359
Slovstvene stvari.
Še nekoliko besed o pravni terminologiji.
Napisal Cigale.
Ko sem se po dolgem bivanji med gorami vrnil na Dunaj, zvedel sem od prijatelja, da je v cenjenem listu
bila letos po večkrat izražena nekaka potožba, da za nemški Gericht Slovenci needini pišemo eni: sodnija, drugi: sodišCe, in da zlasti Državni zakonik, katerega po svoji slabi moči jaz uredujem, *) neče slovo (ali slobo) dati besedi: sodišče. O doteku lanskega leta sem jaz sam v „Novicah'' izrekel željo, naj bi slovenski listi v časih pomarali tudi za slovenski državnih zakonov oglasnik ter uredniku olajšali po kdaj prete-žavni posel z namigom, kako bi bilo to ali ono ubrati. Posel pa je res težaven, kajti Državni zakonik govori tukaj o raznovrstnih davkih in o tem, kar spada k njim, na pr. difuzijske baterije, Dolainskega aparat za merjenje špirita in dr., tam opisuje živinske bolezni, piše o dolžnostih babice povivalke in njenem orodji ali pa o vinogradski ušici; tam zopet o svojstvih dobre tehtnice, o preskuševanji železnocestnih mostov in parnih kotlov, ali kako je ravnati z razpočnimi tvarinami; in zopet na drugem mestu o obrtniških zadrugah, o carinski (čolni) tarifi, o kaki transversalni železnici itd. in ubogo malo je vprav takih zakonov, kateri bi pravnika zanimali.
Za nepogrešno slovenjenje bi torej — poleg znanja slovenščine — bilo potreba ne samo pravniških znanosti, ampak dovoljnega razumenja vseh strok človeškega znanja.
Ker sem torej sam želel, da bi se včasih kdo zmenil tudi za Državni zakonik, zdi se mi spodobno odzvati se gori omenjenemu glasu ali zaklicu ter katero o tem spregovoriti.
S početka se je v Državnem zakonika — in tako tudi v slovarji pravne terminologije in v prevodu zakonika: allg. btirgerliches Gesetzbuch, pisalo sploh: sodnija; ali ko je po prenaredbi Državnega zakonika L 1870. začel pri uredovanji istega sodelovati g. Levstik ter je od pomladi 1. 1871. do jeseni 1. 1872. zarad mojega bolehanja ta oglasnik državnih zakonov čisto sam uredoval, vzprijet je bil va-nj izraz: sodišče in pri tem je ostalo do današnjega dne.
Ako bi slovenščina bila doslej po uradih bolj vladala, nego je to v resnici bilo, prodrl bi bil morebiti kateri izraz tako, da bi se ga ves svet polastil. Ako bi med nami bila priznana avtoriteta (pred katero bi vsak upognil svoj ponosni vrat), da bi stvar določila, ako bi mi imeli kak areopag, ki bi jo dokončno rešil **), bilo bi se edinosti nadjati; ali dokler ni tega — posamezniku ne preostaje drugo nego poprijeti, kar se mu zdi bolje, ter čakati, da se stvar kako ustanoviti ali stabilizira.
Poglavitna reč bi bila vsekakor edinost, vendar pod uvetom, da se slovenski jezik ne kazi in pači, in s tem smo se zadeli jedra tudi našega vprašanja, zakaj: sodišče in ne: sodnija.
Gosp. Levstik je v svojem slovarčku, pridodanem „Nauku slovenskim županom", na str. 194, pod besedo:
*) Bodi mi dopuščeno tu pristaviti to opomnjo, da sem izmed letošnjih kosov ali razdatkov Državnega zakonika od III. do XXXI. vštev. jaz poslovenil samo štev. 39, o obrtnem redu, 53, novelo k šolskemu zakonu, 78, o kazensko-pravnih določilih zoper obrezuspeševanje prisilnih zvršil ali eksekucij, in 78, zakon o deželni brambi, — vse drugo bil sem vsled bolezni prisiljen namestniku prepustiti.
**) Ali kdo naj rečem, da bi nam tu veljavno določal ? AP slovenskih državnih poslancev klub (kolo pravijo Poljaci), ki bi — dovprašujoČ morebiti praktičnih ljudi in jezikoznancev — postavljal tehnične izraze, sosebno novim zakonom? Ali kak sklican zbor dotičnih strokovnjakov? Ali nam je ustaviti nekako terminologično društvo, katero bi se poganjalo za vve-denje dobrih izrazov in za edino rabo istih?
