Narodno-gospodarstvo. Kmetijske razmere na Danskem. (Iz BWiener landw. Zeitung" preložil T. Pušeujak.) Danci so kmetijsko vprašanje, ki je še dandanes odprta rana skoraj v celi Evropi, rešili že v začetku tega stoletia. Čuditi se je iV, da nobenemu naših ljudskih osrečevalcev, ki ob volitvah kmetom obetajo zlate gradove, ni na misel prišlo, da bi si ogledal razmere zunaj naših mejnikov. Danskerau kmetu ni prišla rešitev in sreča od vlade, kakor jo drugod še vedno pričakujejo, temveč kmečki stan se je povzdignil ondi po lastni moči in dosegel je s čudovito žilavostjo svoj zaželjeni smoter. Potovalec, ki se vozi z želtznico po Danskem, opazi najprej dvoje: izvrstno stanje poljskih sadežev in obilico živine. Menjajo se njive s krasno ržjo, ječmenom, ovsom ter krompirjem s travniki in deteljišči, na katerih poslednjih dveh opazimo v rednih vrstah iu presledkih na dolgih verigah privezano pasočo se govedo. Tje na polje drdra tudi voziček z mlečno posodo, ker krave kar na paši molzejo. Povsod delajo s stroji in v prvem trenutku bi mislil človek, da je vsa zemlja na Danskem v rokah veleposestnikov, dokler se ne prepriča, ka je ravno nasprotno res. Veleposestvo, ki je še prevladovalo v prošlem stoletju, se je sedaj čisto skrčdo, ter zavzeniajo njegovo mesto kmetijske zadruge. S lo izpremembo pa se je povzdignilo blagostanje v deželi tako, da je dandanes Danska za Angleško najbogatejsa. Vsled izboljšanja kmečkega blagostania pa je narastlo tudi število prebivalcev. Ko še ste spadali dtželi Norveško in Schleswig - Holstein k Danski, je bilo vseh prebivalcev 2,400.000, od katerih je pripadalo le 900.000 samej Danskej. Norveško in vojvodini ste sle v teku časa v zgubo, ali naraščaj prebivalstva je bil tako velik, da Steje danes Danska sama 2,500.000 ljudi. Če pomislimo, da pripadate V8 od teh kmečkemu stanu, moramo priznati, da ima ta stan važno ulogo v deželi, in to tudi po vsej pravici in resnici. Že pred sto leti! so se začele premembe na kmetih, a glavni prevrat je nastopil še le s časom, ko se je osnovala »Družba kmečkih prijateljev* (B idevennernes Selskab). Bili so v ti družbi možje bistrih glav, ki so ob pravem času spoznali, da je duSetna in gmotna oprostitev puljedelca naivažnejša naloga narodnega gospodarstva. S tem, da so dosegli za kmeta zb iljšanje blagostanja, pri čem ur je seveda on sam pomagal v prvi vrsti, postal je sprejemljiv za duševno izobrazbo. Niso se potegovali za koristi posameznikov, temveč za knristi vseh skupaj. Med tem, ko se pri nas p< samezni kmečki velikaši s kakim postranskim obrtom na pr. pekarijo, mesarijo, g<>stilno ali kramarijo bogatijo na strolke svojih sosedov ter pod krinko poštenega obrta vničujejo in pokupujeio mala posestva, delovalo se je na Danskem po vsej črti vzajemno; ne «kmet proti kmetu» ampak «kmet s kmetom* lilo je geslo. Tako je dospel celi kmečki stan počasi, pa gotovo do prevlade, ki jo danes zavzema v deželi. Viden napredek je ojunačil može, ki so pošteno mislili na ljudsko blagostanje, da so korakali dalje po navedenem potu. Nihče drug nego škof in sloveč pesnik Nikolaj Grundtvig vzel je kmečko stvar v svoje roke, in njegovi neumorni delavnosti se je posrečilo, da so otvorili 1. 1843. prvo «ljudsko visoko šolo» (Folkehojskelen). Danes jih šteje Danska 66 in zraven teh še 15 kmetijskih in vrtnarskih uzornih postaj. Pri tem veliketn delu so sodelovali kmetje, kakor je bilo že omenjeno, pošteno in krepko. Veliko ovir je trebalo odstraniti, ki jih je tem podjetjem na pot valila kmetom nasprotna stranka. Še le v novejšem času podpira vlada ljudske visoke šole, ko so jo pač k temu prisilili mnogobrojni kmečki zastopniki v državnem zboru, ki neutrudno čuvajo pravice svojih stanovsk.h tovaršev. Ljudska visoka šola je nekako vseučiliSče za kmeta. Njen smoter je, razširjati med kmetovalci duševno izobrazbo, ne da bi jih odtegnila svojim stanovskim opravilom in koristim. Vsako leto sta dva tečaja; jeden traja skozi šest zimskih mesecev za mlade može, drugi po letu pa je za dekleta. Poučuje se veronauk, zgodovina, socialna veda, prirodopisje in kmetijstvo; v novejšem času poučujejo se še druge stroke, med drugim tudi tuji jeziki. Določene so tudi ure za telovadbo ln sport. Učenci izdajajo «visokošolski časopis* ter prirejajo vsak teden razgovore o strokah, ki so se jih učili. Nasledek temu je, da v nobeni danski kmečki hiši ne manjka političnega dnevnika, da pri mnogih izmed teh listov sodelujejo kmetje in slednjič, da so izvoljeni kmečki poslanci dobri in izurjeni govorniki v državnem zboru. (Dalje prih.)