leto xli, št. 17
Ptuj, 28. aprila 1988       cena 300 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE
Dobitniki priznanj OF (stran 2)
Ptujsiri par '88 (stran 3)
Tat(ega izvajalca pa še ne! (stran 5)
Strogo zaupno (stran 6)
Velil(a nagradna Icrižanica (stran 12)
UVODNIK
Naš prvi maj
Delavci in delavski razred vseh dežel sveta že 98 let praznujejo
svoj praznik prvi maj. To je delavski praznik z najdaljšo tradicijo in
ta dan je najtesneje povezan z življenjskim bojem delavskega razre-
da za boljšo in humanejšo družbo.
Prvi maj je praznik, ki ga delavski razred Jugoslavije praznuje
od v.sega začetka, v najtežjih razmerah — v obdobju med obema
svetovnima vojnama in v narodnoosvobodilnem boju. Prvi maj je
bil in bo ostal veličastni simbol razrednega boja delavcev vsega sve-
ta. Takrat se naše delavske misli in hotenja prepletajo prek vseh
kontinentov sveta, kajti vsem nam je skupno delo. težnja po na-
predku, miru. svobodi in sreči.
V naši .samoupravni socialistični Jugoslaviji praznujemo prvi
maj svobodni in s ponosom v srcu. kljub vsem sedanjim zapletenim
gospodarskim in političnim razmeram. Ponosni se lahko ozremo na
svobodno prehojeno pot 43-letnega dela. velikih, nadčloveških na-
porov, samoodrekanja in požrtvovalnosti, da je bilo zgrajeno in do-
seženo vse to, kar imamo, kar smo dosegli. To so rezultati dela,
znanja in žuljev naših delavcev in vseh drugih delovnih ljudi Jugo-
slavije, ki nosijo domovino in svobodo v srcih. Nekateri posamezni-
ki in neformalne skupine, ki nimajo ničesar skupnega z interesi de-
lavcev, delavskega razreda in našega ljudstva, ki sta jim socializem
in delavsko samoupravljanje trn v peti, hočejo vse doseženo zanika-
ti in razvrednotiti. Ne nasedajmo jim.
Razmere, v katerih jugoslovanski delavci in delovni ljudje se-
daj delamo in živimo, zahtevajo, da izbojujemo izhod iz krize. Pre-
boj iz krize je mogoč le z našo enotnostjo, maksimalnim angažira-
njem pri delu in s stalnim obnavljanjem strokovnega in samouprav-
nega znanja. Osvoboditi se moramo svoje obremenjenosti z občut-
kom brezizhodnosti in nezaupanja. Hitro moramo potegniti črto
' naše kritičnosti in od nje naprej graditi prihodnost in zaupanje vseh
ljudi. Vse je predvsem v naših rokah, tisto, kar nas pri tem ovira,
moramo spremeniti v ustavi in zakonih.
Značilnost sedanjih družbenih razmner so mnoga zapletena
protislovja v družbi, ki se izražajo v gospodarski in politični krizi in
v krizi moralnih vrednot. Delavce hočejo iz samoupravnega vse bolj
potisniti v mezdni položaj, namesto njih pa naj bi odločali drugi z
raznimi administrativnimi ukrepi, predpisi in omejitvami. Težnja
pa centralizaciji in^ za cilj iztrgati delavcem iz rok pravice, dolžno-
sti in možnosti samoupravnega odločanja o rezultatih njihovega
dela in samoupravljanja čimbolj oddaljiti od delavcev. To je opazno
tudi pri ukinjanju temeljnih organizacij združenega dela. zlasti ti-
stih, katerih sedeži delovnih organizacij so izven občine ali regije.
Ta pojav pa zahteva zlasti od Zveze komunistov in Zveze sindika-
tov, da zastavita svoje delo v korist utrjevanja položaja delavcev ter
samoupravnega in delegatskega odločanja. Zveza sindikatov kot
razredna in najbolj množična organizacija sindikalno organizira-
nih delavcev je v prvi vrsti odgovorna, da brani in varuje delavce in
samoupravljanje kot temeljni proizvodni odnos, s tem pa tudi nji-
hov socialni in materialni položaj.
Naša skupna naloga je, da pogled in delo usmerimo v svoje
delovno okolje. V tem času razpravljamo o ustavnih spremembah in
o usmeritvah za utrjevanje in razvijanje organizacijske, kadrovske
in akcijske enotnosti Zveze sindikatov Slovenije. Izkoristimo ponu-
jene rešitve in dajmo svoje predloge, kakšna naj bo naša ustava in
kakšna naj bo vloga delavske organizacije Zveze sindikatov Slove-
nije in Jugoslavije. Tudi s tem delovno in vsebinsko poudarimo po-
men svojega prvega maja — praznika dela. delavskih bojev in
zmag, da bodo bodoči rodovi, ki bodo stopali na naša delovna me-
sta srečnejši, njihovi prvi maji pa sončnejši.
Delavci, kmetje, delovni ljudje, čestitamo vam k prazniku va-
šega dela in dosežkov. Prijetno praznujte prvi maj in bodite ponosni
na rezultate svojega ustvarjalnega dela, kajti delo je največja vred-
nota, delo je sreča.
Feliks Bagar
KONFERENCA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
^Socializem po meri ljudi
o konferenci Zveze komunistov, bila je minuli petek in soboto v
Cankarjevem domu v Ljubljani, velja poudariti, da so delegati izrekli
vso podporo vodstvu slovenskih komunistov; to se je uveljavilo kot
napredno in demokratično jedro, ki se mu ni treba zatekati k državni
prisili za uveljavljanje svojih stališč. Za razprave delegatov je značil-
na kritičnost, zavzetost, poenotenje v nadaljnjih usmeritvah, zahteva
po prenovi Zveze komunistov in podpora družbenim spremembam,
ki bodo po meri napredne večine. Konferenca je sprejela programske
in akcijske usmeritve do 11. kongresa Zveze komunistov Slovenije, to
pa so predvsem vsa tista prizadevanja in naloge, ki nas bodo pripelja-
li iz krize. To pa je tržno gospodarstvo, razumna zakonodaja, omogo-
čanje prožnejše organiziranosti, ustanavljanje majhnih podjetij,
sproščanje zasebne pobude, smotrnejša razporeditev delovnega časa.
Opredeliti je treba tudi odgovornost, ki vključuje tudi odpoklic in od-
stop. Cas do kongresa bo torej zahteval spremembe; pred komunisti
je težko in odgovorno delo in čeprav je bila konferenca dobro opra-
vljeno delo, se pravo delo šele pričenja.
N. V.
Prvomajska nagrada
dela Ivanu Kodriču
v palači federacije v Beogradu
so včeraj, 27. aprila, svečano po-
delili letošnje prvomajske nagra-
de dela. Med štirimi nagrajenci
iz Slovenije je bil tokrat tudi
dipl. inženir Ivan Kodrič, vodja
projekta modernizacije proiz-
vodnje primarnega aluminija v
TGA Kidričevo.
to je veliko priznanje, morda ne
samo njemu, ampak tudi celot-
nemu kolektivu TGA, saj so s
skupnimi močmi in skrajnimi na-
pori uspeli zgraditi novo elektro-
lizo C in vse spremljajoče objek-
te v okviru trenutno največje go-
spodarske investicije v republiki.
Svečanost ob odprtju nove elek-
trolize je bila minuli torek, 26.
aprila, v prostorih nove livarne
TGA, o čemer bomo obširneje
poročali v naslednji številki.
-OM
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ptuj in občinski odbori sindikatov
delavcev dejavnosti občine Ptuj vabijo vse člane zveze sindikatov in njiho-
ve družinske člane ter vse delovne ljudi od blizu in daleč na
PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE
V PTUJU
v soboto, 30. aprila, ob 18.30 uri
pri domu učencev Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj.
Program:
— slavnostni govor
— podelitev srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije
— kulturni program v izvedbi DPD Svoboda Ptuj in pihalnega orkestra Ptuj
Sledi kresovanje in družabna prireditev s plesom Zabaval vas bo ansambel
Zrelo klasje DPD Svoboda Ptuj.
Gostinske storitve po znižanih cenah zago>avlja Emona-Kmetijski kombi-
nat Ptuj —TOZD Gostinstvo Haloški biser Ptuj
Če bo deževalo, bo prvomajska proslava v ptujskem gledališču
Pridite, veselimo se srečanja z vami Želimo vam prijetno praznovanje prvo-
majskih praznikov!
V nedeljo, 1. maja, bodo člani pihalnega orkestra Ptuj zaigrali prvomajski
pozdrav — budnico.
Ob 9. uri prireja Kolesarski klub Ptuj kolesarsko dirko okrog ptujskega
gradu za KRITERIJ SLOVENSKIH MEST in ob 15. uri kolesarsko dirko RE-
KREATIVCEV — za moške in ženske vseh starosti.
VABLJENI!
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. april 1988 - TEDNIK
PREDSEDSTVO SO PTUJ
O vsebini sej zborov
v maju
Člani predsedstva skupščine občine Ptuj so se na seji 22. aprila
dogovorili predvsem o pripravi gradiva in določitvi dnevnih redov za
seje zborov. Sklenili so, da bo seja družbenopolitičnega zbora 16. ma-
ja, zborov združenega dela in krajevnih skupnosti pa 17. maja. Gradi-
vo bodo delegacije prejele v teh dneh.
Glavna vsebinska točka dnevnega reda bo razčlenitev stanja os-
novnega šolstva v občini Ptuj. Sklepali bodo o štirih predlogih odlo-
kov, to je o spremembah odloka o razporeditvi, pričetku in koncu de-
lovnega časa, o potrditvi tržnega reda, o višini valorizacije stroškov za
pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča in o ravnanju s plodno
zemljo. O vseh teh dokumentih so bile živahne razprave v fazi osnu-
tkov, danih je bilo veliko predlogov, zato delegati pričakujejo, da jih
bo predlagatelj, t. j. Izvršni svet SO Ptuj, v predlogu upošteval ali z
dokazi zavrnil.
Več razprave na sejah zborov bo tokrat o osnutkih odlokov. Gre
za osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi cest-
nega prometa, o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih
dejavnostih in o spremembah zazidalnega načrta Toplice. Nadalje bo
na dnevnem redu še več predlogov sklepov in odločb ter razrešitve in
imenovanja v IS SO Ptuj.
Člani predsedstva so po tem, ko so se seznanili z vsebino posveta
predsednikov občinskih izvršnih svetov v Ljubljani, menili, da bo tre-
ba dnevni red na seji razširiti. Gre namreč za ukrepe Zveznega izvrš-
nega sveta na področju gospodarske politike, saj bo po 15. maju treba
zaživeti po navodilih mednarodnega denarnega sklada. V skladu s
tem bo treba spremeniti ali dopolniti marsikateri dokument in pred-
pis, med drugim tudi letošnjo resolucijo in srednjeročni plan družbe-
noekonomskega razvoja. Kaj konkretno, bo dala odgovor skupščina
SRS, ki bo zasedala 6. maja.
FF
Prvomajska praznovanja v bratskih
in prijateljskih občinah
Prvega maja se nam ponuja cela vrsta prvomajskih prireditev v
bratskih in prijateljskih občinah. V Balogovcu pri Čakovcu bo množi-
čno prvomajsko srečanje delovnih ljudi, v kulturnem programu pa so-
delujeta KUD »Arany Janos« iz Dolnjega Lakoša iz občine Lendava
ter KUD »Rudar« Glogovac iz občine Koprivnica. V Lendavi pripra-
vljajo prvomajski piknik z nastopom mladinskega pihalnega orkestra
KUD »Zagorac »Radoboj iz občine Krapina. V Koprivnici je osred-
nja republiška prvomajska proslava, na kateri bodo nastopale folklor-
ne skupine DPD »Svoboda« Hoče iz občine Maribor-Tezno, KUD
»Janko Živko« Poljčane iz občine Slovenska Bistrica, KUD »Medi-
murje« Čakovec, KUD »Jedinstvo« Ivanec in DKUD železničarjev
»Ivo Mikac« Varaždin. Tega dne organizirajo avtomoto društva brat-
skih občin tudi avtoreli v Koprivnico. Na prvomajskem srečanju na
Jeruzalemu pri Ormožu nastopa kulturna skupina iz občine Klanjec.
