SLOVENSKI TEDNU to " Año VI. No. 289 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena Leto - Año VI. Uredništvo in upravništvo U. T. 59 - 3667 Calle AÑASCO 2322 .Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Cena 10 cent. Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno o ■3 a s bfl < TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 La Ciudad de Trieste ORIGEN, HISTORIA, ETNOGRAFIA En una de las últimas ediciones ilustradas del prestigioso diario "La Prensa" han apareado algunas fotografías de la ciudad de Tries-te> bajo el título "Ciudades italianas del Adriático". Es sabido que en la actualidad la ciudad de Trieste forma parte del Reino de Italia, y también es cierto que los italianos entraron en la SUerra con el grito "Trieste o morte", pero 'a mayoría de los Argentinos ha de ignorar ... hecho de que Trieste jamás ha sido italiana 111 tampoco debería de serlo ni por su situaron geográfica ni desde el punto de vista etnográfico. Para ilustrar mejor nuestra afirmación, que es transcendental en estos momentos turbios de la política europea, y más aún, constituye base de las divergencias italo—yugoeslavas, damos una breve reseña histórica de estas comarcas que en la actualidad se llaman Venecia •fulia. Antes de haber sido conquistadas estas rejones por las legiones romanas, eran hab nadas por el pueblo ilirio. Pueblo, cuyo origen '°davia no ha sido posible descubrir, aun jne g&el célebre historiador checo, Dr. Šafarik ha É demostrado que su origen ha sido eslavo, •'ero lo tínico que podemos afirmar es q'ie estas comarcas eran muy poco pobladas y intímente cubiertas con bosques. En el lugor ('l,e actualmente ocupa Trieste existía un pt 'iOeño pueblo ilirio. Al conquistar los roma-estas regiones han fortificado este pueblo Aliado a la orilla del mar Adriático, dándole c' nombre de Tergestum. Fomóse bajo la protección de este fuerte una ciudad, que ha sido destruida por las hordas de Atila, rey de los Uílos, que también destruyeron Aquilea, la SnííUnda ciudad romana situada unos 30 km Trieste. Después de la caída del Imperio ^mano, estas regiones casi desiertas fueren Opadas por los Eslovenos, estirpe de la raza e^ava, que provenían de las llanuras, hoy brincaras. Este pueblo en su afán de expansión Pcró hasta el río Piave y el altiplano de Tob-"cli cerca de la frontera bavara. Siendo pero ^alojados en el noroeste por los Germanas le Por los guerreros del patriarcado de Aqui- a en el oeste; por no aceptar la religión 'ris-fta. Los restos de los Eslovenos se refugia-en la región de los Alpes Julianos, o sea Tiesta y su-s alrededores, donde se estable >íe-^n definitivamente. Desde aquellos tiempos fi ,<0!5te ^esarro^n(^ose lentamente y ' te, T'0r mucl1'>s siglos un pueblo de pese id o-8' El empuje del comercio de Venecia con levante reflejó también sobre Trieste que '•na ciudad independiente llegando ser esta Petencia molesta a la Serenissima, que buscarías veces de subyugarla. En vista de este continuo peligro los tries- tinos al finalizar del XIV siglo recurrieron a la corte austríaca rogando protección, que lis fué brindada, formando desde entonces parte de la corona de los Absburgo, los quales reinantes ostentavan también el título de Señores de Trieste. A la ciudad le fué conced'da amplia autonomía y muchos privilegios, mayormente a algunas familias patricias que tenían el gobierno de la muneipalidad en sus manos. Como en todas las ciudades de mar d* entonces en el Adriático y en el.este del Mediterráneo el idioma comercial era el italifiuo, así fué que este idioma se acostumbró también en estas familias, mientras que el pu-íblo hablaba siempre su idioma de origen algo mezclado con palabras italianas. Este estado le cosas perduró hasta las guerras napoleónicas. Napoleón al conquistar estas tierras las lia agregado al virreynato de Iliria cuya capit-il era Dubrovnik (Ragusa) en Dalmacia, centro cultural eslavo. Teniendo en cuenta el criterio de Napoleón al dividir las tierras conquistadas, podemos afirmar que este hecho es la prueba más aplastante contra las preten-io-nes italianas de hacer aparecer a Trieste enno ciudad italiana, pues si así fuera esta ciudad con sus alrededores habría formado parte del virreynato de Ttalia. Este hecho histórico, que congregó los pueblos eslavos del sur en una formación estadual, ha tenido una enorme influencia sobre ellos, haciéndolos despertar de su adormecimiento nacional. La unión de los eslavos del sur (yugoeslavos) duró poco, con la caída del Imperio napoleónico Trieste volvió a formar parte de Austria, pero en el campo cultural y económico repercutió esta unión muy favorablemente, desde entonces los eslovenos empezaron a desarrollar sus letras v su independencia económica, que s in duda alguna están hoy a la altura de qualquier otra nación centro-europea. Claro está que esta actividad influyo también sobre Trieste, que llejró a destacarse como el emporio comercial más grande del Imperio austro-húngaro, principalmente después de la construcción del ferrocarril que la une a Viena. El gran movimiento portuario hizo afluir a la ciudad a los campesinos de los pueblos cercanos, todos ellos eslavos, los cuales se radicaron allí como obreros e industriales. Resulta claro que la minoría italiana de Trieste vió su feudo en peligro y puso en movimiento todos los resortes posibles para asimilar nacionalmente este lógico y natural flujo de la población campesina de las cercanías, que es una lógica consecuencia de la urbanización, hecho que ocurrió en todas partes del mundo. Poro todos los maquiavelismos no pueden borra»- el origen eslavo de la población triestina, para demostrar este hecho es suficiente fijarnos en los apellidos triestinos, pues nadie podrá í;fir- mar que son italianos. Para ilustrar mejor nuestra afirmación, citamos algunos muy conocidos : Cosulich, Suvicli, Gerolimich, Ben-cicli, Jussig. Como mencionamos, el gobierno municipal de Trieste tenía autonomía y muchos privilegios, con cuales medios consiguió no permitir nunca a los eslavos la posibilidad de instruirse en su idioma, todos tenían que cursar escuelas italianas, lo que hizo que centenares de millares de eslavos se perdieron asimilados. Más aún, la política del imperio austro-húngaro fué netamente favorable a la "fiel" aleada, lo que trajo como consecuencia la radicación a Trieste de unos 35.000 ciudadanos del reino de Ttalia, que claramente hicieron aparecer Trieste más italiana todavía. Lo único que daba apariencia italiana