•at
360
Sodišče, razločno povedal, zakaj se mu ni hotelo zapisati besedo: sodnija. Gosp. Levstik ondukaj priporoča izraz: sod, kakor imajo za Gericht vsi drugi Slovani brez izimka.
Primerjajoče jezikoznanstvo uči, da uže obrazilo — i j a (pri nas z naglasom na i) ni prav prvotno slovansko , če tudi ima slovenski jezik nekaj prav lepih besed na: ija, kakor: beračija, domačija, kmetija, kovačija, kupčija, morija, podrtija, prekucija, sleparija, — katerih ogibati se nikakor ne kaže in ne bi bilo modro. Tudi v hrvatsko-srbskem jezikuje več takih dobrih besed. Ali na: — ni j a (od pridevnika) nimamo v narodu nobene čisto slovenske besede, nego samo iz tuje kore-nike: copernija, uhernija, ali pa novinke: sodnija, per-hodknija (Met., Rentamt), oblastnija (Gutsmann za Obrigkeit, ali kakor se zdaj pravi, Behorde, vendar ima tudi Gutsmann uže besedo: oblastvo, kakor zdaj pišemo), obrtnija namesto: obrt, —a, (Vuk) in drugih več; ali pa hrvatske: satnija, pukovnija (okoliš enega polka) itd.
V primeri k temu gre obliki: sodišče vsekakor predstvo, ker ta beseda stoji uže v staroslovenskem slovarji, tudi Hrvatom služi za: Gerichtshof.
A če se jaz zdaj — dokler kdo veljavniši od mene ne začne tako — ne drznem pisati: okrajni sod, deželni sod, mislim vendar, da se izvajanju adjektiva mora v podlogo jemati samo in edino: sod, ter pisati za: gerichtlich, Gerichts— sodni, a, o (kakor imajo: Gutsmann, Jarnik in drugi) a nikoli ne: sodiški, sod-nijski, sodniški, kar jezik po nepotrebnem grdi. Ali za richterlich, če je kje treba po tanko zmisel zadeti, moramo reči: sodniški (od: sodnik).
Tako bode tudi pisati: okrajno-sodni, okrožno-sodni, deželno-sodni, višje-sodni, vrhovno-sodni in ne drugače. Za Gerichtshof (franc. cour de justice, it. corte) pišem jaz, da bode nekaj razločjka, po Gutsmannu: sodni dvor, kakor imajo tudi Cehi. Tudi Rus, ki piše za Gericht: sud, imenuje Gerichtshof: palato (palačo).
(Dalje prihodnjič.)
367
Slovstvene stvari.
Še nekoliko besed o pravni terminologiji.
Napisal Cigale. (DaJje.)
Blagrovati bi se pač smeli, ko bi nas ne mučila druga zadrega, nego je ta, da smo na zibeži med: sod-nijo, sodiščem in sodom! Ali žal, da je še več takih težav in dvojb.
Vprav te dni sem z očmi preletel velik del naše pravne terminologije ter uveril se o tem, čitajoč preza-služno knjigo, s katero sta si i pisatelj i sv. Mohora družba — kakor bi rekel Hrvat — osvetlala obraz, namreč Slovenskega Pravnika 1. del, ki ga je spisal g. dr. Ivan Tavčar.
Pisatelj je, kolikor jaz smem soditi o tem, delo dobro zamislil in zasnoval ter kaj razločno, jasno, vsakemu razumno razvel; tudi jezik mu je — v veliko — čist in gladek. Samo kjekod sem se spotaknil nad katero stvarco, kakor na pr. vlog na številka namesto: vložna, sodnijsko ministerstvo nam. min. pravosodja; zakoni pečavši se z oporokami, kakor da bi se zdaj več ne pečali ali bavili z njimi; izgledati namesto: kake podobe biti; obligacij on nam. obligacija. Tudi naletimo dostikrat na tisto šepavo, a narodu neslišano besedosledje, katero je zdaj pri mladini zašlo v navado ali modo, na pr.^^Sedaj pečati se je nam s slučaji, v katerih odpisati se ima parcela", namesto pravilnega in edino narodnega reda: Sedaj se je nam baviti s slučaji, v katerih se ima parcela odpisati. Vendar to so le ma-lehnosti v primeri z izvrstnostjo cele knjige ter želim pisatelju samo vztrajnosti, da veliko delo dovrši, kakor ga je začel.