Na Boču bodo nastopali člani DKUD »Svoboda —Vis« Varaždin. Pr-
vomajsko srečanje bo tudi v Varaždinu v rekreacijskem centru ob reki
Dravi, kjer v kulturnem programu sodelujejo člani KUD »Ferdo Go-
dina« Gornja Bistrica iz občine Lendava. Ob mariborskem jezeru je
tradicionalno prvomajsko praznovanje
Skratka veliko možnosti, da se 1. maja podamo na pot v katere-
gakoli navedenih krajev; povsod bo zelo veselo in povsod bomo lah-
ko prijetno praznovali 1. maj ob ugodnih cenah, ki bodo dostopne tu-
di za delavsko družino.
FB
Podravski kovinarji
v Ptuju
Udeleženci osmega regijskega tekmovanja kovinarjev, ki je bilo
prejšnjo soboto v Ormožu, Lenartu, Slovenski Bistrici in Ptuju, so se
v petek, 22. aprila, zbrali v ptujskem Agisu na sklepni prireditvi, na
kateri so 24 najbolje uvrščenim tekmovalcem izročili posebna pisna
priznanja in značke. Slavnostni govornik — predsednik medobčinske-
ga sveta Zveze sindikatov Slovenije za Podravje Vlado Haas — se je
vsem 98 udeležencem iz združenega dela omenjenih občin toplo za-
hvalil za njihov prispevek in jim k dosežkom čestital.
Prvi trije najbolje uvrščeni v vsaki disciplini bodo zastopali podrav-
sko regijo na republiškem tekmovanju kovinarjev, ki bo junija v Lju-
bljani, zmagovalci republiškega tekmovanja pa se bodo udeležili še
zveznega, ki bo oktobra v Mariboru.
Najboljši kovinarji v Podravju pa so: med obratnimi električarji
Stanko Kosič iz Slovenske Bistrice, med orodjarji Marjan Kerbič iz
Lenarta med rezkalci Jože Kolarič iz Lenarta, med avtomehaniki
Martin Skripač iz Ptuja, med brusilci Silvo Kolarič iz Ptuja, med stru-
garji Danilo Krajnčič iz Slov. Bistrice, med konstrukcijskimi ključav-
ničarji Janko Toplak iz Lenarta, med strojnimi ključavničarji Franc
Kovačič iz Slov. Bistrice, med varilci TIG Stanko Janžič iz Slov. Bi-
strice, med varilci MAG Drago Jelene iz Lenarta, med varilci REO
Vlado Kovačič iz Lenarta in med plamenskimi varilci Franc Fridau iz
Lenarta.
Slovesnost so lepo popestrili člani noneta Obrtnega združenja iz
Ptuja.
-OM
Letošnji dobitniki priznanj O F
2irija za podeljevanje priznanj OF pri OK
SZDL Ptuj in predsedstvo občinske konfe-
rence SZDL Ptuj sta na letošnji osrednji pro-
slavi v počastitev obletnice ustanovitve OF
slovenskega naroda podelila priznanja petim
družbenopolitičnim organizacijam, društvom
in delegacijam ter petnajstim posameznikom.
Dobitniki priznanj so:
1. Občinski svet Zveze sindikatov Hrvatske
Krapina: Že več kot petnajst let razvija sode-
lovanje z občinskim svetom Zveze sindikatov
Slovenije Ptuj. Ima vleike zasluge pri razvija-
nju prijateljskih vezi med delavci, delovnimi
ljudmi ter občani krapinske in ptujske obči-
ne. Hkrati s konkretnim delom in prizadeva-
nji daje dragocen delež pri krepitvi bratstva
in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in
narodnostmi.
2. Društvo upokojencev Ptuj deluje v deve-
tih krajevnih skupnostih na območju Ptuja in
letos slavi 40-letnico nadvse uspešnega dela.
V društvu namenjajo posebno skrb delu v
sekcijah. Društvo upokojencev je s svojimi
člani prav gotovo pomemben dejavnik druž-
benega življenja v mestu Ptuju in občini.
3. Gasilsko društvo Žetale letos slavi 35-le-
tnico uspešnega delovanja. Veliko uspehov je
doseglo na področju preventivnega protipo-
žarnega dela. Marljivi in požrtvovalni gasilci
iz Žetal so okrepili članstvo, se primerno
opremili in se lotili zidave novega gasilskega
doma v Žetalah.
4. Športno društvo Turnišče pri Ptuju je bilo
ustanovljeno 1. oktobra 1982. Društvo je
včlanilo več kot 50 krajanov tega območja in
ti se danes ljubiteljsko ukvarjajo s športno re-
• kreacijo in raznimi športnimi panogami. Na-
stopajo sirom občine Ptuj in tudi zunaj nje. V
vseh letih delovanja je društvo želo uspehe.
5. Kmečko delegacijo za ZZD Kmetijske
zadruge Ptuj v večini sestavljajo kmetje ko-
operanti. Čeprav morajo za delo v njej žrtvo-
vati veliko svojega časa, se uspešno vključu-
jejo v razvijanje delegatskega sistema. Dele-
gacija je zelo aktivna in je na zborih podala
že kar lepo število predlogov za rešitve na
področju kmetijstva.
6. Zvonko Arnečič iz KS Cirkulane se uspe-
šno vkjučuje v vse akcije krajevne skupnosti.
Uspešno je med drugim vodil KK SZDL in
marljivo dela v raznih komisijah v svoji KS.
7. Danica Cvetko iz KS Borisa Ziherla Ptuj
je dolgoletna družbenopolitična delavka.
Uspešno je delovala zlasti v SZDL, Zvezi ko-
munistov, hišni samoupravi in družbenih or-
ganizacijah. Odlikujejo jo izjemna dejavnost,
in pripravljenost pomagati povsod, kjer je
potrebno, pa tudi tovariški odnos do kraja-
nov.
8. Drago Cater iz KS Jožeta Potrča Ptuj je
dolgoletni in nadvse uspešni družbenopoliti-
čni delavec. Svoje aktivno politično delo je
pričel že v letih 1945- 1946. Aktivneje delo-
val v Osvobodilni fronti in pozneje dolga leta
v Socialistični zvezi. Zvezi sindikatov Slove-
nije in Zvezi komunistov. Njegov prispevek v
snovanju in razvoju krajevnih skupnosti je
bogat.
9. Marija Doberšek iz KS Dornava je dol-
goletna požrtvovalna prosvetna delavka.
Aktivno je doslej delovala v osnovni organi-
zaciji Zveze sindikatov Slovenije, že drugi
mandat je predsednica sveta šole. V krajevni
skupnosti pa uspešno deluje v svetu in je
predsednica odbora za proslave in prireditve.
10. Anton Galun iz KS Stoperce je že vrsto
let izredno delaven v svoji krajevni skupno-
sti. Mnogo truda je vložil v razvoj in napre-
dek te manj razvite krajevne skupnosti. Vsa
leta se uspešno vključuje v družbenopoliti-
čno delo, posebej pomemben je njegov pri-
spevek k delu Socialistične zveze. Vključuje
se in uspešno dela tudi v Zvezi sindikatov
Slovenije, kjer trenutno poleg številnih dru-
gih del opravlja funkcijo predsednika odbora
sindikata delavcev v gozdarstvu občine Ptuj.
11. Edvard Kupčič iz KS Dušana Kvedra
Ptuj je aktivno politično delo pričel že v mla-
dinski organizaciji v letih 1955/56. Od tedaj
je bil uspešen pri delu v Socialistični zvezi.
Zvezi rezervnih vojaških starešin, Zvezi sindi-
katov Slovenije, Zvezi komunistov in v dele-
gatskem sistemu. S strani SZDL je vselej z ra-
zumevanjem sprejemal naloge za politično
delo na terenu. Njegov prispevek pri razvija-
nju medrepubliškega sodelovanja s pobrate-
no občino Arandelovac ter z bratskimi obči-
nami SR Hrvatske je dragocen.
12. Drago Klobučar iz KS Ivana Spolenaka
F*tuj je bil uspešen kot predsednik skupščine.
Veliko je prispeval pri razvoju KS. Pomemb-
no je prispeval k razvijanju delegatskega si-
stema in k delu samoupravnih interesnih
skupnosti.
13. Antonija Meško iz KS bratov Reš Ptuj
je bila več kot 25 let samoupravno in politi-
čno angažirana. Delovala je v delavskem sve-
tu. Zvezi sindikatov Slovenije, Zvezi komuni-
stov, v Socialistični zvezi, SLO in DSZ. Kljub
temu da je upokojenka, je še danes zelo pri-
zadevna v Socialisitčni zvezi in Rdečem kri-
žu. Njen prispevek v razvoju samoupravne
socialistične družbe in v razvijanju delegat-
skega sistema je tolikšen, da si zasluži prizna-
nje.
14. Franc Murko iz KS heroja Lacka Ro-
goznica se že več kot 20 let vključuje v delo
družbenopolitičnih organizacij v svoji KS.
Pri prizadevnajih za razvoj svojega kraja
dosegel vinde rezultate. Vse naloge dosledno
opravlja, v svojem okolju je priljubljen in
spoštovan. Vrsto let je deloval v vašekm od-
boru SZDL Podvinci, v vaški in krajevni sa-
moupravi, kjer je sedaj tudi član samoupra-
vne kontrole in družbenega nadzora.
15. Vida Vidovič iz KS Dušana Kvedra Ptuj
je dolgoletna družbenopolitična delavka. De-
lovala je v sindikatih. Socialistični zvezi in
Zvezi komunistov. To zagnano aktivnost na-
daljuje tudi sedaj. Je uspešna predsednica
skupščine KS, članica komisije za pravosodje
SRS, namestnica sekretarja OO ZKS, pred-
sednica komasacijske komisije in aktivna v
Socialistični zvezi. Velik pa je njen prispevek
k razvoju Radia Ptuj, ki mu je bila zvesta kot
radijska napovedovalka celih 25 let.
16. Ignac Murko iz KS Videm pri Ptuju je
že v letu 1948 bil aktivist Socialistične zveze.
Njegova aktivnost je bogata tudi v Zvezi ko-
munistov in občinskem odboru Zveze zdru-
ženj borcev NOV. S svojim marljivim in po-
žrtvovalnim delom je dosegel lepe uspehe tu-
di na drugih področjih dela. Več mandatov je
bil uspešen predsednik delavskega sveta in v
medobčinskem svetu ZKS. Njegova aktiv-
nost je vidna tudi v organih Zveze ribiških
družin in Lovski družini Leskovec.
17. Stanislav Orovič iz krajevne skupnosti
Dolena je eden od najbolj prizadevnih obča-
nov naselja Trnovec, Sela in Barislavci. Zla-
sti je aktiven na področju društvenega dela,
še posebej gasilskem društvu. Že vrsto let si
prizadeva za napredek in hitrejši razvoj kra-
jevne skupnosti Dolena kot celote.
18. Anica Simeonov iz krajevne skupnosti
Destrnik že od leta 1965 uspešno deluje v
krajevni skupnosti. Prizadevala si je zlasti pri
razvoju krajevne samouprave, za razrešitev
socialnih vprašanj in vprašanj za samoupra-
vne interesne skupnosti. Skratka — s svojim
požrtvovalnim delom je veliko prispevala k
boljšemu delu krajevne samouprave in do-
bremu sodelovanju med občani.