a la ciudad era el idioma, pues es de uso corriente un dialecto mezclado italo-eslavo. Pero con la introducción del voto universal la posición del núcleo dominaníe minoritario italiano se vifi cada día más en apuros, a nada le sirvió el fa-vorecimiento de las autoridades centrales y tampoco la ayuda financiaria secreta del gobierno de Ttalia, los eslavos se afirmaban día tras día en sus legítimos derechos, por que a pesar de todo era raro el triestino que no sabía hablar o no comprendía el eslavo, mientras que a escasos kilómetros de la ciudad era difícil encontrar un campesino que comprendía el idioma de la península itálica. Los italianos en nuestros días, en el afán de borrar todo vestigio del eslavismo en estas ?o-níarcas, han cerrado todas las escuelas eslavas del interior, llegando hasta el extremo inaudito, de prohibir hablar este idioma en la vida pública, y atropellando a familiares que enseñaban el idioma materno a sus hijos. También para quitar para siempre toda aparien eia del origen de estas tierras, no han vacilado en recurrir a medios inconcebibles como el de cambiar los apellidos a la población, hasta sobre los monumentos de los muertos. Así que- el único derecho que pueden alegar los italianos- es el derecho de conquista, pero todo el mundo sabe como fueron conqui-ta-das estas regiones; únicamente después del derrumbe del Tmperio austro-húngaro, derrumbe que sucedió como consecuencia del levaUa-miento de las naciones eslavas en contra del yugo de los Absburgo. Las mismas afirmaciones valen también para las otras ciudades del Adriático, como Pola, Fiume, Zara y para la ciudad del interior ¿o-rizia. - Beograd. Tukajšnji visokošolci levičarske orientacije so uprizorili manifestacijo in se zaprli v vseučiliško poslopje, od koder so s streli odgovarjali na protinapad vseučiliščni-kov narodne tendence. Pri pretepu je bil smrt no ranjen en vseučiliščnik. Policija je razburjene duhove pomirila in izpraznila vseučilišče. Vseučiliščniki so bajé demonstrirali vprid dvajsotorici zaprtih dijakov, kateri so obtoženi ekstremistične ideologije. SPORAZUM MED FRANCIJO IN ANGLIJO Važnejši in takorekoč «popolnitev italjan-sko-francoskega je sporazum dosežen te dni v Londonu raed francoskimi ministri Flandiu, Laval in med angleškimi ministri. Že iz tega se vidi, da se je hotelo dati večjo pomembnost posetu v Londonu, ker sta tja odpotovala dva francoska ministra in sicer najuplivnejša. Kolikor toliko moramo beležiti zopet en uspeli francoske diplomacije, kateri se je vendar posrečilo pridobiti Anglijo, da sodeluje in celo da bo pripravljena, priskočit na pomoč, če bo Francija bila nenadoma napadena od kake zračne flote, razumljivo ravno tako je dolžna Framija pomagati Angliji. Toda če je ena nI i druga napadena od letal je jasno, da bo sb1-dil tudi napad na suhem in tembolj jasno, da si bodo te države naprej pomagale. Z drugim/ besedaami. imamo med Francijo in Anglijo vojaško zvezo. Res je, da se je odprlo ena vratca tudi Nemčiji in ji obljubilo, da. v slučaju, da tudi ona pristopi temu zračnemu paktu in v Zvezo narodov, da se bo člen V. versaljskih določil o oboroženju premaganih spregledal, s tem bi seveda hoteli Nemčiji vezati roke, kar pa iz gleda da slednja ni preveč navdušena. Toda istočasno je ta sporazum kategorično svarilo Nemčiji, da ako ne pristopi paktu ki se bo imenoval zračni Loearno, ima pričakovati popolno izolacijo in takorekoč železnega obroča okoli njenih mej izvzemši strani Poljske. Odmev ki ga je imel ta sporazum v drugih državah se ne more še natančno doznati, vsekakor je značilno, da je Laval takoj naročil francoskim poslanikom v Moskvi in Pragi, da Francija stoji še vedno kar se tiče teh držav popolnoma na istem stališču kakor poprej in da bo nadaljevala stremljenje priti do takozva-nega vzhodnega Loearno. Gotovo pa je, da je deloma odvzet oni vpliv Rusije na evropske razmere, ki ga je tale pridobila z vstopom v Zvezo narodov. Italija je zadovoljna ker je sedaj tudi Anglija pritrdila uradno rimski pakt, toda glede zračnega pakta izgleda, da nima preveč veselja se mu pridružiti. Jugoslavija je zaenkrat izjavila, da odobru-je zračni sporazum, ki bo močno uplival, da se obdrži mir v Evropi. Ključ situacije, ostaja še vedno v rokah Nemčije, ako ta pristopi temu sporazumu, bo za lep čas mir v Evropi zagotovljen. Kdor pa pozna Nemčijo, in Nemce, ni preveč verjetno, da tako hitro opusté svoje sanjare-nje o Veliki Nemčiji od Baltika do Jadrana. Medtem ko Hitler govori svetu o miroljubnosti, nemško časopisje še vedno spominja na Alzacijo in Loreno, Eupen in Malmedy v Belgiji, Šlezvig pod Dansko, Memel, Gdiujo, poljski koridor, Šlezijo, nemški del Češke in kar Italijane najbolj boli. od njih zasedmi nemški del Tiróla, ki že vračuna priključitvijo Avstrije. Deutschland über alies! IZ JUGOSLAVIJE REGENTSKI SVET RAZPUSTIL PARLAMENT Z dekretom liegentskega sveta je bil raz-puščen parlainent, ki se-je imel sestati 11. t. m. Se navaja kot razlog za ta razpust, da je ministerski svet doznal, da stranka, ki je do- sedaj potpirala vladno politiko, bi se bila v prihodnjem zasedanju izjavila proti nji, toliko glede splošne politike, kolikor tudi glede o dobri tve pr o rač un a. Volitve v novi parlament so določene za 3. maj, prvo zasedanje tega novega parlamenta se bo vršilo 3. junija. Dosedaj še ni znano katere stranke se bodo udeležile, oziroma bodo dobile dovoljenje se udeležiti volitev. Ukrepi liegentskega sveta so zbudili veliko pozornost, ker so prišli kakor rečeno, tik pred določenim zasedanjem parlamenta. CENTRALNA EVROPA IN LONDONSKI DOGOVOR Javljajo se že glasovi, ki napovedujejo gibanje Avstrije, Madžarske in Bolgarije, ki zahtevajo tudi za njih, opustitev člena V versalj-ske pogodbe, potom katerega je bilo tudi tem državam natančno določena vojaška moč. Te države upajo, d" ako se Nemčiji dovoli zopetno oboroževanje, se mora to tudi njima dovoliti. Krogi Male antante, pa so že izjavili, da tega ne bodo dovolili posebno ne Madžarski. SOCIJALISTIčNI POSLANEC ŽALIL ANGLEŠKO KRALJEVO OBITELJ V nižji zbornici je socijalistični poslanec Mc Govern imenoval kraljevo obitelj za "pa-rasite", v govoru, ki ga je imel vprid brezposelnim. Med protestnimi vzkliki je zakričal v zbornico: "Mi plačamo kralju Juriju 10.750 pfuntov na teden, 64 pfundov na uro, vojvodu Kentskemu 25.000 pfuntov na leto, 68 pfuntov dnevno. Ti parasiti žive v izobilju v tej deželi." Predsednik zbornice ga je klical k redu, toda Mc Govern je odgovoril: "Mi morate Oznaniti odredbo, ki bi