra za nedovoljeno vmešavanje Cerkve -v tuje zadeve, ampak za njeno dragoiceno materinsko skrb, 9 katero hoče ©bvarovati svoje otroke pred velikimi mevarnostmi umskega in nravnega za»trupovanja. Kakor tudi nadzorstvo 'Cerkve (nad vzgojo otrok v vseh javnih in zasebnih šolah) na eni strani ne <more prizadeti nikomur nikake škode, tako mora na drugi strani mirnemu in ^rečnemu družinskemu in državnemu Življenju samo koristiti, ko ščiti mladino pred onim moralnim strupom, ki gc je v njeni neskušeni in nestalnl dobi tako hitro lahko oprime in &e dejansko med njo tudi tako naglo razširi. Kajti brez prave verske in nravne vzgoje bo — kakor modro pripominja Leon XIII. — vsa duševna izobrazba bolna; mladi ljudje, katerl niso vzgojeni v strahu božjem, se tudi nravnim sapovedim ne bodo pokoravali in se bodo, ker niso navajeni zatajevati svojih strasti, prav lahko dali zapeljati do tega, da bi prevrgli tudi državni red.« Dva moderna papeža: veliki socialni papež Leon XIII. in sedanji papež opozarjata državo na velik pomen verske vzgoje mladine tudi za državno življenje, Najtrdnejša podlaga države je krepost državljanov, najboljši vir kreposti pa je vera. Osobito mladinska krepost je cvet, ki raste samo iz stebla vere. Ako se torej zavzemamo za pravice vere in Cerkve, ako se potegujemo za verski pouk in versko vzgojo mladine, delamo samo za dobrobit države. Up države je mladina, pa samo v veri dobro poučena in v krščanski kreposti vzgojena mladina. Mi hof;emo dobro naši državl. Mi hoČemo, da bo krepka in zdrava, brez fctrahu za svojo bodočnost ter sposobna za napredek v kulturi, gospodarstvu in blagostanju. To se ne da doseči s trajnirn učinkom brez telesno in duSevno zdrave mladine, opremljene s potrebno izobrazbo, prešinjene z vnemo za krščanske kreposti, iz katerih Crpa svoje življenjske vzoi^e. Tako mladiiio oa more ustvariti samo krščan- ska vz^oja, ,Temu cilju mora »lužitl vzgoja v &ol|, Mi smo |jedavno v našem ll&tu dvignilt kliq: »Ve5 v$rona^^ y šolel« Dah©f ta klic ponavljamo z dostavkom: »VeC verske yj5gojel« UCni rifirti, kt jih je prošvetna upra va predpisala za ftale Sole, so pm dali povod za to. iV strokovnih Solali -r ne v vseh, pa v ,yeMni teh šol — sploh ni mesta za pouk v veronauku in za versko vzgojo. Kakor da bi izobraženejši polijedelci, obrtniki, trgovci itd. ne rabili religije v svojem življenju! V zadnjih dveh razredih gimnazij in realnih gimnazij se je veronauk omejil na eno uro na teden, kakor da bi mladini v novejšem času ne trebalo več toliko verskega pouka in verske vzgoje inego v prejšnjem Casu, ko se je veronauk poučeval po dve uri na teden! Na učiteljiščih pa se bo veronauk poučeval samo v prvih treh razredih, v dveh zadnjih razredih pa ga sploh ne bo več. Tako je predplsano v učnem načrtu za uCitelijišča, ki ga je prosvetno ministrstvo Izdalo ža Solsko leto 1930-31. Mi se nadejamo, da je ta uCni načrt provizoriCen (začasen) ter da bo kmalu nadomeSčen z drugim, ki bo veronauk zopet vzpo&tavil tudi v zadnjih dveh razredih učiteljišč. Čim prej se bo to zgodilo, tem boljše bo za dijake — bodoče učitelje in u(.iteljice in tudi za starše, kateri jim bodo svoje otroke morali izročiti v vzgojo. Na§e kmetsko ljudstvo, ki mora za šole in učiteljstvo noslti veiika, vedno bolj naraščajoča bremena, polaga na krščansko vzgojo otrok največijo važnost. KršČanskega učitelja smatra za dobrotnika svojih otrok. Druge pa more krščansko vzgojevati le tisti, ki je sam krščansko vzgojen; zato je tako važna vzgoja v učiteljiščih, kjer se poučujejo, izobrazujejo in vzgojujejo tisti, ki bodo druge vzgojevali. Ako pa ge veronauk odstranjen iz zadnjih dveh l&tnikov, ki so najbolj odločilni za bodoči poklic, ali se more rečl, da so izpolnjene vse zahteve verske vzgoje?! Če so se našle ure za veliko število predmetov, kojih pouk je vpeljan, se bodo tudi dobile za veliko važnejši pouk veronauka in za vzgojo po kršCanskih načelih. O dobrih, krščanskih uCiteljih izraža papež Pij XI. v omenjeni okrožnici to-le sodbo: »Uspeh dobrih šol je odvisen ne samo »d njihovega dobrega ustroja, arriipak v prvi vrsti od dobrfli uSiteljdv; ako so ti izvrstno pripravIjeni in vsak y svoji stroki, ki jo uči, aobix> poučeni t&r obdarovani z um^kimi in srčnimi lastnostmi, ki jih zahteva Od njih njihov vzvišeni poklic, potem kar gorijo od &iste in božje ljubeziji do njUn poverjenih otrok; vse to iz ljubeznl do Jezusa Kristusa in njegove Čerkve, ki ljubita otroke kot svoje miljence; zato pa jim je sreča družin in blagor njihove domovine iskrena srčna zadeva.« Vzor dobrega, krščanskega učitelja je začrtan s tenrf besedami, ki 90 vzete iz srca našega ljudstva. Naj bi te besede našle najširši odmev! Slomšek, veliki učitelj našega naroda in menda največji prijatelj Sole, izmed vseh, ki jih je kedaj nosila naša zemlja, je rekel vsega pr&udarka vredne besede: »Šola pa, če dobra ni, je boljše, da je ni!«