19. Simon Toplak iz KS Juršinci je kmeto-
valec in dolgoletni družbenopolitični delavec
v svoji krajevni skupnosti. -Kot predsednik
skupščine KS je veliko naredil za napredek
vasi v tem delu Slovenskih goric. Njegovi
uspehi so vidni predvsem na področju pride-
lovanja hrane, razvoja kmečkega turizma, trs-
ničarstva in tudi na področju družbenih de-
javnosti.
20. Komnen Žarkovič, aktivni starešina
JLA v garniziji Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj,
se uspešno vključuje v razvoj ptujske KS Jo-
žeta Potrča. Aktiven je v skupščini KS, Socia-
listični zvezi in na drugih področjih. Pomem-
ben je njegov prispevek pri prenašanju revo-
lucionarnih tradicij, krepitvi sodelovanja
med krajevnimi skupnostmi in JLA.
FRANC ŠNAJDER O DELU KOMUNISTOV V AGISU
Zvezi komunistov je treba vrniti ugled
v Agisu imajo trenutno 80 čla-
nov Zveze komunistov. Veliko
jih je izstopilo pred uvedbo ukre-
pa družbenega varstva v tej delo-
vni organizaciji. Kasneje izsto-
pov ni bilo, vendar tudi novih
zlasti mladih članov ni. Franc
Šnajder, predsednik konference,
pravi, da je to razumljivo, saj so
delavci nezadovoljni, osebni do-
hodki nizki, sedanja organizira-
nost osnovnih organizacij Zveze
komunistov pa je bila kot nalašč
za nedelo in spanje članov. Vse-
splošna družbena kriza in težave
v njenem okolju niso v prid Zve-
zi komunistov, ki je izgubila pre-
cej ugleda.
Trenutno v Agisu pripravljajo
reorganizacijo in bodo odslej
imeli le eno osnovno organizaci-
jo na nivoju delovne organizaci-
je, ki bo imela tri komisije: za
ekonomska in razvojna vpraša-
nja, za socialnovarstvene in ka-
drovske zadeve ter za idejnopoli-
tično usposabljanje, delovanje
delegatskega sistema in splošne-
ga ljudskega odpora. V komisi-
jah naj bi bili strokovnjaki za po-
samezna področja, saj je le pod
tem pogojem mogoče pričakova-
ti ustvarjalno delo članov Zveze
komunistov. V kratkem se bodo
sestali vsi člani in se dogovorili o
novi organiziranosti pa tudi o
tem ali so še pripravljeni delati
kot člani Zveze komunistov. Ta-
kih, ki samo plačujejo članarino.
Zveza komunistov ne potrebuje,
pravi Franc Snajder in pričakuje,
da se bo število članov še zmanj-
šalo; pa nič za to, četudi jih bo
ostalo pet, a teh delavnih in za-
gnanih, je dovolj. Meni tudi, da
so danes takšni časi, da si mora
vsak najprej zagotoviti material-
no eksistenco, šele potem pride
delo v družbenopolitičnih orga-
nizacijah, v krajevni skupno-
sti .. . Veliko strokovnjakov od-
haja iz Agisa; nobenega ne zadr-
žujejo, čeprav se stvari vendarle
obračajo na bolje. Ob izplačilu
osebnih dohodkov bodo delavci
tokrat dobili prvič več kot prejš-
nji mesec, prvič si bodo razdelili
več zaradi svojega dela; vsi so se
potrudili, da bi naredili več, bolj-
še. In rezultati so tu. Potrebujejo .
pa mir in še enkrat mir, da se
spet postavijo na noge. Vsem, ki
o njihovih težavah razpravljajo
ob gostilniških šankih, pa pred-
lagajo, da pridejo v delovno or-
ganizacijo in na kraju samem
povprašajo, kako in kaj; vsako-
gar bodo radi sprejeli.
Tudi sedanjemu vodstvu izre-
kajo vso podporo in si prihodno-
sti brez njega ne znajo predsta-
vljati. Prepričani so, da bo ena
osnovna organizacija Zveze ko-
munistov vnesla v partijsko delo
več živahnosti, več konkretnega
dela in ukrepanja; to pa je tisto,
kar lahko spet dvigne ugled te
organizacije. Seveda pa to niso
zadeve, ki jih je mogoče rešiti čez
noč.
NaV
Franc Šnajder.
(Foto: M^Ozmec)
19. PRAZNIK MESTA PTUJA
Osrednja slovesnost bo sedmega maja
S športnimi in drugimi prireditvami so ptujske
krajevne skupnosti že v aprilu pričele praznovati
19. praznik mesta. Organizirali so tekmovanje v
šahu, streljanju in kegljanju ter nekatera druga
srečanja. Ze pred leti so se odločili, da bodo praz-
nik mesta vsako leto praznovali drugje. Letos bo-
do osrednje prireditve v krajevni skupnosti Jožeta
Potrča.
7. maja bo ob 16. uri v Gasilskem domu slavno-
stna seja skupščin in družbenopolitičnih organizacij
mesta. Slavnostni govornik bo predsednik OK
SZDL Ptuj Janez Belšak. Najbolj prizadevnim ob-
čanom in organizacijam bodo podelili plakete kra-
jevne skupnosti, priznanja za uspešno sodelovanje
s krajevno skupnostjo in priznanje krajevne skup-
nosti za uspešno delo v krajevni samoupravi. So-
cialistična zveza pa bo podelila bronaste znake
OF. Že po tradiciji bo s podelitvijo priznanj sode-
lovalo tudi ptujsko turistično društvo. Več deset
občanom, organizacijam, skupnostim in drugim
bo podelilo priznanja za urejeno okolje.
Krajevna skupnost Jožeta Potrča bo na dan
osrednje slovesnosti predala namenu prostore kra-
jevne skupnosti. Svečano odprtje bo 7. maja ob 18.
uri. Zatem bodo v prostorih krajevne skupnosti
odprli razstavi Ptuj na starih razglednicah in dela
likovnih amaterjev krajevne skupnosti Jožeta Potr-
ča. Sledila bo vaja enot civilne zaščite in gasilcev v
Kvedrovi ulici. V tej ulici se bo ob 19. uri pričela
tudi gostinsko-zabavna prireditev v organizaciji
Haloškega bisera.
V okviru letošnjega praznika mesta Ptuja bo
dan pred osrednjo prireditvijo še kulturni mara-
ton, v katerem se bodo predstavile sekcije delav-
skega prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Nastopi-
le bodo pred Mercatorjevo blagovnico. Pričakuje-
jo sekcijo za sodobni ples, ročk skupino Iguanas,
tamburaški orkester DPD, mešani pevski zbor in
ansambel Mavrica. Ob 19.30 pa bo v gledališču
predstava Kože megle.
V program praznovanja 19. praznika mesta Ptu-
ja sodi tudi revija upokojenskih pevskih zborov iz
severovzhodne Slovenije. Ta bo 28. maja ob Ih
uri v centru. MG
11. praznik KS Majšperk
že enajst let zapored slavijo v Majšperku svoj
krajevni praznik v počastitev dneva zmage, usta-
novitve Osvobodilne fronte in 1. maja — praznika
dela. Letošnja osrednja slovesnost bo v soboto, 7.
maja, v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk. Pri-
čela se bo s slavnostno sejo skupščine krajevne
skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in vseh
krajanov. Uvodno besedo bo imel predsednik kra-
jevne skupnosti Majšperk Rafael Mohorko, zatem
pa bo govoril direktor Tovarne volnenih izdelkov
Jože Pavlenič. Na slovesnosti bodo podelili tudi
priznanja krajevne skupnosti in Osvobodilne fron-
te. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci,
mladina, učenci tamkajšnje osnovne šole in an-
sambel Tornado. Ob tej priložnosti bodo odprli
tudi novi obrat volnice v Tovarni volnenih izdel-
kov. Nameravali so prerezati tudi vrvico na ben-
cinski črpalki, vendar bodo dela na tem objektu
končana šele 15. maja. Predali pa bodo tudi
23-stanovanjski blok. V prazničnih dneh bo razvi-
tje prapora v osnovni šoli v Majšperku, katere pio-
nirski odred se bo poimenoval v Pionirski odred
Kozjanske čete. V nedeljo, 8. maja, pa mladi orga-
nizirajo v počastitev krajevnega praznika nogome-
tni turnir, ki se bo pričel ob 9. uri.
Z doseženimi uspehi so lahko v krajevni skup-
nosti več kot zadovoljni. Krajevna skupnost, ki
šteje 2300 prebivalcev, je v zadnjih desetih letih
naredila ogromen korak naprej, in če so se prej
zlasti mladi izseljevali, se je zdaj to ustavilo. Pred
leti so imeli le okrog 15 telefonskih priključkov,
danes jih imajo 150, pravkar pa teče akcija za
okrog 200 novih naročnikov. Zgradili so gasilski
dom v Majšperku, novo zdravstveno postajo, ima-
jo samopostrežnico, lekarno, tako rekoč do vsake
hiše je možen dostop s kakršnimkoli vozilom, če je
vreme lepo. Asfaltirali so že precej cest in nekaj
asfalta bodo položili še v letošnjem letu, kG naj bi
z asfaltno prevleko povezali Naraplje in Žetale ter
Stoperce in Majšperk. Seveda ostaja še veliko pro-
blemov, a predsednik krajevne skupnosti Rafael
Mohorko pravi, da bodo tudi v prihodnje reševali
stvari s svojim delom in svojim denarnim prispev-
kom — poleg krajevnega samoprispevka — in s
solidarnostjo družbe, predvsem pa z veliko dobre
volje. In slednjega, kot kažejo rezultati, jim v kra-
jevni skupnosti Majšperk ne manjka.
Nav
TEDNIK - 28. april 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Verjela sva in ostala brez stanovanja — še enkrat
Stanovanje je ena izmed os-
novnih dobrin, ki so potrebne za
normalno življenje, ustvarjanje
družine, kot tudi nujni pogoj za
normalno delo v podjetju. Za
pridobitev te osnovne dobrine pa
je zainteresiran in odgovoren
predvsem posameznik (kako bi
sicer razumeli toliko ljudi, ki vla-
gajo ogromno svojega truda, de-
la in sredstev, da bi si zagotovili
to dobrino), kot tudi družba kot
celota, v okviru te pa tudi delo-
vne organizacije, kjer so delavci
zaposleni.
Piscu članka »Verjela sva in
ostala brez stanovanja« (Tednik
št. 16, stran 6) Srečku Crešniku,
delavcu EKK Ptuj-TOZD Jelka,
pa očitno niso poznana omenje-
na dejstva in izhaja iz predpo-
stavke, da je za urejanje stano-
vanjskih razmer delavcev odgo-
vorna le družba oz. delovne or-
ganizacije.
Najprej nekaj o razmerjih med
lastniki, upravljalci in uporabni-
ki družbenih stanovanj. Stanova-
nja, katerih lastnik je EKK Ptuj
(le-teh je okrog 490), so v upra-
vljanju stanovanjske skupnosti
Ptuj, torej njej plačujejo stano-
valci — imetniki stanovanjske
pravice stanarino in ona je odgo-
vorna za vzdrževanje stanovanj,
ki so v lasti EKK Ptuj. Da je veli-
ko stanovanj, predvsem starejših
in izven Ptuja v slabem stanju,
žal drži, vendar moramo za to
kriviti predvsem ekonomsko po-
litiko na stanovanjskem področ-
ju. Delavci — stanovalci niso in
tudi v prihodnje ne bodo zainte-
resirani plačevati ekonomske sta-
narine, ki bi zagotovila normal-
no vzdrževanje celotnega stano-
vanjskega fonda, ki je v upravlja-
nju stanovanjske skupnosti Ptuj.