prepovedala, da bi se ne imenovala kraljeva družina z istimi imeni, kakor vsakega drugega človeka." V toku nadaljnjega govora Mc Govern je iinenoval vlado, kot bando narodnih lumpov. URUGUAJSKA VSTAJA Še vedno ni mogoče razsoditi kaj se dogaja v orientalski republiki. Toliko revolucijonarci kakor vladne čete javljajo zmage. Toda eni kot drugi so vedno v istih pozicijah kakor pred enim tednom. Vladni komunike je javil pred dnevi, da so letalci bombardirali taborišče upornikov, ter da so videli kako je bil ranjen poveljni Muñoz v glavo. Ter da sedaj skuša bežati v Brazil. Med tem ko poročila revolucijonarcev pravijo da sploh ni bilo videti daleč naokoli nobenega letal® na mestu kjer se nahaja general Muñoz. Nadaljujejo poročila, da Muño2 skuša priti v zvezo z drugimi oddelki revolucijonarcev. kateri stojé pod poveljem generala Mar-tinez-a in bratov Bruni. Vsekakor znatnih uspehov izgleda, da ne beleži nobeden, ter da se bržkone previdno gledajo od daleč, čakajoč ugodni trenotek. ali pa, da se eni ali drugi vdajo. V Montevideo so šele pred včerajšnjem priznali da je revolucija v notranjosti, ter da so vladne čete zadale \ipornikom težki udarec in da sedaj beže proti Brazilu. Ta bitka, ki je dosedaj največja je zahteval'1 mnogo žrtev. Uporniki pa javljajo, da so odbili napad vladnih čet. KONGRES SOVIJETSKIH KOMISARJEV ZAKLJUČEN V sredo je bila zadnja seja kongresa so-vjetskih komisarjev, na kateri je Molotov držal zadnji govor. Po vda r j l je potrebo in skorajšnjo spremenitev ustroja države v demokratični sistem, kjer- bo celi narod volil svo.F odposlance v parlament, ki bo ustanovljen. Zaenkrat se bo seveda volilo s!lmo člane, edine ruske stranke, toraj komunistične, vsled tega ne bo \ tem parlamentu opozicije. Vsekakor je tu razveseljiv korak naprej, ker bodo vsi volili, mesto kot dosedaj samo člani komuni.-'i ien1 stranke. Volitev sama se bo vršila taj-no ne kakor sedaj z vzklikom. OKNO V SVET Shangaj. Vladne čete javljajo, da se jim j,; posrečilo ujeti poveljnika takozvane uporne rudeče armade generala Fang-Chin-Min z 2000 vojaki. Monakovo. Umrl je znameniti profesor Jun-ker izumitelj letala Junker, v 76 letu starosti. Umrli je bil vodja tovarne letal Junker v Dessau-u. Charleroi, Belgija. Naznanjajo iz tega kraja, da se je tu dogodil čuden naraven pojav. 5 t. m. zjutraj od 9.30 do 9.45, se je nenadoma naredila tema, ki je trajala četrt ure. Tema ,ie bila tako popolna, da so morali povsod prižgati luči toliko v hišah šolah in avtomobili «a cestah Asunción. Paraguajci javljajo zasedbo utrdbe Parairi u bližini Ville Montes, ter upajo v kratkem zasesti to mesto ki po splošnem! mnenju, bi prineslo konec vojske. Dunaj. Več kot se bliža 12., temveč komunistov in socijalistov zapira vlada, dosedaj računajo da jih je v samem Dunaju okoli 5000 zaprtih, na deželi, bržkone tudi toliko. Lastnikom tiskarn so zagrozili do 5 let ječe ir! 10.000 šilingov kazni, ako bodo tiskali vladi so-vražne letake. Pariš. Letnica 6. t. m., na kateri dan so bili v Parizu krvavi izgredi je potekla popolnoma mirno. Trg Concordia je bil močno zastražen-Dovolili so dostop na trg samo raznim delegacijam ki so polagale vence na mesto kjer so lani bili manifest,anti ustreljeni. Monarhisti in francoski fašisti so žvižgal1 Flandinu, ko je odhajal od maše iz cerkve tre Dame. Varšava. Na vabilo poljskega vojnega ministra, so obiskali trije višji nemški oficirji polj* slco kavalerijsko šolo. Nemci so položili vene" na grob neznanega vojaka, ter obiskali mnogo drugih vojaških osebnosti. Berlin. Nemci močno občutijo japonsko konkurenco z pivom. Nemški tovarnarji šo iz.l8' vili, da ne morejo dati niti prazno steklenic0' po ceni kot prodajajo Japonci polne steklenice piva. Moskva. Agencij« Tass javlja da so <*ete mančukuo in japonske prekoračile mong0^ sko mejo in zasedle vasi Kookliur in Obo. R'u* ske obmejne straže se niso zoperstavile, bržk0' ne ker je pravzaprav Mongolija samostojna država. Moskva. Balon brez posadke je dosegel vl" No. 289 s'no od 23.000 metrov, imel je v notranjosti, samodelujoče aparate, ki so registrirali razne Pojave v teli višinah. V tej višini je bilo 33" Pod ničlo. Bruselj. Belgija. Parlament s 87 proti 73 glasovi je odklonil upostavitev diplomatičnih od,-«ošajev Rusijo. Liverpool. Obdr/ane so bile naknadne volitve z» izpraznjeno mesto v parlamentu. Zmagal je delavski kandidat. Pripisati je to zmago dejstvu, da se je tu jako močna konservativna stranka cepila in postavila dva kandidat'1. Flemington. Proces proti Hauptmannu gre proti koncu, razbremenilne priče so dosedaj malo jasnosti prinesle, tako da je splošni vtis, da bo Hauptmann le obsojen. Tudi Hauptmann prihaja do tega mnenja, ker ko so mu pripeljali v zadnje otroka se je krčevito jokal. Celo Hitler se zanima za ta proces, ker je Poslal k Hauptmannu posebnega odposlanca ki je tega vprašal alto je zadovoljen z branilci. Vprašal ga je tudi ako se misli vrniti v Nemčijo, nakar je Hauptmann odgovoril, da brez drugega, ako mu Nemčija dovoli. Varšava. Zadnja statistika je pokazala, da «e nahaja na Poljskem 501.300 brezposelnih, dosedaj največje število za Poljsko. Haichow. Kitajska. Tu se končujejo dela novega letališča. Oblasti so bile povabile skupino Japoncev, da se ga ogledajo. Japonci so se Vabilu odzvali in lepo ogledali vse naprave letališča. Nenadoma so potegnili fotografične «parate in začeli vse naokolu fotografirati. Razjarjeni Kitajci so jim aparate takoj odvzeli in vse «tolkli po tleh. Pariz. Že več čas'1 sem sta dva francoska letalca v poletu v južno Afriko izginila brez sledu. Reklo se je svojčas, da so jih črnci požrli, toda žena enega teh letalcev je začela poizvedovanja in je doznala, da letalci so še živi, toda sekvestrirani na nekem portugalskem otoku Guiñee. Na tem otoku z imenom Bissago, delujejo neke nemške tvrdke katere vpostav-ljajo čudne tvornice. Domneva se da Nemci pripravljajo skrivoma postaje za podmornice in drže zaprte imenovane letalce, ki so najbrž dognali za te skrivnosti. London. Angleški minister zunanjih zadev John Simon je odšel v Pariz, kjer bo s francoskimi ministri, nadaljeval posvetovanja v smislu zaključenega zračnega pakta, posebno bodo proučavali možnosti da pristopijo tudi druge države temu paktu, v prvi vrsti Nemčija. Govori se v Londonu, da pride tja na obisk desna roka Hitlerja, znameniti general Goring. ARGENTINSKE VESTI POLITIČNE SPLETKE V PROVINCI BUENOS AIRES imenovana provinca je že dolgo trpela pod vlado sedanje narodne demokratske strank*, ki vslecl številčne šibkosti