Osvobodilna fronta danes - 88
V vseh prelomnih zgodovinskih obdobjih, ko smo se morali Slo-venci odločati, ko seje šlo za biti ali ne biti, za naš goli obstoj, za naš nadaljnji razvoj, pa naj bo to v revolucionarnem obdobju v prvi svetovni vojni, ko smo se odločili za žitje in sožitje z drugimi narodi v predaprilskijfugoslaviji; ob začetku druge svetovne vojne, ko so nas fašistični okupaiorji razkosali in nas hoteli izničiii, saj je Hiiler velel svojim vojakom: »Naredite mi to deželo nemško«; pa do 1948. leta, ko smo se uprli hlapčevanju takrat vsemogočni sili, Stalinu, ko smo hoteli biti in ostaii na svoji zemlji svoj gospodar - smo vedno znali najti pravo rešitev, da smo se izkopali iz kriznih razmer in iz boja izšli v pokončni drži, močnejši, trdnejši.
In kako je to danes 1988. leta? Kakšen je izhod iz gospodarske, socialne, moralne in politične krize, ko ne gre zgolj za ohranitev naše samostojnosli in svobode v socialistični federativni republiki Jugosla-viji in ohranitev naše velike pridobitve socialisličnega samoupravlja-nja, da bi delavec, združeno delo, zares odločal o vseh sredstvih, pogojih in rezuhatih dela, ko gre za naš nadaljnji razvoj, za demokratičnejšo družbo, za boljši jutri človeka?
Kot v vseh kriznih prelomnih zgodovinskih obdobjih slovenskega naroda se nam zopet ponujajo, zlasti sedaj ob ustavnih spremembah, isti stari znanci, pa naj so 10 listi, ki so nam pokazali hrbei, nas izdali in prisegli Hitlerju, tisti, ki so med drugo svetovno vojno v udobnih foteljih v Londonu in drugod baraniali z nami, da bi ohranili svojo oblast, danes nam zopet ponujajo politične stranke in sploh preživeli sistem, ali pa tisti, ki so kot 1948. leia verjeli, ali pa se zbali, v trdno roko, v vsemogočno državo in parlijo, ki ukazuje — žal lakih m malo tudi med nami v Slovemji, še zlasu pa v drugih ^i republikah, to so predvsem okoreli birokrati in tehnokraii, ki branijo ^* svojo oblasi, privilegije. Tem so se pridrnžili še razni omahljivci z leve in desne. Zopei je v ospredju razredno vprašanje, vprašanje oblasti: kdo naj razpolaga z rezultati dela, ali delavec, združeno delo ali država - bodisi zvezna ali republiška - čeprav povsod v svetu iščejo drugačno poi. Zadnje čase opažamo iskanje leh poti v Sovjelski zvezi, Kitajski in drugih socialističnih državah, kjer ugoiavljajo, da tako ne gre naprej, da lo pomeni coklo gospodarskega in drušbenega razvoja, da je to grobar vsakršnega, ludi kapitalističnega, dru&beno-političnega sistema še posebej pa socializma; drugo je nacionaino vprašanje, suverenost naroda, da sam odloča o svojih pogojih življenja in dela, o svoji usodi.
Zato moramo ob 27. aprilu, dnevu osvobodilne fronte, razmišljali in ocenjevati, ali je socialistična zveza danes zvesta naslednica Osvobodilne fronie, tiste OF, ki je hotela, znala in zmogla združe-vati interese vsega slovenskega naroda: delavca, kmeta, izobraženca, otroka, mladega, siarejšega in starega človeka in jih popeljaii v zma-goviti narodnoosvobodilni boj, proti okupaiorju, ki je osvojil skoraj že vso Evropo.
Lahko rečemo, da je socialistična zveza delovnega Ijudstva vsaj po hotenjih, pa tudi to ne povsod, zvesta naslednica Osvobodilne fronte. Povsod tam, kjer smo res znali prisluhniti željam, potrebam, intere-som in zahievam delovnih Ijudi in občanov, je SZDL spodbuje-valka, povezovalka in uresničevalka teh hotenj. V tem smislu je SZDL ponekod prisotna v krajevnih skupnostih, v mestu in vaseh, zaselkih, ulicah in večjih stanovanjskih enotah pri obravnavanju in razreševanju hevilnih žgočih in težkih socialnih, zlasti komunalnih, sianovanjskih, prostorskih in drugih vprašanjih. Pri tem v takih krajevnih skupnostih krajevne organizacije uspešno vključujejo šte-vilne delavce in občane, mlade, v konkretne posamezne akaje in se ne izčrpavajo z neplodnimi sestankovanji vedno istih malošievilnih aktivistov. Torej gre za učinkovitost dela SZDL, kjer lahko delovni Ijudje in občani večkrat tudi ob pomoči samoupravnih interesnih skupnosti sami razrešujemo številna vprašanja: varstvo okolja, pitne vode, zelenic, parkirnih prostorov, toplifikacije v strnjenih naseljih, izgradnje garaž, PTT omrežja ipd.
Večinoma smo, krajevne in občinska organizacija SZDL, premalo prisotne v lemeljnih delegacijah za skupščino občine, mesta in repu-bliško skupščino, pa ludi za skupščine samoupravnih inieresnih skupnosti lako materialne proizvodnje kot družbenih dejavnosti, kjer imajo škarje in plaino - toje - materialna sredstva. Premalo smo bili tudi prisotni in uspešni že pn oblikovanju delegacij za navedene skupščine. Večkrat sprejemamo nerealne plane, potem pa, ko jih ne moremo uresničevati, tarnamo o neučinkoviiosti delegatskega si-siema.
Glede na nov položaj občin in mesta se še nismo, ludi v SZDL, usirezno organizirali. Tako v občini koi tudi v mesiu zato nismo učinkoviti.
Seveda vse to ni odvisno samo od SZDL, umvei tudi od dejavno-sti, vsebine, metod in oblik dela drugih družbenopoliiičnih organiza-cij, zlasii Zveze komunistov, pa tudi skupščin družbenopoliiičnih skupnosli in samoupravnih tnleresnih skupnosti v občini in mestu. V tistih okoljih, kjer je Zveza komunistov že naredila korak v svoji prenovi, korak od forumskega samozadoslnega delovanja v okviru osnovnih organizacij ali občinskega komileja v šivljenje in delo, lam kjer se neposredno deluje in odloča ter ustvarja, med delegati in delegacijfflni za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samou-pravnih interesnih skupnosti, tam že lahko govorimo o pravi podobi SZDL, o taki SZDL, kakršno zahteva današnji in juirišnji čas. Zato pa je poirebna ne samo prenova Zveze komunistov, temveč hkrati tudi prenova sindikatov, zveze socialistične mladine in zveze borcev, zlasti pa SZDL.
Niko Lukež, -  predsednik OK SZDL