Ob tem je seveda potrebno zago-
tavljati še solidarnost za socialno
šibkejše družine, tako da o nekih
normalnih ekonomskih odnosih
na stanovanjskem področju
sploh ne moremo govoriti. FKK
Ptuj se zaveda tega stanja in izlo-
ča iz svojega stanovanjskega fon-
da, ki ga namenja predvsem za
nakup stanovanj in za stanovanj-
ske kredite, še 10% za vzdrževa-
nje stanovanj, kljub temu da so v
upravljanju stanovanjske skup-
nosti Ptuj.
Na področju dodeljevanja sta-
novanj pa žal v naši samoupra-
vni socialistični družbi stvari ne
potekajo tako preprosto, kot si
jih predstavlja Srečko Crešnik,
ker se morajo »odgovorni, ki
imajo nalogo razpolagati s praz-
nimi stanovanji«, držati samou-
pravnih splošnih aktov in skle-
pov samoupravnih organov. V
EKK Ptuj, kot tudi v vseh drugih
DO obstaja prioritetna lista pro-
silcev za stanovanja, ki je bila
sprejeta 14. 9. 1987. Na njej žal
ni Srečka Črešnika, ker takrat,
ko je bila lista sprejeta, očitno še
ni čutil, da bi lahko imel stano-
vanjski problem. V času od spre-
jetja prioritetne liste so bile reše-
ne težave osmih prosilcev, ven-
dar jih še ostaja. 29. Kaj s temi?
Srečko Crešnik je namreč dal
vlogo za stanovanje 22. 1. 1988.
Vendar je on »edini« ostal brez
strehe nad glavo! Kadrovsko-so-
cialna služba je tista, ki naj reši
problem! Ponudila mu je — res
ne konfortno, pa »zelo oddalje-
no stanovanje« v Velikem Vrhu
6. V okviru možnosti, ki so bile
na razpolago, je pač služba po-
skušala ukrepati ob izrednem so-
cialnem primeru. Vendar je Creš-
nik to odklonil.
Za Srečka Črešnika so verjet-
no pravice in obveznosti iz de-
lovnega razmerja povsem ločena
pojma in po njegovem ne sme
obstajati njuna medsebojna po-
vezanost. Bil je štipendist EKK
Ptuj, nato pripravnik in nato je
sklenil delovno razmerje za ne-
določen čas. Žal pa po mnenju
vodstva TOZD in DE Srečko
Crešnik ni na povprečju dosega-
nja norme, pa tudi kršitve delov-
nih obveznosti mu niso tuje. Kot
tak ima seveda posebej pravico
ocenjevati, da imamo v DO na
odgovornih delovnih mestih lju-
di, »ki jim je služba hobi«, in tr-
diti, da od glavnega direktorja
EKK Ptuj ni dobil odgovora,
kljub temu da mu je le-ta odgo-
voril 8. 3. 1988 in je odgovor tudi
prejel.
Sicer pa — Srečko Cresnik je
praktičen človek in je tako tudi
rešil stanovanjski problem. Ko je
bil sporni članek objavljen, je že
stanoval v stanovanju na Hrvat-
skem trgu 4, ki je bilo sicer dode-
ljeno drugemu prosilcu za stano-
vanje pri stanovanjski skupnosti
Ptuj, vendar se je Crešnik vselil
vanj brez sklepa in z malo nasil-
nosti. Kako se počuti prosilec, ki
mu je bilo stanovanje dodeljeno,
seveda Srečka Črešnika ne zani-
ma.
V EKK Ptuj menimo, da smo
vsaj do sedaj uspešno reševali
stanovanjsko problematiko svo-
jih delavcev, kar dokazujejo rela-
tivno kratke čakalne dobe in re-
lativno nizko število dejavcev, ki
čakajo na stanovanje. Upamo
pa, da bodo lahko bralci Tedni-
ka s tem odgovorom dobili bolj
objektivno sliko o problemih
vzdrževanja stanovanjskega fon-
da EKK Ptuj, kot tudi o »krivi-
cah«, ki so se zgodile Srečku
Crešniku.
Vodja kadrovsko-socialne
službe:
Srečko KOLAR, dipl. poli-
tolog
Gledanje satelitskih
programov brez omejitev
Satelitska in kabelska radiodifuzija sta se v svetu že močno uveljavili, ker z
veliko možnosti posredovanja in izmenjave informacij prinašata revolucionarne
spremembe na področju svetovnih komunikacij.
Sprejem satelitskih programov je povsem svoboden, vedno bolj dostopen
in brez omejitev - je bilo poudarjeno na nedavnem posvetu s predsedniki sve-
tov za informiranje pri občinskih, obalnih in mestnih konferencah SZDL, ki je
bil v Ljubljani. Sicer pa je pri uvajanju kabelskega distribucijskega sistema v
Sloveniji v posameznih občinah in krajevnih skupnosti še veliko težav in ne-
znank. Vsak se znajde po svoje, eni nabirajo izkušnje od drugih.
Sicer pa tečejo konkretni dogovori z lastniki programov o ureditvi vprašanj
za popolno legalizacijo sprejemanja televizijskih programov v naši državi. Jugo-
slovanska radiotelevizija jim je poslala posebno pismo v zvezi z eksperimental-
nim gledanjem programov in za omenjeno dokončno ureditev. Področje pa je
potrebno urediti še s pravnimi predpisi, da bi to sedaj brezpravno stanje dokon-
čno uredili in se izognili številnim ugibanjem in tudi raznim špekulacijam oziro-
ma zaviranjem razvoja. V skladu z na^o sedanjo zakonodajo je namreč indivi-
dualni sprejem satelitskih programov svoboden. V vzpostavljanje in delovanje
kabelske in satelitske televizije in radijskih programov naj se na ustrezen način
vključijo že uveljavljene oblike podružbijanja. Upoštevana pa mora biti poseb-
na vloga Socialistične zveze.
Po dosedanjih ugotovitvah gradi te sisteme v Sloveniji kar nekaj organiza-
cij. Sedanji inšpekcijski pregledi pa ugotavljajo vrsto tehnično-projektantskih
nepravilnosti, zato bo v prihodnje potrebno spoštovati vse tehnične predpise, ki
jih ni malo.
Vrsta dokumentov in veliko gradiva, ki so v zvezi z uvajanjem kabelskega
distribucijskega sistema nastajali v minulih dveh letih, so dovolj dobra osnova
za praktično delovanje v krajevnih skupnostih in občinah.
Eden izmed glavnih problemov pa se pojavlja v tem, kdo bo upravljal in
vzdrževal že obstoječe distribucijske sisteme — ali radiotelevizije ali pošta ali
pa kdo drug. Na posvetu v Ljubljani je bila v zvezi s tem dana pripomba, daje
v vsaki urejeni državi za to poklicana pošta. Pri nas pa tako vemo, kako in
kaj...
Pozornost je potrebno posvetiti še temu, da bomo lahko poleg televizijskih
satelitskih programov sprejemali še radijske. Vse dane možnosti moramo izkori-
stiti za vsebinsko bogatitev obveščanja - tudi za lokalno televizijo. Zanjo pa je
potrebno dobiti soglasje ustanovitelja (OK SZDL) in imenovati ustrezen pro-
gramski svet ter glavnega in odgovornega urednika. Program pa bodo lahko od-
dajale samo radijske ali tv organizacije.
V okviru republiške konference SZDL bodo pripravili tudi poseben priro-
čnik, ki bo ob že veljavni zakonodaji in predpisih podrobneje pojasnjeval in
opredeljeval uvajanje kabelskega distribucijskega sistema pri nas.
mš
Za jurjevo so cvetele
kupčije
Na tradicionalnem Jurjevem sejmu v Ptuju je bilo tokrat izredno
živahno. Vreme je bilo naklonjeno tako številnim prodajalcem kot kup-
cem. Ulice našega starega Ptuja so bile spet polne vsega, kar je šlo v
promet. Svoje lastnike je tokrat zamenjalo rekordno število raznih arti-
klov, po vsej verjetnosti pa tudi denarja, kar so še posebej čutili na Po-
staji milice v Ptuju.
Fotovest: M. Ozmec
Šola dviga temperaturo
v dvorani na Hajdini je bilo 7. aprila zborovanje kraja-
nov, namenjeno samo eni točki dnevnega reda — GRAD-
NJI PRIZIDKA K OSNOVNI ŠOLI. S predstavniki ob-
činskega izvršnega sveta, komiteja za družbene dejavno-
sti, izobraževanja in skupščine občine so se želeli pogovo-
riti o tem, zakaj so že dvakrat izpadli iz srednjeročnega
programa in ali bo do gradnje prizidka sploh prišlo. Zanj
namreč zbirajo tudi krajevni samoprispevek in prvotno je
bilo določeno, da bodo tako prispevali 10 odstotkov po-
trebnega denarja. Sedaj seveda tega več ne bodo zmogli,
saj gre investicija v nekaj sto milijard dinarjev.
Sicer pa je bila OŠ na Hajdini zgrajena leta 1897 in je v
minulih 90 letih prostorsko v ničemer niso spreminjali.
Prostorska stiska je velika — imajo le 8 učilnic za 16 od-
delkov, podaljšano bivanje in za potrebe male šole, ki
lahko dela šele v tretji izmeni. Tako so brez nujno potreb-
ne telovadnice, prostorov za tehnično vzgojo, kuhinje in
sodobnejše opreme za kabinetni pouk. Dogovorjeno in
napisano je bilo, da bo šola dograjena v srednjeročnem
planu 1986-1990, v letu 1988.
Tehnična dokumentacija za prizidek je izdelana in tudi
plačana — 16 milijonov dinarjev iz sredstev samoprispev-
ka. Interventni zakon pa onemogoča pričetek gradnje.
Določena je v etapah: najprej učilnice, nato pa telovadni-
ca z zakloniščem.
Po dosedaj znanih podatkih letos ne bo moč graditi niti^
prve etape in prav zato so krajani zahtevali izreden zbor,
da bi skupaj z najbolj odgovornimi v občini razčistili ne-
katere dileme in vprašanja, saj inflacija vsak dan zmanj-
šuje vrednost dinarja, dviga pa delež krajanov in ga več
ne bodo zmogli zbrati.
Razprava je bila vroča in burna z veliko kritik in oči-
tkov, končni dogovor pa, da bodo prva sredstva, ki bodo
namenjena za investicije v šolstvu, dodeljena prav Hajdi-
ni za gradnjo njihovega prizidka. Zahtevajo pa tudi, da je
vse to potrebno vnesti v planske dokumente izobraževal-
ne skupnosti za to obdobje. mš
Par številka I sta Manica Copak iz Stanošine in Milan Vinko iz Dež-
nega. Manica je zaposlena v MIP Ptuj v fakturnem oddelku maloproda-
je, stara je 20 let. Milan je zaposlen v IMP Montaža Maribor kot servi-
ser, star 24 let.
Par številka 4 sta Viktorija Skok in Zlatko Kolarič, oba iz Ptuja. Vik-
torija je zaposlena pri SDK Ptuj, kjer prešteva denar. Stara je 22 let.
Zlatko je zaposlen v HIKO Olga Meglic Ptuj kot planer orodja. Star je
22 let. "     '
Par številka 2 sta Hermina Čerček iz Štukov in Milan Šegula iz Nove
vasi pri Ptuju. Hermina je zaposlena v LABODU, TOZD Delta Ptuj kot
šivilja. Stara je 20 let. Milan dela v Savi Kranj - TOZD Gumama Ptuj
kot vulkanizer pri etažnih stiskalnicah. Star je 22 let.
Par številka 3 sta Darinka Perhač Z Destmika in Štefan Pesek iz
Prepolj. Darinka Je zaposlena v gostilni Ekart v Prepolju kot natakarica.