je morala na razne dovoljene in nedovoljene načine delati na 1o, da se vzdrži na krmilu. Marsikaj se je poskusilo, da bi se to stanje zboljšalo, toda ta-kozvani vaški prvaki te stranke, so v glavnem imeli predseboj vedno le osebne koristi mesto koristi javnosti. Ker seveda vsaka taka stvar ima svoje meje, je prišlo do krize, toliko v stranki sami, kot v vodstvu province, ki je v rokah te stranke. Povod za to krizo je dala gradba ceste v Alar del Plata, koje graditev in tozadevni načrti se niso nikakor strinjali z navodili federalnih oblasti, oziroma s željo predsednika republike. Guverner province se ni hotel podvreči tem navodilom, marveč je stvar izvršil po svoje in upoštevajoč največ želje svojih ožjih prijateljev. Del stranke, ki je videla v talcem zadržanju nevarnost za stranko samo in celo odstavitev in odvzetje vodstva province potom državne intervencije je nastopila proti guvernerju, a guverner mesto da bi se udal in ustregel strankinim željam je celo primoral k odstopu dva ministra in odslovil razne uradnike. Stranka je odgovorila na tako početje guvernerja s tem, da ga je izobčila iz stranke, kar bi seveda bila logična posledica, da bi moral guverner odstopiti od vodstva province, kar pa ni napravil, ter imenoval nove ministre in hotel še naprej kljubovat vsem. Na tako početje pa so poslanci buenosaj-rešlcega provincijalnega parlamenta zasedli vladno palačo in prisilili na odstop guvernerja. Toda kljub temu, se bo položaj malo spremenil, ker ljudstvo nikakor ne stoji za to stranko, ki je pokazala v teku svojega delovanja popolno nerazumevanje za obči blagor. Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA *311 ^ U. T. Palermo, 2383 glasovana resolucija s katero se zahvaljujejo tukajšnjemu časopisju za zaslombo dano hrvaški stvari s priobčenjem oznanil in simpatičnih komentarjev. Stalna komisija v Južni Ameriki za plebiscit na Hrvaškem v naznanilu te resolucije direkciji "Mattino d'Italia", je če dodala posebno zniwalo, katero radi sprejmemo, in istočasno vračamo najprisrčnej-še." Za nas en dokaz več, o naši trditvi, da je prosluli "Domobran" podpiran od italjanskih krogov. Istočasno', bi radi vedeli stališče ki ga zavzema ta znamenita stalna komisija za plebiscit na Hrvaškem napram 300.000 pod laškim terorjem živečim Hrvatom v Istri. Od nas Slovencev sploh ne govorimo, ker itak znamo, da smo jim trn v peti, tem in še kakemu drugemu Ilrvatu. KJE JE UVIDEVNOST? Potožil nam je neki naši rojak, da pri izvršenem delu za račun drugega rojaka, slednji na razne načine, celo s surovostjo hoče prvega prikrajšati za plačilo. Nočemo več kot toliko zadevo proučiti, toda ž? dej.itvo, da je nastal spor med delodajalcem in delojemalcem, kateri, po njegovi izpovedi je prevzel delo za dnevno plačilo nam nalaga dolžnost opozarjati dotičnega delodajalca, da stvar čimpreje in pravično uredi. Nam bi ne manjkalo drugega kot to, da se tudi med nami razpasejo gotove običajne metode tukajšnje dežele gledé izkoriščanja delavstva. Naj bodo naši rojaki brez skrbi, da bomo znali v kali zatreti vsako tako namero, sredstev za to se bo že našlo. 30C301. 10C30»,, ■ —JOPO Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEIN edravnik boln. Alvear Pregled od 3—8. Otroške in notranje bolezni. ZOBOZDRAVNICA jrj Pregled od 3—6. p V HRVAŠKI KOLEKTIVITETI Pod tem naslovom najdemo v tule. "II Mattino d'Italia"' od 5. t. m. sledeči člančič: "Na skupščini hrvaške kolektivitete, obdr-žane 27. januarja t. 1., v tej stolnici, je bila £vda. San Martin 2219 U. T. 59, Paternal 1632 o M 0i=i0E SOEHOK2 3QE30E: D o T: i erav. VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI' ODDREK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? 7ATO KER notom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar ' VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANGO HOLANDES Pridite osebno ali p?, nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. « SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L ZA TISKOVI SKLAD AÑASCO 2322 Bs. Aires* Priredi jutri v nedelio 10. februaria velik P I K - N I K v San Isidro na istem prostoru kot po navadi. Na sporedu so razne tekme, "asado", mate, ples in prosta zabava. Svirala bo dobro izvežbana društvena godba. Odhod iz društvenih prostorov z kamjoni točno ob 6 h zjutraj. Voznina s kamjoni tja in nazaj 1 peso. Vstopnina na zemljišče 0.50 ctvs. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR DRUŠTVENE VESTI IZ UREDNIŠTVA Rojakom nalagamo v dolžnost, da dado či-tati domačinom in tnjerodcem, članek v španščini. S tem pripomorejo širjenju naše pritožbe in obsodbe sedanjega stanja stvari v naši ožji domovini. V DRUGI ŠTEVILKI bomo pričeli prinašati potopisno črtico iz Cor-dobe. Iz nedeljske domače zabave S.P.D. I Kot je bilo javljeno v Slovenskem Tedniku se je v nedeljo vršila v društvenih prostorih prosvetnega društva I. domača zabava. Krasno vreme skoroda prekrasno, kajti bilo je nič manj kot 38' C. je pripomoglo k temu, ila je ljudstvo začelo šele okoli šeste ure prihajati na lice mesta, sicer ni nobeden nič zgubil na užitku, ker je bil na programu samo ples. Mlado in staro se je veselo vrtelo ob akordih domačega orkestra. Videlo se je, da je vodstvo društva predvidevalo hudo vročino in njene posledice in zato bogato preskrbelo, da je bilo v bufetu vedno dovolj hladnega piva in podobnih pijač na razpolago, s katerimi so si plesalci in gledalci pridno gasili žejo. Proti večeru se je nabralo prav lepo število ljudi pod velikim figovim drevesom in okoli njega kjer so naši vrli pevci zapeli par lepih pesmi zakar so tudi želi obilno aplavzov. Šele pozno ponoči smo se veselih obrazov razšli z upanjem, da se kmalu zopet združimo in se tako za male stroške po-veselimo in navžijemo zdrave zabave med svojimi; brez potrebe, da dajemo tujcem naš teš-lco zasluženi denar, kjer še povrhu vsega zgub-ljavamo na dobrem imenu in časti. Mirko Društvena knjižnica Bavdaž Josepina Pepina Kovačič Šinkovec Angela Od prej Skupaj Srčna hvala. $ 1.-„ 1.50 2,—- „"l00.-— $ 104 50 GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: Februar 9 — Campana 10 — Cap Arcona 12 — General Osorio 15 — Arlanza Odplovejo: 12 — Cap Arcona 14 — C. Sto. Tomé ?5 — Campana VREDNOST DENARJA 100 dolarjev 100 i tal. lir 300 dinarjev 100 frankov 100 čeških kron 1 funt šterling Nakup 398.60 33.70 8.20 26.30 16,— 19.45 Prodaja 402.70 34.10 8.90 27.-" 17.— 19.75 1 461 Cvetje na poti življenja — spisala M. Elizabeta. 