Ali povrnimo se k stvari. Pisatelj se je držal največ dozdanje terminologije, kakoršno ima gori omenjeni prevod našega civilnega zakonika, izdan L 1853., ki pa
na vsaki strani nosi pečat tedanjega časa ter ne ustreza popolnem zdanjim zahtevam in potrebam. *)
Velika škoda je, da smo tedaj, ko smo terminolo-gičen slovar delali in biirgerliches Gesetzbuch slovenili, premalo ozirali se na mnogokje boljo hrvatsko-srbsko terminologijo. Vendar na tedanjem stališči našega slovstva nismo se nikakor drznili vzprijemati prej ne slišanih besed, če tudi se nam današnji dan ne zde več tako neznane.
Ali večkrat v misel vzeti prevod civilnega zakonika je itak pošel in se mara enkrat vnovič izdati; tu bode prilika predelati ga s posebnim ozirom na zdanji stan slovenščine in na to, kar je med Hrvati obveljalo. V to mer naj tudi jaz tu katero namaknem.
Uže v samem naslovu: Občni državljanski zakonik želel bi si jaz zdaj premene ter bi namesto: državljanski raje rekel po Hrvatih in Rusih: gra-janski. Državljanski pomeni: staatsbiirgerlich ter se mi zdi, da bi „državljanske" pravice utegnile biti nekaj tacega, kar „politične" pravice. Vendar o tem naj do-sodijo drugi. Pridevniku: biirgerlich stoji nasproti: militarisch, včasi tudi Straf-, strafrechtlich, in v obojem slučaji bode težko izhajati z besedo: državljanski. (Prim. §. 1496 v našem prevodu). Gosp. St. Škrabec se je uže tudi oglasil za: grajanski v tem zmislu.
„Slovenski Pravnik" nosi na čelu: Poduk o najpo-trebniših zakonih. Tukaj se torej rabi za Gesetz: zakon; tudi kranjski deželni zbor zdaj uže ukreplje o zakonih in ne več o postavah.                               ^
Dobro !j Ali kako porečemo: Ehegesetz? Zakonski zakon, ali ka-li? Dokler za Ehe ne najdemo različne besede, ki mora priti tudi v katekizme, recimo hrvatsko: ženitba, bodo zmešnjave neizbežne, in vredno bi bilo, da se naših periodnih listov uredniki in drugi veljavni pisatelji na to stran oglase, kajti stvar ni mala, nego je prevažna.
En primer naj potrdi moje besede. Na str. 8 „Slovenskega pravuika^^ čitamo tako: „Zakoni predpisujejo, kake pravice imajo stariši nad otroci, — kako se imajo obnašati varuhi, kako naj se sklepajo zakoni". Kdo more za trdno povedati, kaj je hotel pisatelj reči s poslednjo vrstico? Ali je vzel besedo: zakoni na poslednjem mestu za: postave ali za ženitbe, kajti sklepajo se ene in druge?
A kar se pridevnika: ehelich tiče, ostanemo lahko pri starem: zakonski (prim. legitimus).
Ne vem, bi li bilo bolje namesto naše: posest, —i, vzeti hrvatsko: posed-a, in namesto: posestnik, hrv. posednik; a preverjen sem nasproti, da nam je opustiti besedo: posestvati, pravilneje posestvovati (od: posestvo), ter poprijeti se hrvatske: posedovati (besitzen). Takisto za ersitzen ne kaže držati se besede: priposest-vovati, priposestvovanje, priposestnik, ker s temi ni mogoče rokovati, nego vzprijeti - bode hrv. dosesti, do-sedati, doselost, dosednik; tako tudi za verjah-ren, zastareti, zastarevati, zastarelost.
Ali tako daleč bi vendar ne smeli iti, da bi dali slovo besedi: škoda, češ, da ni slovenske korenine.
(Konec prihodnjič.)
*) Ker tudi ta stvar seza v zgodovino slovenskega slovstva in utegne mlajšim biti neznana, naj dodam še naslednje vrstice o nji. Prvi se je dela lotil pok, Mažgon (Kriminal-aktuar v Ljubljani) ter zakonik prevel do §. 620 vštev, — dotle je bil tiskan v Sloveniji; nadaljeval in dovršil je prevod pok. dr. Jožef Kranjc in je ves rokopis poslal minister-stvu, da bi se na svetlo dal. Uredovanje sem jaz prevzel in sem — s pomočjo g. Svetca, tedaj pravnika na Dunaji — ves prevod predelal tako, da prvemu Ljubljanskemu in Krajn-čevemu skoraj več podoben ni, in dodal tudi abecedno kazalo«
375
Slovstvene stvari.
Še nekoliko besed o pravni terminologiji.
Napisal Cigale. (Konec.)