Stara je 18 let. Štefan je zaposlen v Gradisu — TOZD Kovinski obrati
Maribor kot skupinovodja. Star je 22 let.
Ptujski par '88
Dragi bralci, predstavljamo vam ženine in neveste, ki so
se prijavili za »Ptujski par '88«.
Naslov za pošiljanje kuponov je: Zavod Radio-Tednik\
Ptuj (za ptujski par), Vošnjakova 5, 62250 Ptuj. j
Bralce — glasovalce čakajo nagrade. Kolikor več kupo-
nov bo kdo poslal, toliko večja je verjetnost, da bo izbran
»njegov« par, pošiljatelj kuponov (glasovalec) pa bo imel več
možnosti, da bo izžreban za nagrade. Z enim kuponom je
mogoče glasovati samo za en par Sicer pa lahko v eni pi-
semski ovojnici pošljete neomejeno število kuponov, ki pa
morajo biti vsi pravilno izpolnjeni. Zadnji dan za pošiljanje
kuponov je 23. maj (datum poštnega žiga).
Kupon s predstavitvijo parov bomo objavili tudi v na-
slednjih številkah Tednika.
Ocenjujte prikupne kandidate ter glasujte za »svoj« par!
Govori se . . .
... da so ribe v Studenčnici pred
dobrim mesecem naredile samomor.
Po nam dostopnih informacijah na-
mreč ni znan krivec onesnaženja, nih-
če torej ni spustil nič škodljivega, ribe
pa so kljub temu amrle. Morda pa so
hotele s tem povedati in pokazati, da
jim poleg nas na tem svetu ni več ži-
veti. Kot vsi samomorilci so najbrž
pričakovale, da se bomo zamislili in
poskušali ugotoviti, kdo jim je nare-
dil krivico, pa so žal to resnico odne-
sle s seboj na drugi svet.
... da dobijo izterjevalci (rubeži)
pri osebnem dohodku poseben doda-
tek za nepriljubljenost (beri: za nevar-
nost, da dobijo jajce v glavo ali vile v
hrbet). Morda bodo takšen dodatek
sčasoma zahtevali tudi vsi, ki se
ukvarjajo s politiko. V primeru, da
bomo preveč resnicoljubni, pa še....
novinarji.
... da krajevne skupnosti prejema-
jo vse manj sredstev za delovanje de-
legatskeg sistema. Tako tajniki inova-
tivno predlagajo, da bi poslej sklice-
vali seje delegacij le za vsako drugo
sejo skupščin samoupravnih interes-
nih skupnosti. Cez čas bi (ob nadalj-
njem krčenju sredstev) razpravljali le
o gradivu za vsako tretjo skupščino in
tako naprej, dokler...
... da samoupravne interesne
skupnosti porabijo za opravljanje
svojega poslanstva kar 40 odstotkov
sredstev, zbranih s prispevnimi stop-
njami. S temi-sredstvi bi lahko zgradi-
li precej šol, pa še kakšno bolnišnico.
Delovni ljudje in občani pa bi se ob
tem dejstvu že sprijaznili z nekoliko
manjšo mero samoupravljanja.
... da je v nekaterih delih Slovenije
že lakota. Ko so se v Polskavi, Dravi-
nji in Rogatnici drstile ribe — podu-
sti, so si ljudje od blizu in daleč želeli
naloviti z rokami in mrežami cele vre-
če rib. Miličniki so prijeli tudi lako-
tnike iz sosednjih občin. Lakota že
mora biti huda, če želijo ljudje jesti
ribe, ki so v času drsti vse prej kot
okusne.
... da se število prebivalcev po na-
ših vaseh zelo manjša. O tem smo se
lahko prepričali tudi v petek v Po-
brežju (KS Videm pri Ptuju). Tam, so
namreč imeli delovno akcijo pri no-
vem domu. Na njej je »mrgolela«
množica desetih ljudi. Pa še ni dolgo
tega, kar so nam dejali, daje Pobreža-
nov kakih šeststo!
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
28. april 1988 - TEDNIK
V Ptuju pred petimi desetletji
Aprilski dogodek leta 1938 je vznemiril slovensko javnost
UUBICA ŠULIGOJ
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)]
Pa se sprehodimo skozi arhivsko dokumentaci-
jo.
Ptujska žandarmerijska stanica je že 20. aprila
poročala sreskemu načelstvu, da priprti Karol in
Erih Kasper, VValter Sellinschegg in Rudolf Molit-
ter priznavajo streljanje s petardami ter da prei-
skava o izobešanju zastave teče. O priporu ome-
njenih je Načelstvo sreza Ptujskog naslednji dan
pod št. Pov. 309/4 seznanilo državnega tožilca pri
Državnem sodišču za zaščito države v Beogradu.
Iz zapisnikov o zaslišanju krivcev od 21. aprila
dalje (Pov. 309/4) spoznavamo predpriprave in iz-
vedbo akcije. Trgovski pomočnik in skladiščnik
pri tvrdki Hutter - Elsbacher ERNST VERSEL
je priznal, da se je 19. aprila okrog 18. ure sestal
na Slovenskem trgu blizu kina z Erihom Kasper-
jem, Rudolfom Molittorjem in VValterjem Sellinsc-
heggom in so se dogovorili o streljanju s petarda-
mi. Nemška mladina naj bi z dejanjem opozorila
javnost, da živi v Ptuju nemška manjšina. To naj
bi bil tudi odgovor na napade na nemške hiše,
obenem pa naj bi tako izzvali slovenske mladince
ter odkrili izgrednike proti nemškemu življu. Po
dogovoru so šli na delo ter se ponovno sestali pred
mestnim poglavarstvom okrog 20. ure.
Ko so namreč na sreskem načelstvu v Ptuju 27.
aprila zaslišali uslužbenko pri tvrdki Hutter —
Elsbacher Kornelijo Veingerl, doma iz Sv. Lenarta
(K Pov. No. 322/16), je ta povedala, da so že me-
sec dni vršili po večerih »kontrolo« po mestnih
ulicah, da ne bi kdo razbil šip na nemških hišah.
Sam Hutter je namreč obljubil 300 din nagrade ti-
stemu, ki najde krivca, ki mu je razbil šipe. Tako
so bili tudi zvečer 19. aprila na obhodu po skupi-
nah — v prvi Veingerlova, Versel in Erih Kasper,
v drugi pa Sellinschegg in Molittor. Kaže, da za-
držkov ni bilo, saj so se zbrani le še podali na ob-
hod po mestnih ulicah.
Medtem ko Ernstu Verselu na prvem zaslišanju
o izobešanju zastave ni bilo »ničesar znanega«, je
le priznaval, da je ob 4. uri zjutraj vrgel petardo na
Slovenskem trgu. Daje bil Versel med glavnimi iz-
gredniki, dokazuje zaslišanje ostalih udeležencev.
Alfred Schvvegle je npr. 21. aprila izjavil, da je
Versel agitiral med Nemci, da naj se v Ptuju pro-
slavi Hitlerjev rojstni dan, »da bo svet videl, da so
tudi v I*tuju nekateri Nemci in da tudi tu živi nem-
ška manjšina«. Tudi Erih Kasper potrjuje Verselo-
vo izjavo o dogovoru na Slovenskem trgu glede
streljanja za Hitlerjev rojstni dan, ker je on »vodja
vseh Nemcev, in torej tudi Nemcev v Ptuju«. Ka-
sper še dodaja, da se je z Verselom srečal na Flori-
janovem trgu (danes Trg MDB) okoli 12. aprila,
ko je že izvedel za streljanje s petardami, kar naj
bi opravili VValter Scheichenbauer, Verselova žena
Josipina, hčerka posestnika Alterja Margareta
štud. tehn. Karel Kunst, trenutno bivajoč v Ptuju,
hči podjetnika Hutterja Hilda, stud. tehn. Otmar
Saria, trenutno stanujoč v Ptuju, sin vinskega tr-
govca Fiirsta VValter ter osmošolca VValter Sel-
linschegg in Rudolf Molittor. Že takrat naj bi torej
izvedel o akciji, ki jo pripravlja odrasla nemška
mladina, kar vse je potrebno izpeljati v največji
tajnosti mimo policije.
26. aprila je Josipina Versel izjavila pri sreskem
načelstvu, da ji je Hilda Hutter izročila denar za
56 petard in da je te nato izročila določenim ose-
bam. Pri tem naj bi jo le Sellinscheggova mama
opozorila na »neugodne posledice« (Sresko načel-
stvo K Pov. 321/14). Tudi VValter Scheichenbauer
je sreskemu načelstvu 23. aprila izpovedal, da sta
se 14. ali 15. aprila srečala na Slovenskem trgu z
Ernstom Verselom, ko je ta prišel iz stanovanja, in
da mu je nato po povabilu sledil v cerkveni stolp,
kjer je Versel preizkusil vzdržljivost droga.
Iz različnih poročil je mogoče ugotoviti napeto
vzdušje v marčnih in aprilskih dneh leta 1938 med
zavednim slovenskim življem in vse bolj nadutimi
pripadniki nemške manjšine v Ptuju. Odraz takega
stanja se je odkrito kazal v dogajanjih na gimnazi-
ji, kjer je narodnoobrambni boj dodobra zavel.
Krivci na zaslišanju so hoteli dokazati, da so se
morali braniti, da so morali odgovoriti na sloven-
ska izzivanja. Dijak VValter Sellinschegg je 21.
aprila izpovedal, da je na šoli dobil knjižico »Hit-
lerjevci v Sloveniji«, ki je prikazovala dejavnost
nemštva pri nas. Ali se je nemčurski dijak Sellin-
schegg zares odločil za sodelovanje v akciji zato,
da bi protestiral zoper navedbe o delu ptujskih
Nemcev?! In vendarle so bile navedbe v omenjeni
brošuri že dejstva. Ali ~ denimo — Kari Kasper
je povedal, daje vrgel petardo na dvorišče »v znak
protesta«, ker misli, da so Slovenci poškodovali
igrišče Sportkiuba Ptuj in da so razbili šipe na
nemškem Društvenem domu (danes kino). Ni mo-
goče tudi verjeti, da so o pripravah na praznova-
nje Hitlerjevega rojstnega dne vedeli le nemški
mladinci. Po.mestu se je v tistih dneh tudi veliko
govorilo, da so ponekod na haloških posestvih za
veliko noč plapolale nemške zastave; praznovanja
ptujskih nemških posestnikov so se po Halozah že
sprevračala v odkrita nacistična izzivanja. Ptujski
Nemci so pač aprilski dogodek v F*tuju hoteli pri-
kazati kot pobalinstvo, čeprav je šlo za dobro pre-
mišljeno akcijo.
Povzamemo lahko, da prva zaslišanja v Ptuju
niso prinesla pravih rezultatov. Dokument Uprave
policije v Ljubljani II. Pov. No 1877/3 o storilcih
kaznivega dejanja po zakonu o javni varnosti in
redu v državi razkriva, da so ti na zaslišanju, da so
po narodnosti Nemci in »hitlerjevski simpatizer-
ji«. Ernst Versel je npr. sin slovenskega očeta, a se
ima za Nemca. Dokument tudi navaja, da so hote-
li z dejanji »opozoriti« na Ptuj in okolico kot na
»nemško zemljo, ki spada k Nemčiji«. Dalje bere-
mo, da je »znano«, kako so podružnica švabsko-
nemškega kulturnega društva, nemško pevsko dru-
štvo in Sportklub Ptuj društva, v katerih se zbirajo
Nemci, posebno mladina, in kjer gre za hitlerjev-
sko propagando.« Vsa nemška mladina v Ptuju je
hitlerjevsko orijentirana,« je sporočala Uprava po-
licije v Ljubljani državnemu tožilcu pri državnem
sodišču za zaščito države.