462 Polom — spisal Emil Zola 463 Zver se je prebudila — spisal Liam Loclcer 464 Občinsko dete — spisal Branko Nusič 465 Mali klatež Tom Sawer — spisal Mark Twain. 466 Mladi gozdar — spisal Loški črnošolec 467 Uporniki — spisal Ivan Lah 468 Los caballeros del Rey — spisala Amalia G. 469 Na mrtvi straži — spisal Ivan Matičič 470 Zvestoba, do groba — spisal A. Dumas 471 Zadnji dnevi v ogleju — spisal Alajz C. 472 Jurij Kobila — spisal Josip Jurčič 473 Prositas modernos — spisal R. Menendes 474 Spomini na svetov, vojno — spisal N. N. 475 Pot bolesti — spisal Alojz Gradnik 476 Qua, vadiš I. — spisal H. Sienkiewicz 477 Mlada ljubezen — spisal A. Kraigher 478 Iz naroda za, narod — spisal N. N. 479 Sirote — spisal Velikonja Martin 480 Posljednji dnevi pompejev — sp. L. Bulver Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOV ARO 5201 — Villa Devoto Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 m% lin stitutoj^^ Blenorragia SIFILIS y demás VEMEREAS ■ el. instituto mas BRASIL antiguo atendido por médicos PLAZA CONSTITUCION DE 10 A 12 OS 15 A 21 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 Mladinski oddeSek J. K.: Danilo Gorinšek: NAGAJIVKA Goska gaga, kužek laja, puta koltodaka, muc mijavka, miška cvili, črna vrana kraka, naša Majda pa se dere, da se vse dvorišče zbere. Goska gaga, kužek laja, pata kokodaka, muc mijavka, miška cviii, črna vrana kraka, vsako bitje pač po svoje Bogu večno hvalo poje. Majdica le noče peti, Majdica se mora dreti. — Goska, kužek, puta, muca, miška, črni vran, ki kraka, so zapeli nagajivko: Jezik svoj imej stvar vsaka; pnnčka zvonko naj prepeva, dere naj se — sraka! ČUDOVITO... Kljukec pripoveduješ "Imel sem psa, ki je bil Razumnejši od vsakega človeka. Vsak dan sem moral dajati po 50 par in pes je ta novčič tudi redno vsak dan nesel v pekarno ter si ku-f!1l maslen roglič. Nekoč pa opazim, da pes ne 'lodi več v pekarno po svoj ljubljeni roglič, kakor je bila doslej njegova navada. Radoveden, kam devlje denar, jamem psa skrivaj nad- dobili živo v pest pol ure, hodi po sobi, se pripogiba, smeje se in kriči. Izumitelj Quisto je povabil londonske novinarje, da bi si prišli ogledat robota v njegovo vilo. Quisto je predstavil svojega mehaničnega moža, ko se je baš vračal od izpreho-da po vrtu. Največjo važnost je polagal izu- mitelj na snov, iz katere so narejene roboto-ve mišice na obrazu in po telesu. Robota po-ženo trije električni motorčki. Če se raztegnejo robotova usta v smeh, se zasmeje tudi njegov obraz. Izumitelj je zadovoljen s svojim robotom in hoče ga samo še prilagoditi posebni službi javnosti. Charlie bo namreč prodajal v neki trgovini blago. Dekliška Greda Zvestoba do groba Brigadir je odredil naj se strelja od vseh strani v okna in ko bodo ista zdrobljena, bo prost vhod od vseh strani in bodo hkratu navalili na sovražnika... Pričela se je pravcata bitka. Puške so pokale in šipe so žvenketale razbite na tla. Vaščani so se kar pogrezali v grozo, kaj takega še niso videli in tudi ne pričakovali. Vsi so bili na strani hrabre Rezike, ki tako strašno maščuje smrt svojega zaročenca. Medtem, ko se je obleganje karabinjerjev in fašistov nadaljevalo, se je naenkrat posvetilo v zgornjih prostorih in koj nato tudi v spodnjih. Oblegovalci so prenehali s streljanjem ter onemeli groze in začudenja. Spoznali so takoj, da je njih nasprotnica zažgala hišo in da se je odločila raje končati v plamenih, kot bi '•'Vati. Pomislite, deseti dan ga vidim, kako l'fide iz neke mesnice in nese v gobcu gnjat. 'ifihtna žival je deset dni devala denar na kupček, ko pa je imela skupaj 10 novčičev, se J(; napotila k mesarju ter si kupila mesa..." Nesporazum Teta Neži je prišla na obisk in začela izprašati štiriletno Verico: "No, povej, koga imaš "Mamo", jeo dgovorila Verica. "A potem?'' "Potem pa staro mamo." "A potem?" Potem pa strica." 'Tako?" je zaktical očka. "Kdaj pa pridem Jaz?" 'Navadno šele takrat, ko že spim", je odkri-tosrčno povedala Verica. kdo je dobil podporo ^ nekem časopisu je bilo zapisano, da je "eki znan bogatin daroval v dobrodelne name-e 20,000 dinarjev, ki bi naj jih dobili v prvi rsti mestni siromaki. ^led ubožci je seveda zavladalo veliko vese-i so nestrpno pričakovali, kdaj se jim ^ razdelila obljubljena podpora. Toda vse je tiho, o denarju ni bilo ne duha ne sluha. ^ ednjič je bilo v časopisu objavljeno, da je ^ tCk 20.000 dinarjev podeljenih vdovi ne- Medtem se je pripeljal iz bljižnjega mesta karabinjerski kapitan, ki je takoj spoznal položaj ter je odločil, da je treba za vsako ceno Reziko rešiti iz plamenov. Z močnim tramom, ki je ležal pred hišo, so toilko časa razbijali ob vrata, da so se vdala. Bilo je skrajni čas, kajti, poslopje je bilo že vse v plamenih in so že švigali ognjeni jeziki Iz oken. Ko sta kapitan in brigadir vdrla v predsobo, ,se jim,a je nudil presunljiv prizor. Na tleh je ležala nezavestna mlada lepa deklica z razpie-tenimi lasmi s krčevito stisnjenimi zobmi in prsti med katerimi je tiščala samokres. Og- minjala. Vsakega človeka, ki ga je srečala, ga je vprašala, če je kje videl njenega Ribalda. Ko je videla, da ji nihče nemore odgovoriti. se je napotila počasi proti pogorišču in tam presedela cele dneve in noči. Stori nikomur nič žalega, samo fašistov noče videti. Kaltor hitro kje katerega vzre, se ji prične krčiti telo ter se pripravlja za napad in na usta ji prihajajo bele pene. Slednji se je dosledno izogibljejo. Podestá ima od tistega večera spačen o-braz, vendar je Reziki vse odpustil in se bridko kesa, da ji je parvzaprav on pogubil njeno srečo. "Nisem mislil", si je mrmral sam pri sebi, da Je ljubezen pri nekaterih ljudeh tako silna. Ja.z sem imel raje denar ker sem za denar prodajal celo svoj narod, in zato me že sedaj preganja vest in živ gorim v peklu..." O Reziki so govorili ljudje, da ne bo več dolgo trpela na tem svetu, da ji vidno pešajo moči. Rezikina junaška zvestoba do groba pa bo ostala živa v srcih vsega Primorskega ljudstva. Konec. ZA KUHINJO Pogačice. Vmesi v testo: 25 dele moke, 10 dek sladkorja z vanilijo, 12 dek sirovega masla, en rumenjak, malo soli in žlico mleka li smetane. Vmešeno testo tanko razvaljaj in zre-ži z obodcem. Izrezane pogačice položi na po-mazano pekačo in jih speci. Pečene pomaži z mezgo in po dve in dve skupaj zloži. Pariške palčice. Vmesi v testo: M dek olup- njeni jeziki so se že stegali proti njej, ka- ijenih in zmletih mandeljnov, 14 djsk slad- i-»i+ari ni i-zo-nhlifll í'Hsiii t.pmvftíi ie naylo DOffrfl" lrAtiin An V>nl -ínlr ín m o ] a n i TV» nto \/mtíoonf» Vsi "o ega vojaka. Robot, ki govori in hodi 0 40 