Namesto: porabljiv za verbrauchbar, o kateri je tudi g. Tavčar izrekel, da se ne prilega, bilo bi reči: potrošni, a, o, kakor stoji uže v kazalu pod besedo: porabljiv. Tako bi se tudi namesto: premakljiv, nepremakljiv, pravilneje reklo: premičen, nepremičen, in odtod za unbewegliches Gut nepremičnina (hrv. nepokret-nina), kar je pripravneje od: „nepremakljivost" v zemljiško knjigo vpisana, kakor piše g. Tavčar. Za filllig werden bilo bi bolje držati se hrv. dospeti, dospelost, ali pa: doteči, nego zapasti (verfallen).
Namesto: zapuščina za Verlassenschaft svetuje g. Levstik besedo: ostalina, ki se mi zdi priličnejša.
Za Vermogen bode bolje reči: imenje, imovina, nego: premoženje; po tem se nam za Vermogensrecht lepo poda: imovinsko pravo, kar je mnogo prilič-nejše, nego: premožensko, kakor piše, na pr. gosp-Tavčar; in ko bi se kdo pomote bal, moglo bi se tudi za lohaber namesto: imetnik vzeti hrvatski:  držeč.
Za Pfandung naj bi se reklo: rubilo in ne: rube-žen; — rubitelj in ne: rubežuik. Dedina za Erbschaft ima uže Prešernova pesem (dedino opravljati), torej naj ostane namesto: dedščina, kakor piše g. Tavčar.
Za Gesammtheit ne more ostati: vsota, kakor ima naš prevod, ker se zdaj: vsota ali svota rabi za Summe ; raje: skupnost, vsost.
Beseda: predaja za Uebergabe, bojim se, bode tudi motila; jaz bi rajši rekel: preodatba, ali prepodatba.
Samo ob sebi se naposled razume, da bode vzpri-jeti vse v novejši dobi udomačene besede, na pr. promet za Verkehr, trgovina za Handel namesto: kupčija, trgovec , namesto: kupčevavec , urad za Amt in ne ured, ker je zdaj pri nas prvi izraz obveljal, upravljati za verwalten namesto: oskrbovati, prevara za Betrug nam. goljufija, glavnica za Kapital nam. istina ali kapital morebiti tudi: novci nam. denarji itd.
Kdor to delo prevzame, da namreč prevod občnega grajanskega ali civilnega zakonika popravi, kakor bi ustrezal današnjim potrebam , temu se ne bode treba več bati, — kakor smo se jih uekdaj bali — hrvatskih
376
izrazov, dandanašnji , ko se uže deželnemu zboru — kakor vidimo iz načrta volilnega roda v „Novicah" — predlagajo zakoni (in ne več postave), v katerih stoje besede, kakor na pr. izključiti za ausschliessen, zem-Ijarina za Grundsteuer, deželna deska za Landtafel (po češkem, jaz sem jo navadno imenoval: deželno knjigo) ter se celo zakoni datirajo: z dne, in ne več: od dne, kakor poprej. To poslednje menda bode po devizi: ^^Oddaljujmo se, kar koli moremo, od hrvatsko-srbskega jezika", da bode zopet nekaj več razlike. No postojmo malo pri ti novini ali starini. Je li germani-zem (ne: grmanizem!), če zapišem: zakon od 17. fe-bruarija, namesto z dne  17. februarijaV
Da nas mati ni učila tako govoriti, namreč: z dne, s tega dne, to vemo vsi; ali kaj pravi sintaksa? Miklošič ima za oboje, za od in s, pod enakoglasnim nad-pisom: „Der genitiv bezeichnet den ausgangspunkt in der zeit" nekoliko primerov, vendar za od mnogo več pr. ot mladenstva, od mladih nog, od vremena Jovana itd. Ako je tudi morebiti genitiv s predlogom s izprva utegnil bolj prijati slovanščini, sme se vendar reči, da je oboje bilo uže od pamtiveka, in da dandanašnji v jugo-slovanščini genitiv z od premaguje. Mi govorimo na pr. od večera do jutra, in ne več: z večera, in zvečer je v slovenščini samo adverb.
A da v najnovejših premenah slovniških oblik res vlada gori napomnjeno načelo, oddaljevati se od hrvaščine, čim več tem bolje, mora mi pritrditi vsak, kdor se ne plaši povedati resnice. Samo za to, da bode nekaj razlike med nami, jelo se je zdaj pisati: v blati namesto : v blatu; opominati namesto : opominjati; imejoč namesto: imajoč (ko vendar govorimo: imajo, in ne: imejo ter se od te oblike dela particip); oni dade namesto: dado; trebe namesto: treba itd.
Bode li vse to v narodu ali slovstvu res obveljalo, ko več ne bo, kar nas je zdaj živečih^ videl bode, kdor bode živ.