Slednje je na zaslišanju izpovedala osmošolka
Margareta Alter in dodala, da se sama opredeljuje
za hitlerjansko idejo, ker je Hitler »za Nemce
mnogo storil«. Povedala je tudi pred sreskim na-
čelstvom v Ptuju, da se občasno sestajajo pri Hildi
Hutterjevi, kjer prebirajo nemške revije. Tja so od-
hajale še sestra Anemarija, nato dijakinja Dagmar
Schneditz ter Erna VVinkelman iz Frankfurta, kije
bila pri Behrbalkovih na obisku že od nov. 1937."
Nasploh je značilno, da storilci hočejo prepriča-
ti sodišče, da ne nasprotujejo jugoslovanski drža-
vi. Ernst Versel, denimo, na ptujskem sreskem so-
dišču izpove 4. junija (V Ki 89/38 - 9), da se ob
storjenem »ni zavedal, da dela proti Jugoslaviji«,
temveč je želel izraziti veselje, da živita Jugoslavija
in nemška država »v prijateljskih odnošajih«. To-
da kako vse drugače zvenijo Verselove besede po
štirih letih od aprilskega dogodka. Leta 1942 je na-
mreč zaprosil uredništvo »Marburger Zeitung«,
naj objavi njegove spomine o izobešanju nemške
zastave v Ptuju leta 1938. Spomini so seveda pri-
stranski, toda zanimivi v toliko, ker nam pisec raz-
kriva tedanje razmere v mestu.'"
Uvodoma Ernst Versel piše o gonji proti vsemu,
kar je bilo nemško: od jeseni 1937 so igrali nogo-
metne tekme ob prisotnosti policije, razbijala so se
okna na nemških hišah (zlasti izpostavljena je bila
Hutterjeva hiša), motene so bile pevske vaje nem-
škega moškega pevskega zbora, fizično so bili na-
padeni posamezniki ... To naj bi bil čas »poln na-
petosti«. Vsak Nemec ali tisti, ki je »hotel biti Ne-
mec«, seje zavedal, da tako ne more trajati dolgo.
Zato Versel pravi, da se je mladina Sportkiuba in
Kulturbunda odločila za »samozaščito«, ker dru-
gega izhoda ni bilo. Nemške firme so bile pomaza-
ne, letaki pa niso napadali le Nemcev Spodnje
Štajerske, temveč sploh »Reich in njegovega Fii-
hrerja«. Vse bolj je postajalo jasno, »da komuni-
zem pridobiva«, in čeprav so nemški mladinci raz-
krivali to dejavnost pri oblastnih organih, se ni nič
ukrenilo. Nadalje pisec omenja šikaniranje nem-
ških delavcev: marsikatere tvrdke so jih odklanja-
le, če pa je že bil delavec zaposlen, je delal naj-
slabša dela za 10 din na dan. Tako je ta ali oni
nemški delavec šel iskat delo v rajh .. .
Zato naj bi prišlo do »maščevanja«, saj druge
poti ni bilo. Nemška mladina je razmišljala, kako
bi rajh »opozorila na trpljenje«. Praznovanje fii-
hrerjevega rojstnega dne naj bi bila priložnost, s
katero bi opozorili rojake onstran meje.
In še nekaj detajlov iz Verselovih spominov na
dogajanja v noči na 20. april 1938. Spominja se,
kako je približno ob 23. uri skrivoma krenil proti
Hutterjevemu domu, kako mu je tam Hilda izroči-
la zastavo in kako sta se nato skušala po osamlje-
nih ptujskih ulicah pritihotapiti do cerkvenega
stolpa, vsak po svoji poti. Vrata niso bila zaklenje-
na. V trdi temi, ob močnem vetru, ko se je stolp
spreminjal v »mesto strahov«, sta se upala pripla-
ziti do vrha. Lahko sta na glavnem trgu še opazila
stražnika, toda že je »prva« zastava s kljukastim
križem zaplapolala! »Ne le, da je zastava za nas
pomenila novo dobo, ampak po težkem času tu,
po dvajsetih letih hlapčevstva smo hoteli pokazati
Štajerski, da* smo mi na jugu še tu,« piše Ernst
Versel.
Po opravljeni akciji sta Versel in Hutterjeva še
skrila lestev, da bi zastava čim dlje visela, ter se
nato neopažena vrnila domov. Natanko ob 4. uri
zjutraj je zapokalo ...
Iz Verselovih spominov lahko razberemo, da so
se narodnostna nasprotja v mestu zaostrila, da je
bila nemška mladina do skrajnosti hitlerjansko na-
strojena in da je obremenjevanje komunistov bila
nemška taktična poteza. Oblasti naj bi nastopile
proti tistim, ki so opozarjali na fašistično nevar-
nost.
Iz vsega, kar je bilo povedano doslej, je jasno.
da sta bila glavna akterja aprilskega incidenta v
Ptuju Ernst Versel in Hilda Hutter. Ptujski Nemci
so dodobra izkoristili politično orientiranost reži-
ma JRZ in v boju proti komunizmu so se znašli z
oblastmi na istih tirih.
Seveda pa je izgred ptujskih Nemcev izzval
predvsem zavedno slovensko javnost. Popisna ak-
cija v mestu je bila odgovor slovenske mladine. V
ciklostilni tehniki KP so zavedni mladinci natisnili
večje število letakov. Letak »Naši javnosti« ome-
nja predrzno početje ptujskih Nemcev in nemčur-
jev, ko so izobesili zastavo s kljukastim križem na
mestnem zvoniku. To pomeni »atentat na suvere-
nost našega naroda in države . . . Ptujski Nemci in
nemčurji se dosledno izogibajo slovenskih trgovin,
gostiln in drugih podjetij, zato: Svoji k svojim!«
beremo na letaku."
Ker se ogorčenje javnosti ni poleglo, je moral
reagirati 4. julija 1938 tudi mestni svet, ki ga je vo-
dil dr. Alojzij Remec. Zaradi »razburjenja«, ki ga
je povzročil dogodek med ljudmi, in »v interesu
reda v državi« so se morali umakniti štirje odbor-
niki nemške narodnosti, in to: dr. Sixt Fichtenau,
Viktor Kodella, Hans Straschill in Albert Schar-
ner. Solidarno z njimi sta takoj »odložila« funkci-
jo še Hermann Kersche in Johann Steudte.'"
Medtem se je vleklo dolgotrajno pravdanje o
krivdi storilcev. Po vsem. kar se je dogajalo, je bilo
mogoče, da se obdolženim (ob »olajševalnih«
okoliščinah) ni nič zgodilo. Le Ernst Versel bi mo-
ral tri mesece in deset dni odsedeti v zaporu, a se
je pravočasno umaknil v Avstrijo."
Slovenski poročevalec je o dogodku zapisal pod
naslovom »Voditelji slovenskega naroda« oktobra
1938. leta v 2. št. med drugim:« ... S svojim deja-
njem so manifestirali za odcepitev od države in s
tem zakrivili veleizdajo nad našo državo . . . pripe-
ljani so bili v sodne zapore, a takoj zopet izpušče-
ni na protest nemškega konzula, ki pri nas koman-
dira, a kar je najstrašnejše, je to, daje bil ravnatelj
šole, ki je nastopil proti njim, upokojen . . .«
Tedanji osmošolec Vanek Šiftar, ki je sodil v
krog predvojne napredne dijaške mladine na gim-
naziji, je pisal v svojem, dnevniku: »6. 5. 1938. So-
šolce — hitlerjance, ki so na Hitlerjev rojstni dan
sodelovali pri izobešanju nemške zastave na mest-
nem zvoniku, so že izpustili iz zapora. Kaka je na-
ša politika, čudna. Dovolj je, če se samo kje v Beo-
gradu zgane kak nemški poslanik ali uradnik, in že
stojijo »naši« v pozoru . . .«.'"
Ob koncu bi dejali, da je bil aprilski dogodek v
Ptuju groba žalitev in skrajno izzivanje slovenske-
ga prebivalstva. Vladajoči režim se je vse bolj
uklanjal silam osi in z ostrino nastopal proti na-
prednim družbenim silam. Izgred v aprilu 1938 je
že napovedal bližnje fašistično zlo — tudi na ptuj-
skem območju se je bilo potrebno pripravljati na
bližajočo se narodno preizkušnjo. Narodnozaved-
ne ljudske množice, še posebej slovenska mladina
— ne glede na svetovnonazorsko opredelitev — so
se povezale v narodnoobrambno fronto v boju
proti nemški nevarnosti. To je bil velik uspeh tu-
kajšnje partijske organizacije na pragu druge sve-
tovne vojne.
(Konec)
Opombe
14 PAM, Spisi Kzp 1938, šk. št. 240, spis VII Kzp
528/38: Zapisnik 21. 4. 1938 K Pov. No. 309/4.
15 PAM, Spisi Kzp 1938. šk. št. 240.
16 PMP, Arhiv oddelka LR, fas.: Predvojna nemška
dejavnost, inv. št. 1416.
17 PMP, fas.: Ilegalna ciklostilna tehnika pred vojno v
Ptuju, št. 1279.
18 ZAP, MO Ptuj: Zapisniki občinskih sej 1937/38, ja-
vna seja mestnega sveta 4. 7. 1938, dopis Kraljevske ban-
ske uprave št. II. 19214/2, 28. 6. 1938.
19 PAM, šk. št. 240, Spisi Kzp 1938, dok. št. VII Kzp
528/38; PMP, Arhiv LR, fas.: Komunistična dejavnost
1919/41, Jože Klep — spomini; fas. Predvojna nemška
dejavnost, inv. št. 1416 Spomini Ernsta Versela, 1942.
20 dr. Vanek Šiftar, Nekaj dni iz ptujskega dijaškega
dnevnika. Skozi viharje v lepšo prihodnost, Ptuj 1981, str.
Nezavidljiv položaj družbenih
organizacij in društev
Med pomembnejšimi aktiv-
nostmi minulega tedna je bila tu-
di problemska konferenca o
družbenih organizacijah in dru-
štvih, ki je bila prvič sklicana že
6. oktobra lani in zaradi nesklep-
čnosti preložena.
V občini Ptuj imamo registrira-
nih več kot 300 družbenih orga-
nizacij in društev, vanje pa se iz
leta v leto vkjučuje vse več delov-
nih ljudi in občanov, mladine in
pionirjev. Ob tem ne gre zanema-
riti dejstva, da je v društvih in
družbenih  organizacijah  poleg
osnovne dejavnosti tudi veliko
priložnosti za dobre medsebojne
odnose in tovarištvo.
Razpravljalci pa so še poudar-
jali, da si mladi v prav takih obli-
kah vključevanja v življenje in
delo privzgajajo osnovne delo-
vne navade in smisel za kolekti-
vno življenje, pa tudi za tovari-
štvo, bratstvo in enotnost ter ne-
govanje nekaterih izročil naše
daljne in bližnje preteklosti.
Jože Vidovič, predsednik koo-
ordinacijskega odbora za druž-
bene organizacije in društva, je
menil, da bi društvom morali po-
leg osnovnih pogojev za delo za-
gotoviti tudi osnovne materialne
pogoje za uresničevanje njihove
družbene vloge. Pri nakupu
opreme in delov pa bi jih morali
celo oprostiti prometnega davka.
So pa tudi društva, ki sodijo med
dejavnosti posebnega družbene-
ga pomena in prav njihovo delo
bi moralo biti redno financirano
prek samoupravnih interesnih
skupnosti.
mš
11. nadaljevanje
10. 2. 1945. Conski funkcionarji se še vedno mudijo tu. Držijo se
v primerni razdalji od nas in v največji konspirativnosti rešujejo va-
žna vprašanja. Imam občutek, da smo tukajšnji obveščevalci, vštevši
šefa obveščevalnih točk, gole številke. Rezultati posvetovanj teh funk-
cionarjev so predmet ugibanj. Zase vem, da ostanem tu na terenu.