let trajajočih poizkusih se je posre-ailgleškemu mehaniku Arturju Quistu iz-govorečega in hodečega robota. Dal mu '¡lo Hti lllle Charlie. Robot govori brez prestanka pitan ni izgubljal časa temveč je naglo pogra bil na tleh ležečo Reziko in zbežal k izhodu. Ko je mimogrede pogledal v veliko izbo, je videl, kako je gorela postelja na kateri sta ležala mati in sin. Med temi črnimi in obžganimi zidovi ima zadnji počitek Riliard, ki se je toliko boril za svobodo svojega zasužnjenega naroda in ki ga je llezika" herojsko branila, da se tudi po smrti ni mogel nikdo dotekniti njegovega posvečenega trupla. llezika je bila več časa v bolnišnici in jo je samo njena močna narava rešila gotove smr ti. Bilo pa bi mnogo bolje zanjo, da bi umrla. Ostala je sicer pri življenju, ampak brez spomina. i Od nekdanje ponosne Rezike ni ostala niti senca več. Njena bujna postava je postala mršava, lasje so bili razmrščeni in oči niso izražale nobenega življenja. Četudi je uboga Rezika popolnoma izgubila spomin, se je edino Riharda še vedno spo- korja, en beljak in malo cimeta. Vmešeno testo oblikuj v debel svalk, ki ga drobno zreži in ■i roko zvaljaj drobne svalke kakor za valjan-ce. Te svalke položi na pomazano pekačo in jih pomaži z ledom. Led: Mešaj, da se zgosti, sedem dek sladkorja, en beljak in malo limo-novega soka. S tem ledom pomaži palčice, nato pa jih speci. Škofovski kruhek. Mešaj, da narase, 21 dek sirovega masla in 21 dek sladkorja. Potem primešaj šest rumenjakov, in sicer drugega za drugim, 21 dek moke in sneg šestih beljakov, nato primešaj še 15 dek sesekljanih mandelj nov, 10 in pol deke debelih rozin, 10 in pol delce drobnih rozin, 10 in pol deke kandiranili pomarančnih olupkov in štiri deke citronata Vse to na kocke zrezano. Model oplahni z mrzlo vodo in ga potresi z moko. Stresi testo noter, ga razravnaj in peci približno eno uro. Pečeno in še toplo zvrni na desko, posuj s sladkorjem in postavi za dva dneva na hladno, šele potem bzreži in daj s čajem na mizo. PRIMORSKE VESTI PRED 125 LETI Ko so Francozi leta 1805 pod Napoleonom drugič zasedli Trst in ga leta 1806 zopet zapustili, so Tržaeani na pobudo avstrijskega cesarja ustanovili svoje domobrarifetvo. Nadvojvoda Ivan je sam piršel v Trst ter tu izdal na prebivalstvo oklic v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. V oklicu je poživljal Tržačane, naj ustanove svojo deželno brambo. In res so ustanovili tri bataljone brambovcev. Dva bataljona so sestavili meščani, tretjega pa slovenski okoličani. To je bil slovenski brambov-ski bataljon, v katerem je služilo 500 slovenskih mož in fantov iz tedanje tržaške okolice. Ta slovenska tržaška okolica pa se je takrat začenjala že okrog sedanjega Novega sv. Antona. Slovenski Barkovljani, Rojanci itd. so bili že tedaj tako zavedni Slovenci, da so fantje slovenskega bataljona marširBli po tržaškem mestu prepevajoč slovenske pesmi. V tistih časih se zaradi tega nihče ni spotikal. Pozneje pa avstrijska vlada ni rada videla, da bi se slovenski živelj tako širil. Zato je dopustila, da' je laška liberalna stranka začela med Tržačani vzbujati nestrpnost proti Slovencem. Tako se je zgodilo, da se je slovenski bataljon večkrat krvavo spopadel z na-hujskano laško mularijo iz starega mesta. Zaradi tega je cesar Franc Jožef 1. "najmilostli-veje" ukazal, naj se slovenski bataljon razpusti, da bi se laški'vpliv v Trstu čim bolj mirno lahko širil. To se je zgodilo 10. avgusta 1869. iz tega Zgodovinskega dejstva najbolj jasno vidimo, kako umetno so avstrijske oblasti negovale laški vpliv v Trstu in same vzdrževale fikcijo, da je Trst italijansko mesto. Italijani so Avstriji lahko za marsikaj hvaležni. Tudi za Trst. » V Gorici je umrl don Antonino Tognon, žup-ni upravitelj goriške župnije Placuta. Pokopali so ga v Gradežu, kjer je bil pokojni doma. Društvo "Italia Redénta" — Odrešena Italija ustanavlja po goriških vaseh zavetišča za otroke. Za božič so v teh zavetiščih priredili bo-žičnice, kjer so bili otroci obdarovani, zraven pa so pred odličnimi gosti nastopali, v vlogi navdušenih Italijančkov. Tako slovesnost so na pr. imeli na Oslavlju pri Gorici. Tu je bila pokroviteljica Bambičeva gospa iz Gorice. — Tudi po kraških vaseh so priredili take bo-čičnice. Otročiček je pil strup. Iz Trsta: Pred božičem je šla Berta Hafner, rojena Škodljar, s svojim dveletnim sinčkom po mestu. Hotela je obiskati svojo sorodnico, ki je blagajnica v lekarni "Minerva", ter ji voščiti vesele božične praznike. Ženski pa sta se tako Zaklepetali, da sta pozabili na otroka. Otroče je šlo v laboratorij in tam popilo iz male steklenice nek strup. V pol ure je bil mali Karlček mrtev. Pač žalostni prazniki za ubogo mater! Zaradi žganj a( in tihotapstva. Štefka Vidrič iz Planine na Vipavskem je bila obtožena, da je prenašala žganje. Obsojena je bila na 85 lir globe. — Franc Čebokli iz Hrenovic je nosil skrivaj kuhano žganje. Zato je bil obsojen na 130 lir globe. — Cilka Zajec s Cerkljanskega je bila obsojena na 50 lir globe, češ, da je vtihotapljala sladkor in cilcorijo. Dve smrtni nesreči v Julijski Krajini. Stare zarjavele granate, ki jih je še vedno vse polno na nekdanjih bojiščih na Goriškem, zahtevajo vedno znova svoje žrtve. Poslednji taki dve nesreči sta se pripetili prav o božiču. V Grgaru je na božični dan umrl 131etni Anton Humar, ki ga je vsega razmesarila granata, katero je našel v bližnjem gozdu, pa mu je malone v rokah eksplodirala. Na Cerovcu pri Pla-veh pa so našli karabinjerji truplo 141etnega Stanislava Pi;;ulina, doma iz Karbonarjev pri Trnovem, ki je prav tako postal žrtev stare granate. DVE NOVI KONFINACIJI NA GORIŠKEM Ivan Bukovec in Jože Valentinčič Gorica, 5. januarja. Okrog 30 let stari mesar Ivan Bukovec in študent Jože Valentinčič, star šele 18 let, sta bila aretirana 6. decembra skoraj istočasno kakor Jakob Rutar v Čadri nad Tolminom. Karabinjerji so ju odvedli najprej na tolminski komisarijat, od koder sta bila po daljših zaslišanjih odposlana v Gorico v goriške preiskovalne zapore. Pred dnevi sta bila postavljena pred prefekturno konfinacijsko komisijo, ki jima je brez vsakega zaslišanja in, ne da bi se smela zagovarjati, prisodila po 5 let konfinacije. Trenutno še ni znano, kam ju bodo odpeljali. Kakor znano, so Rutarja rešili njegovi tovariši, ko sta ga dva karabinjerja baš peljala iz Čadre v Tolmin. O vzrokih konfinacije obeli tolminskih fantov krožijo različne govo-vorice. Pričetkom septembra je prejel Ivan Bukovec neko pismo iz Firence, ki mu ga je baje poslal neki njegov znanec. V pismu ga je prosil za 500 lir posojila. Pismu pa je bil baje priložen tudi listek za Valentinčiča. Ko je poštar prinesel pismo v Bukovčevo hišo, so hlcratu z njim vstopili v Bukovčevo stanovanje tudi policijski agentje. Ocl sestre, ki je pismo prevzela od poštarja, so zahtevali, naj ga odpre. Ker je oklevala, so ga sami odprli, si ga dali prevesti in nato takoj aretirali Ivana Bukovca in nekaj kasneje še Jožeta Valentinčiča. Kakor zatrjujejo ljudje, jima je bilo pismo podtaknjeno. Jože Valentinčič je študiral na tolminski gimnaziji, kjer je že dovršil pet razredov. Tako so konfinacije naših ljudi spet v najširšem obsegu na dnevnem redu, dasi je mini- strski predsednik Mussolini že 1. 