Recherche comparée du corpus lexical des résidents de langue maternelle hongroise dans deux régions différents

francoski

1997

letnik 37, številka 1

madžarščina    sociolingvistika    Slovenija    Madžarska    dvojezičnost 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Primerjalna raziskava besedišča rojenih govorcev madžarskega jezika na dveh območjih. Prispevek je izvleček iz širše raziskave, v kateri avtor razčlenjuje in primerja družbeno zasnovane govorne variacije v dveh okoljih, ki sta primerljivi glede na določene zemljepisne (razgibanost zemljepisnega območja) ter družbene značilnosti (razmerje urbano : ruralno). Cilj raziskave je prepoznati in primerjati zvrstno pripadnost besedišča, ki ga posedujejo rojeni govorci madžarskega jezika v treh naseljih zahodne Madžarske v okolici Sombotelja (Kőszegdoroszló, Dozmat in Sorokpolány) in v treh naseljih na narodnostno mešanem območju Prekmurja v Sloveniji v okolici Lendave (Dolga vas/Hosszúfalu, Čentiba/Csente in Gornji Lakoš/Felsőlakos). Izbrana raziskovalna metoda je kombinacija metodoloških prijemov s področja geolingvistike ter mikrosociolingvistike. Instrumentarij se zgleduje po dialektološki raziskavi Inštituta za jezik Madžarske akademije znanosti. Vzorec je ustrezno rzslojen in upošteva spol, starost in socialni status informantov. Avtor ugotavlja, da navedene neodvisne spremenljivke v obeh okoljih vplivajo na številčno razmerje med besedami iz narečne in splošnogovorne baze: narečne besede so pogostejše pri ženskah, starejših in manj izobraženih. Zanimivo je, da so te povezave manj izražene med rojenimi govorci madžarskega jezika v Sloveniji. Avtor ugotavlja, da v Prekmurju narečna oblika prevladuje, višje izobraženi govorci jo po njegovem zavestno postavljajo v ospredje.

09.06.2016