Dobim pa za šefa, sedaj ga nastopa tov. Jože, nekega tov. Franja.
11. 2. 1945. Sneži. Nekdo se je spomnil, da je danes tako imeno-
vana »mastna nedelja« — čas norenja. Meni in mojim fantom pa ni
do norenja. Poleg drugih skrbi jih muči tudi vprašanje, kam bodo se-
daj dodeljeni; ali bo res. da gredo v brigado.
12. 2. 1945. Zopet meje obiskal moj stari prijatelj — revmatizem.
Tokrat se je naselil tudi v kolkih. Ležim na peči in godrnjam. Najrajši
bi ves svet poslal k vragu. Zvečer prinese nekdo iz Frama »zanesljivo
vest«, da bo jutri hajka. Odredim potrebne varnostne mere.
13. 2. 1945. Pod vplivom agencije »baba rekla« smo danes, brž
ko so se začuli streli, »kupljali« in dopoldan presedeli na soncu v bli-
žini svoje gozdne hišice. Šele ko smo ugotovili, da švabi puškarijo na
vadišču, smo se vrnili na postojanko. Ves dan so zavezniški lovci in
bombarderji gospodarili na nebu. Hrupielo je, kot bi bil sodni dan.
Mariborski flack je sklatil 2 bombarderja. Zvečer smo praznovali pu-
sta. Obenem je bil to poslovilni večer tov. Srečka, saj jutri odhaja na
radijsko postajo.
14. 2. 1945. Drži se me pepelnično razpoloženje. Nekaj mi teži
dušo. Na misel mi prihaja Gregorčeva pesem v Pepelnični noči. Tov.
Silvo je odšel s tov. poročnikom Doretom v slovenjgraški okraj.
15. 2. 1945. Dopoldne je bila pod predsedstvom pomočnika šefa
OC 4. operativne cone tov. Benedičiča seja šefov dosedanjih obvešče-
valnih točk. Na znanje so nam bile dane spremembe in novonastala
situacija. Od prvotno nameravanega in že sklenjenga se je mnogo
spremenilo. Tov. Maska, ki je bil prvotno določen za šefa OC v Lac-
kovem odredu, postane sedaj vodja novo osnovane točke 1 a. Za po-
močnika ima dodeljena tov. Jožeta in mene. Tov. Stevo in Drago bo-
sta odšla v tov. Benedičičem v IV. cono.
16. 2. 1945. Na moji točki smo sedaj samo še trije. V tej dobi
brezvladja nam ne gre slabo. Tov. Drago se drži načela: »Danes je-
smo, sutra nismo, tako pravi sveto pismo«, in postavlja na mizo same
dobre jedi. Danes nas je presenetil z izvrstnim kompotom.
17. 2. 1945. Dobimo vest, da so te dni nekje pri Konjicah partiza-
ni ubili generala in majorja — oba od divizije princ Evgen. Spet dve
zveri manj. Švabi se baje mislijo maščevati in pripraviti veliko hajko
na partizane. Po vnaprej dogovorjenem načrtu je nocoj dezertiralo k
partizanom 28 esesovskih vojakov, nastanjenih v Polskavi. Vsi so mla-
di fantje, Banačani. Tudi ti so končno spoznali, da je vsaka nadaljnja
borba v nemški armadi samomor, in z dezerterstvom poskušajo rešiti
sebe. Ko bi le našli še mnogo posnemovalcev!
18. 2. 1945. Tov. podporočnik Uto in tovarišica Nuša sta se poro-
čila. Poročni obred je opravila članica okrožja tov. Mica. Poroka je
tako med partizani kot tudi med tukajšnjim prebivalstvom vzbudila
mnogo pozornosti, kajti na tem teritoriju je bila to prva partizanska
poroka. Na gostiji se je več plesalo kot pa jedlo in pilo. Nekdo si je
dovolil neoskusno šalo, da je v vino zmešal neko snov, baje sodo bi-
karbono. Po poročni noči je nevesta odšla na svoje staro mesto v Ma-
ribor.
19. 2. 1945. Ker je nameravala nocoj večja skupina švabov pro-
stovoljno priti k partizanom, smo jih šli pričakat do Kopševega mlina
v P. Zaradi v zadnjem trenutku nastalih ovir pa se švabom beg ni po-
srečil. Po kurirju so sporočili, da pridejo drugič in še v večjem številu,
kot bi prišli nocoj. Ker je bilo potrebno do jutri napisati osebne po-
datke vseh tovarišev OC, sva s tov. Jožetom uradovala do 2. ure zju-
traj.
20. 2. 1945. Tov. Benedičič je zopet odpotoval v cono. Z njim je
odšlo tudi 5 tovarišev, ki so doslej bili na OC Pohorje. Tudi tov. Stevo
je šel z njimi. Za odhod določeni tov. Tim pa se je v zadnjem trenutku
»zabil«. Ta nepremišljeni korak bo tovariš še obžaloval!
21. 2. 1945. Ponovno sem dobil napad revmatizma. Oh, moje no-
ge! Ponoči nisem mogel spati in klical sem na pomoč angele in hudi-
če.
22. 2. 1945. Po sprejeti vesti, da so švabi v Kopivniku, sem jo brž
mahnil od Latreka, kjer sem prenočeval, na sedež obveščevalne točke
1 a. Tu so zbrani partizani z vseh vetrov. Pošljemo izvidniške patrole
in postavimo straže. Ukrajinka tov. Lina in njena spremljevalca sta
tudi na obveščevalni točki. Tov. Lina je svojo radijsko postajo, s kate-
ro je doslej delovala v dolini, prenesla na Pohorje.
23. 2. 1945. Na današnji seji celice so mi zaupali posle sekretarja.
V teh poslih sem sicer še novinec, vendar upam, da se bom kmalu
znašel, kajti — odkrito povedano —^i politično delo bolj leži kot pa
obveščevalno.
24. 2. 1945. Spet je pribežalo v naročje partizanov okrog 30 švab-
skih dezerterjev. Prostovoljna 31. esesovska divizija Bačka bo prav za-
radi svojih dezcfi-rjev postala slavna. Junak dneva je postal tov. Sip.
Padel je v roke Ukrajincev, ki so ga kot ujetnika vlekli s seboj. Na pr-!
vem primernem mestu pa jo je »podurhal«. Za njim so odjeknili streli
in »zadeli« v prazno.
25. 2. 1945. Ker je na sektor odšla 31. esesovska divizija, prišli pa
Ukrajinci in Madžari, je prerokovanje o bližnjih hajkah oživelo.
Ohraniti je treba hladno kri in živce. Sicer pa ni hudič, da »tretji
rajh« ne bi kmalu izdihnil. Sedaj je tudi Turčija mahnila po njem.
26. 2. 1945. Že čutimo prihod »bratov« Ukrajincev. Ti vragovi la-
zijo v manjših skupinah na Pohorju in stikajo za hrano, pijačo in par-
tizani. Popoldne smo preživeli v varstvu naše najboljše prijateljice —
šume. Naši so ujeli skupinico treh Ukrajincev. Poslali smo jih naprej.
27. 2. 1945. Na našem sektorju se mudita štabna oficirja tov. ka-
petan Vasja in poročnik Urh. Šušlja se o nekih spremembah.
28. 2. 1945. V gozdno hišico so po zaslugi tov. Lenke prišli spat
ljudje z vseh vetrov. Nas stare najemnike so prišleci kar izpodrinili.
To mi ni prav, kajti spanja na klopeh in peči se ne veselim preveč. Tu-
di iz varnostnih razlogov je imelo spanje v bunkerju veliko prednost.
1. 3. 1945. Govori se, da so Nemci ujeli 10 švabskih dezerterjev
in 3 Ukrajince, katere je vodil partizanski kurir v Lackov odred. Bati
se je, da bodo Ukrajinci izdali naše postojanke. Zato hodimo spat
drugam — enkrat k tej, drugič k drugi hiši.
2. 3. 1945. Ker je na točki zavladala nekaka anarhija in je nekaj
dni bil na mizi sam fižol in zelje, je poročnik Stane zagrmel. Tov. Ci-
gotu je naročil organiziranje svinjske pečenke. Zvečer so šli tovariši v
akcijo. Toda vrnili so se brez »mastnega gobca«. Pregnali so jih švabi,
ki so imeli nočne vežbe ter so streljali kot na fronti.
Nadaljevanje prihodnjič^
TEDNIK - 28. april 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Stroka pri obravnavi ustavnih sprememb ne more
priznavati umetno postavljenih okvirov
Društvo sociologov in polito-
logov Ptuj je za svoje člane in
vse Ptujčane, ki jih to zanima, or-
ganiziralo razpravo o predlaga-
nih ustavnih spremembah z že-
ljo, da slišimo, kaj o ustavnih
spremembah razmišljajo strokov-
njaki-družboslovci. Razprave se
je udeležilo relativno malo raz-
mišljajočih Ptujčanov, kajti drugi
so bili verjetno na tribuni o turiz-
mu, ki je bila na žalost ob istem
času.
Uvod v razpravo je podal dr.
sociologije Peter JAMBREK,
profesor Pravne fakultete v Lju-
bljani. Dr. Jambrek je bil eden
od koordinatorjev aktivnosti v
zvezi z razpravami o predlaganih
ustavnih spremembah v okviru
Slovenskega sociološkega dru-
štva.
Iz njegovih besed lahko pov-
zamemo, da je bilo Slovensko so-
ciološko društvo eno prvih stro-
kovnih društev v Sloveniji, ki se
je že decembra lanskega leta
aktivno vključilo v javno razpra-
vo o ustavnih spremembah v Ju-
goslaviji. Sklepi in ugotovitve
njihovih razprav so podobne ti-
stim, ki so jih pozneje sprejela še
druga strokovna društva in zdru-
ženja (Društvo slovenskih pisate-
ljev. Društvo pravnikov v gospo-
darstvu, Združenje odvetnikov v
Ljubljani ter tudi predstavniki
gospodarske zbornice). Povzetek
njihovih sklepov je:
— predlagani amandmaji so
sociološko nezanimivi in irele-
vantni in se jih posebej ne splača
obravnavati,
— predlogi za nove ustavne
temelje morajo omogočiti tudi
debato o temeljih političnega si-
stema, saj stroka ne more prizna-
vati umetno postavljenih okvirov
javne razprave,
— debate o ustavnih spre-
membah so potekale na vseh po-
dročjih na osnovi rezultatov in
ugotovitev jugoslovanske socio-
logije,
— podana je bila pobuda, da
sfc izdela študija o jugoslovanski
družbi. Prek 30 sociologov je bi-
lo pozvanih, da s svojimi stro-
kovnimi teksti obogatijo razpra-
vo in predlagajo ustrezne rešitve.
Imenovana je bila posebna re-
dakcijska skupina, ki bo na os-
novi sprejetih tekstov pripravila
nov dokument, ki lahko pomeni
osnovo za razpravo o novi usta-
vi. V študiji bodo obdelana po-
dročja temeljev ustavnih značil-
nosti, področje socialnega var-
stva in zaposlenosti, ureditev go-
spodarstva, državna ureditev in
človekove svoboščine ter pravi-
ce.
K izdelavi novega dokumenta
so bili pritegnjeni tudi slovenski
pisatelji in pesniki. Skupna pro-
gramska študija o ustavnih spre-
membah v Sloveniji ,bo javno
predstavljena konec aprila v
Cankarjevem domu na javni tri-
buni.
Ideje iz programske študije o
ustavnih spremembah v Sloveniji
Študija izhaja iz predpostavke,
da bi bilo potrebno najprej spre-
jeti osnove za republiške ustave
in šele nato na skupnem imeno-
valcu pripraviti osnove za jugo-
slovansko ustavo. Zmanjšati je
treba razlike med materialno
ustavo (družbeni odnosi in vred-
note, ki prevladujejo v praksi) in
formalno ustavo (normativno za-
pisanimi pravili in predpisi).