1932. ko je režim ob 10-letnici fašističnega pohoda 113 Rim razglasil amnestijo, izjavil, da bo vlada spontano ukinila vsa konfinacijska taborišča. TABACKYJEV NAMESTNIK FAŠISTIČNI DUHOVNIK Reka, 8. jan. 1935. Tu so se razširile vesti, da bo prišel na mesto, ki ga je do sedaj zasedal priljubljeni izgnani župnik Tabacky i|C';1 prost iz Reke z imenom Bales, ki je velik p1'1" jatelj fašistov. S tem bodo dosegli svoj namen bistriški preganjavci prejšnjega župnika a vprašanje je, ki ga stavimo škofu Santin«; kako bo ljudstvo sprejelo novega pastirja. PO JEČI KONFINACLJA, POLICIJSKO NADZORSTVO, ALI ZOPET — JEČA Usoda Petra Nardina Gorica, 5. januarja 1935. Niti eden izrazitih imtifašistov, kar jih je bilo spuščenih iz ječ p° amnestiji, ni ostal danes svoboden. Vsi so morali ali na otoke, ali pa so pod najstrožjim p°" licijskim nadzorstvom. Pred časom so, kot smo poročali, zopet aretirali in zaprli Petra Nardina iz Vrtojbe, ki Jc bil amiiestir"n. Odsedeti bi moral deset let ječe radi protifašističnega delovanja. Sed^I so ga obdolžili, da je on obesil na Oslavju, kjer je bil zaposlen piú delih velikega spomenik'1 padlim, protifašistično zastavo. Odpeljali ga v koprske zapore, kjer je še danes in p1'1' čakuje, da bo v kratkem prišel pred posebn0 sodišče. V njegovo krivdo vsi zelo dvomijo 111 so prepričani, da mu je zločin podtaknjen. glede na to, ker ga je prejšnja ječa popolnoi»8 zlomila in mesto zdravega fanta vrgla teles' no poolnoma zrušenega človeka na cesto, Jc popolnoma nemogoče, da bi se loteval novi'1 protifašističnih akcij. Poleg tega je delal Oslavju skoro med samimi Italijani in je ^ tako stalno nadziran. Njegova družina, zlas^ bratje so pahnjeni s tem v veliko nesrečo, "kel izvajajo tudi nad njimi oblasti vsemogoč te' ror, bratje pa ne morejo dobiti nobenega d^8' POSEBNO SODIŠČE DELUJE NEUMORl*0 Zasedanja sodišča so tajnai Trst, januarja 1935. Dan na dan se vrše Pr°' cesi proti antifašističnim skupinam, ki so si"1 čo razmer vedno številnejše. V delovanj« P° <» i > * > < > < > Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgov ornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (i606 - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21- CALLE CAN GALLO 1542 No. 289 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 7 Nebnega sodišča, lahko vidimo gibanje antifa-sizmia v Italiji sami, kjer nastopa vedno bolj .()rganizirano in enotno. V zadnjem času so zlasti številni procesi proti onim, ki so nastopali proti plebiscitu n organizirali odpor. Navadno štejejo lake skupne po nad dvajset lju-111 obojega spola. Zgleda pa, da se je fašizem "strašil svojega dela in da se boji odpora, kaj-1 zasedanja sodišča se vrše sedaj v največji tajnosti. Dočim so časopisi včasih poročali zelo Podrobno, se danes omejujejo le na ugotovitve levila obtoženih, obsojenih, na število let in na 'Uvedbo predmeta obravnave, ki se navadno 0znauje i besedami "sobillatori antinazionali" "7 Protidržavni hujskači. Tudi mnogo naših ]judi pride od časa do časa pred to sodišče, a mi le redko zvemo za njih usodo. "PROMETNI MIR" V TRSTU Iračani imajo vedno večji mir pred prometom Trst, 8. janu. 1935. V Ameriki, Angliji itd. s° v zadnjih letih preizkusili in proučili že ^'logo načinov, kako bi zmanjšali šum in ro-P°t velikega uličnega prom'eta. Prepovedali so Ponekod po dnevi, posebno pa ponoči, vsem v°zilom uporabo hup, zvoncev itd. da ne bi Preveč vznemirjali živcev meščanov. Te "mirovne ukrepe" so pričela prevzemati tudi dru-mesta, ker so se v večini slučajev obnesli, ^»idi v Italiji so to s popolnim uspehom uve-v Rimu, a sedaj tečejo uvesti še v Trstu, ne mara zaostajati v nobenem oziru za svo-slavni tržaški možje prišli prepozno s svo-■1'mi "bratskimi" mesti. Vendar pa zgleda, da j0 novotarijo, ker prometni mir v Trstu že več let stalno narašča. — Tržačani sami bi bili bolj ^dovoljni, da bi se v mesto zopet povrnil "ekdanji prometni nemir, da bi mesto zadobilo *V(>je nekdanje živahno lice in da bi dobili vsi r^ezposelni nazaj svoje, vsled prevelikega prodnega mira, zgubljeno delo. se da 'tah ki »k0 VESTI IZ JUGOSLAVIJE ZMEROM VEČ NAŠIH IZSELJENCEV SE VRAČA Prav žalostno sliko o valovanju hude gospodarske slike nam nudi letno poročilo, ki ga je izdelal ravnatelj izseljenskega komisarijata v Ljubljani g. Fink. Brezposelnost v naši državi spravi marsikaterega delavca na misel, da bi si poiskal dela v tujini, toda meje so zaprte na vse strani. Naravnost sicer nobena država ni prepovedala priseljevanja, dejansko pa po vseh državah veljajo tako strogi predpisi, da mimo njih nihče ne more v te države za kruhom. Tako velja tudi za Zedinjene države še zmerom število (kvota) 845 oseb, ki smejo na leto iz Jugoslavije v Zedinjene države. Toda vsakdo, ki bi rad uporabil to pravico, se mora izkazati z zapriseženo izjavo kakšnega ameriškega državljana, ki premore najmanj 20.000 dolarjev premoženja, da je poskrbljeno zanj in da v Ameriki ne bo iskal dela. Izven tega števila lahko potujejo v Ameriko samo otroci in žene ameriških državljanov, ki so ostali v stari domovini. Zelo izpremenjene številke nam kažejo podatki o naših sezonskih delavcih, ki hodijo vsako leto v Francijo in Nemčijo za kmetijskim delom in ki 3o skoro le Prekmurci. Medtem ko je v Francijo hodilo prejšnja leta vsako pomlad okrog 4000 naših kmetijskih delavcev, jih je lani našlo v Franciji zaposlitev samo o-krog 2000. V Nemčiji jih je prav tako bilo za-posljenih približno 2000. Ti Prekmurci ostajajo na francoskih in nemških posestvih od aprila do novembra, tako da izorjejo, posejejo, po-žanjejo in pospravijo za svoje gospodarje, na zimo pa se s skromnimi prihranki nekaj tisočakov vrnejo k svojim družinam v domovino. Število povratnikov iz raznih držav je lani močno naraslo. Vračajo pa se v pretežni večini brez prihrankov. Samo kdaj pa kdaj se UMORI V ITALIJANSKIH JEČAH Kot nam poroča "L'Informazione Italiana" s° fašisti v ječi S Vittorio v Milanu ubili komunista Mario Villa. ^Teki fašistovski propalici se je posrečilo iz-°liati Villa in še nekaj imen svojih tovarišev. v 0 Pa so fašisti hoteli izsiliti iz njega naj izda ostale tovariše jim je zabrusil v obraz: "Poj-Pred kakoršnokoli fabriko v Milanu ka-odhajajo delavci in glejte jim dobro v raz pa boste videli, da so vsi protifašisti." . fašisti so ga potem toliko časa pretepali, da ,1(> obležal mrtev. Tako kot so ubili Mario Villa so ubili tudi ^Pogo drugih, ki pravzaprav nimajo drugega . Vesti kot da s fašizmom niso zadovoljni, ker 1 z dneva v dan tira v večjo bedo. ^ravda, ki izhaja v Moskvi, poroča, da so Japonci v Abesiniji trgovsko zelo utrdili, osem!deset procentov uvoza pripada japon- in to ne samo industrijskih izdelkov tem-tudi orožja in municije. Poleg vsega "pa se . v Abesiniji mnogo japonskih oficirjev, "najo naročilo, da reorganizirajo abesin-vojsko. lii de Pariš" prinaša karikaturo Musso- W ' t 'n tavala kak° blaženih obrazov sesata r(%no afriško žival, Fotografija "LA MODERNA" p#l >* 1 1 -Tž-t''-'' I ' - # p <5* SfcT * Edina in najbolj poznana fotografija \ maM •'Jtjfemji J > ¡ ÍMÉIKL slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj- R?"* íjftp trajnejši spomin je lepa in dobro izdela- .h-^: '-'i na povečana slika, ki Vam jo napravi fo- tografija "LA MODERNA". Posebne ce- ne z velikim popustom z ozirom na števil- no slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obi- ščete nas lahko vsak dan do devetih zve- ' .v. čer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: ■PP^v ♦ ' ■K» Fotografija "LA MODERNA" ., i S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs, Aires Telefon: 59 - 0522 Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Naoelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršne koli bolezni, po nizkih c.tnii!. Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15- -21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A STRAN a SLOV EN Sli I TEDNIK No. 289 še pripelje kakšen srečen stric iz Kanade ali Amerike, ki prinese toliko dolarjev s seboj, da si kupi v dom,ači vasi posestvo. Lani se je vrnil en takšen Kanadec, ki je kupil kar dve posestvi nekje na Dolenjskem, en Amerika-nec pa je naložil 6000 dolarjev v Mestni hranilnici ljubljanski. Ta dva povratnika sta pač s»mo srečna bogatina med stotinami drugih, ki se vračajo brez vsega. Povratniki iz Francije in Holandije sicer prinašajo po navadi s seboj po nekaj tisočakov, a ker nikjer ne dobe dela. in zaslužka, jim skromni prihranek hitro skopni. Mnogi povratniki zato padajo na breme naše javne socialne oskrbe. Tudi iz sklada za podpiranje izseljencev, katerega sredstva se '•birajo iz podpor banske uprave in izseljenskega sklada pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, je lani izseljenski nadzornik nakazal 318 prosilcem za 52.688 Din podpor. Iz Holandije se je lani 20 naših brezposel-nikov preselilo v Perzijo, kjer so dobili zaposlitev pri gradnji železnice. Na pobudo ministra za socialno politiko in narodno zdravje je naša vlada ustanovila v Teheranu jugosloven-ski konzulat, ki pa še ni začel poslovati, tako da naša izseljenska oblastva še ničesar ne vedo o tem, kako se jim tam doli godi. Ljubljanski zastopniki parniških družb so lani odpravili preko morja vseh skupaj 307 oseb (v Ze-dinjene države 208, v Kanado 94, v Argentino 3, v Avstralijo 2). Toda večina teh potnikov so bili na krajšem obisku v domovini. Sicer pa se p.i malem nadaljuje vračanje izseljencev v domovino, kar samo veča vrste naših brezposelnih. Zlasti v velikem številu prihajajo delavci iz Holandije, Francije, Belgije in Nemčije. Trije veliki transporti so lani iz Holandije pirpeljali 282 naših delavcev, njihovih žen in otrok, eden iz Francije pa 150 oseb. Vseh skupaj se je lani vrnilo v dravsko banovino 650 naših izseljencev. Mnogi izmed teh povratnikov bi želeli samo še. da bi jim naše železnice kako olajšale prevoz pohištva. Tudi delodajalci se že ob sklepanju delovne pogodbe zavežejo, da bodo ob morebitnem odpustu poravnali stroške za prevoz družin in njihovega pohištva do naše državne meje. Tako naši povratniki po navadi srečno dospejo do Jesenic, a če so brez sredstev, odtod ne morejo dalje. Izseljenski komisarijat jim sicer po možnosti nakaže podporo za osebni prevoz, tolikšnih sredstev pa ne premore, da bi jim ob prihodu v domovino poravnal prav vse potrebe. Nujno je, da se vsaj vprašanje vrnitve same reši tako, da naši ljudje ne bodo več na pragu svoje domovine doživljali razočaranj. N r— Slovenska gostilna Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Svira dobro izvežban kvartet Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 Buenos Aires U. T. 59 - 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 0 1 > < > i > < > < > <» < > <» < • < > < > IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. 1 vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires »c o D o o D o aoi aoi aoi io o o D o 0 01 DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravi ¡en je. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OÓI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsnko bolezen. NI KLINIKA o D o Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. koe lorsoK ICE30S ¡ü¡ Veliki zavod "RAMOS MEJIA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravloletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije ln bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. EEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. 2ELODEO: upadel, raširjeni, kisline, teika prebava, bruhanje, rane. čKEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, TJSE8A, vnetje, polipi: brez operair clje ln bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 o D o ioqoe o V dar dobite S0E30C OE3° I na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Q F. Quiroga 1275 DOCK SUD o Atelje MARKO RADALJ I -rorao aoi IOE ♦ CLINICA DENTAL DE PLATA Dr. Carlos Ch. Lalanne Specijalni aparati za per-krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno, foracije paladarja. Zlate CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18. Slovenska gostilna ari Veselem Štajercu Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na kroglje in keglje p0^ streho. Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba. Prvovrstna domača kuhinja in pijač0, po zmernih cenah. Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA Zmm