Manjša je razlika, večje je upo-
števanje predpisov in pravil.
(Ustava iz leta 1974 je odtujena,
saj odnosi, ki jih predvideva in
določa, niso nikoli dejansko za-
živeli v praksi, kot npr. delegat-
ski sistem, SIS, posledice ustana-
vljanja TOZD, dogovorna eko-
nomija . . .).
Ustavo je potrebno obravna-
vati v izvirnem pomenu besede,
pri čemer ustava uresničuje dve
osnovni nalogi: organiziranje dr-
žave in zagotavljanje človekovih
pravic in svoboščin v odnosu do
države.
Moderna ustava je tudi kratka
in jasna (ustava SFRJ iz leta 1974
je najdaljša ustava na svetu).
Ustava tudi ne more in ne sme
biti družbenopolitični program-
ski akt (ne more predvidevati in j
določati družbenega razvoja).     j
Razlike v mnenjih v javni raz-j
pravi   v   Sloveniji   se   počasi :
zmanjšujejo,  pri  čemer se ob
ugotovitvi, da predlagane spre-
membe niso najbolj primerne,
pojavljajo dvojna stališča:
— nova ustava je potrebna,
vendar danes ni primeren politi-
čni trenutek za njeno ustvarjanje.
Razmerje političnih sil v družbi
ni takšno, da bi dovoljevalo radi-
kalne spremembe;
— rezultati raziskav o sloven-
skem javnem mnenju kažejo, da
slovensko javno mnenje odstopa
od zamišljenih amandmajskih
sprememb. Slovenci želijo v veli-
ki meri večjo prilagoditev for-
malne ustave mišljenju ljudi, kjer
se v ospredje postavljajo člove-
kove pravice in svoboščine, večja
svoboda pri organiziranju gospo-
darstva, poudarjanju osebne
vzpodbude, proti omejevanju
zemljiške posesti, ob vsem tem
pa imeti močno in urejeno drža-
vo.
Ce bodo predlagani amand-
maji sprejeti, se ne pričakuje
zmanjšanje globalne družbene
krize, še poveča! se bo razkorak
med materialno in formalno
ustavo, zmanjšal se bo ugled
družbenopolitičnih organizacij
ter povečal razkorak med član-
stvom in njegovim vodstvom.
IVlnenja prisotnih v diskusiji
Po končanem uvodnem raz-
mišljanju dr. Petra Jambreka se
je razvila živahna diskusija.
Kljub večinskemu pristajanju na
posredovana stališča pa so se v
razpravi pojavila tudi mnenja o
potrebnosti močne države z več-
jo centralizacijo in poenotenjem.
Problem naj bi predstavljala mo-
rala posameznika, ne pa sam po-
litični sistem. Večina prisotnih je
najbolj soglašala z mnenjem o
potrebnosti različnih pristopov
glede na različno stopnjo razvi-
tosti družbenopolitičnih okolij v
Jugoslaviji. V novi jugoslovanski
ustavi bi morala prevladovati
možnost različnega urejanja
družbenih odnosov v različnih
okoljih in ne bi smela prevlado-
vati enotnost oz. enakost za vsa-
ko silo.
V primeru, če bodo predlagani
amandmaji sprejeti, ne moremo
pričakovati zmanjšanja globalne
družbene krize, še povečal se bo
razkorak med materialno (prak-.
so) in formalno ustavo, zmanjšal
se bo ugled družbenopolitičnih
organizacij ter povečal razkorak
med članstvom in njegovim vod-
stvom.
Pri razpravi o izkušnjah v do-
sedanjem razvoju naše družbe pa
sta bila prisotna optimizem s
prepričanjem, da so se odnosi v
naši družbi resnično spremenili
in ne gre le za trenutne spremem-
be, in strah, da se zgodovina lah-
ko ponovi v obliki prevlade kon-
servativnih teženj in odnosov, za
katere upamo, da so že preživeli.
Razprava se je končala s skri-
tim upanjem, da bodo pri spreje-
manju nove ustave prevladale
najnaprednejše ideje. Vendar —
ali bodo res? B. Glazer
V vrtu
Spomladi, ko vse zeleni in cveti, nas narava navdušuje in očara z
vsemi svojimi lepotami. Dopolnilo k temu pa je uspešno očiščeno
okolje, saj je vendarle prevladalo spoznanje, da sta tudi ureditev in či-
stoča okolja del našega življenja. Sedaj nam preostane le, da bomo
okolje marljivo negovali tudi naprej in vsestransko skrbeli za njegovo
čistočo.
Slane, ki so bile v preteklih dneh, niso povzročile nobene škode
na cvetju, ker so zasnove plodov v cvetovih dobro zavarovane, seme-
na večine posejanih vrtnin pa še tudi niso vzklila. Nevarnost pozebe
bo po cvetenju, ko deli cveta, venčni in časni listi odpadejo in ostane-
jo nežne nezaščitene zasnove plodov in ko vzkalijo posejane vrtnine.
Sicer pa smo v OKRASNEM VRTU že začeli s košnjo trave, ki je bila
letos nekoliko zgodnejša. Ce nam v travi cvetijo čebulnice, kot so nar-
cise, krokosi, zvončki, jih moramo zavarovati, saj bi z odrezanimi listi
preprečili asimilacijo, s tem pa zorenje in doraščanje čebulic. V pri-
meru, da rastlin čebulnic ne bomo imeli več na tem mestu, celo rastli-
no skupaj s čebulico in zelenimi deli izkopljemo in damo zorit na son-
čno mesto. Take čebulice pospravimo do jesenskega sajenja šele, ko
listi v celoti dozore in ko je v njih prenehala vsaka asimilacija.
Po letošnji blagi zimi lahko pričakujemo večjo populacijo pol-
žev, ki bodo z objedanjem poganjkov trajnic, sejancev enoletnic in
priletnih brstičev na grmovnicah in drevesih povzročili veliko škodo,
zato moramo proti njim pravočasno začeti ukrepe zatiranja s sredstvi,
ki so v trgovski mreži na voljo za te namene.
V ZELENJAVNEM VRTU smo posejali že vso zgodnjo zelenja-
vo, za pozno zelenjavo, ki nam bo služila za pripravo ozimnice, pa je
še prezgodaj. To pa ne velja za pridelovanje solate, saj imajo nekatere
sorte solat kratko vegetacijsko dobo. Zimsko solato bomo čez nekaj
dni že pričeli pobirati, rana glavnata solata pa bo dorasla za pobira-
nje šele v drugi polovici maja. Da bomo izpopolnili to praznino pri
pridelku solate, je sedaj pravi čas za setev berivke in rezivke.
Že večkrat je bilo v naših nasvetih govora o pripravi zemlje za se-
tev, kajti uspešnost vrtnarjenja je v največji meri odvisna od kakovo-
stne priprave zemlje in dobrega semena ali sadike. Pred saditvijo ra-
nih vrtnin dobro pripravimo zemljo in rastline posadimo v primerno
vlažno zemljo. Z okopavanjem skrbimo, da bo zemlja zračna, kar je
za rast nujno. Zlasti po nalivih moramo s plitvim rahlanjem preprečiti
zaskorjitev zemlje. Sploh pa moramo pri globini okopavanja upošte-
vati globino korenin pri posamezni vrtnini, da jih ne poškodujemo.
V SADNEM VRTU bo začel s podtalnim delovanjem eden naj-
hujših in hkrati najbolj prikrit škodljivec sadnega drevja — voluhar.
Potrebno ga je odkriti in tudi zatirati. Da je voluhar v sadovnjaku za-
znamo šele takrat, ko je koreninski sistem že objedel do takšne stop-
nje, ko drevo oveni in ni več sposobno obnove korenin in s tem preži-
vetja. V velikih sadnih plantažah je učinkovita zaščita škropljenje tra-
ve z endrinom ali pa redna obdelava z rotofrezami, s katerimi ga pri
obdelavi zmeljemo z zemljo. Teh načinov si vrtičkar z nekaj drevesi
ne more privoščiti. Preostane nam več načinov zatiranja voluharja na
vrtu, ki so lahko bolj ali manj učinkoviti, odvisno kakšne izkušnje
imamo o tem in koliko volje ter potrpežljivosti. Med najbolj znanimi
so: lov s pastmi, zastrupljanje rovov s strupenimi kemikalijami, ki de-
lujejo kot plini, raznimi vabami, uporabo raznih odvračalnih sredstev,
preganjanje z izpušnimi plini motornih vozil, odkrivanjem živih ro-
vov in streljanje s topiči, pa tudi z lovsko puško. Da bomo preprečili
večjo škodo v sadovnjaku, je predvsem pomembno pravočasno odkri-
vanje tega škodljivca, preden je začel z objedanjem korenin, pri zati-
ranju pa bomo uspešnejši, če se bomo hkrati posluževali več načinov,
nikoli pa ne smemo upati in verjeti, češ, v mojem vrtu pa voluharja ni,
saj ta lahko pride po rovih ponoči, pa tudi po površini, in se naseli v
sadni vrt. I^i^^n Glušič, ing. agr. ,
Takega izvajalca še nismo imeli
Ni vsak za vsako delo. Obrtna zadruga 14. okto-
ber iz Gornje Radgone pa sploh ni soliden izvaja-
lec melioracij. Čeprav so menda doslej opravili že
veliko takega dela, se na primeru melioracije 231
hektarov velikega kompleksa v KS Cirkovce niso
izkazali. Prej nasprotno, nakopali so si jezo vseh
ostalih udeležencev te melioracije. Kmetje nikakor
niso zadovoljni s kakovostjo njihovega dela, pred-
vsem glede zaključnega oranja. Investitor — Kme-
\ijska zadruga Lovrenc nikakor ne more biti zado-
voljna z zavlačevanjem in nekakovostnim delom,
nadzorna služba, ki jo v tem primeru predstavlja
Petek llec, pa si verjetno že puli lase.
»Tako nesolidnega izvajalca še nismo imeli«,
pravijo v kmetijski zadrugi Lovrenc. Prvotno je bi-
lo dogovorjeno in zapisano, da bo melioracija
opravljena lani jeseni. Takratna zamuda, pogojena
tudi s premajhnim angažiranjem zasebnih kmeto-
valcev pri podiranju drevja in grmovja, je bila to-
rej razumljiva in ni predstavljala problema, saj je
bila pred vrati zima. Povrh vsega je bila zima mila,
brez snega in razmeroma suha, kot nalašč za me-
lioracijska dela. Pa tega izvajalec ni izkoristil. Ko
je postalo očitno, da je vse skupaj v preveliki za-
mudi, so se februarja pričeli sestanki. Na njih so
sedeli predstavniki investitorja, nadzora in seveda
predstavnik Obrtne zadruge 14. oktober. Prva dva
sta poslušala obljube, da bo vse opravljeno pravo-
časno. Pisali so zapisnike, določali datume, izvaja-
lec je obljubljal, obljubljal, obljube pa nikoli iz-
polnil. Znova so se sestali, na enem zadnjih se-
stankov smo bili tudi novinarji, izvajalec je znova
obljubil . . . Medtem, ko bi moralo biti vse skupaj
končano najkasneje do 18. aprila, smo 22. aprila
izvedeli, da še vedno ni.
Vse kaže, da v naši družbi ne poznamo nobenih
moralnih vrednot več. Med pametnimi in odgo-
vornimi ljudmi je dovolj velika obveza že ustni do-
govor. Tisti, ki ga v poslovnem svetu ne izpolnjuje,
ga izločijo in le težko s svojega imena odstrani ma-
dež neresnosti. Pri nas vse skupaj zapišemo, udari-
mo pečate, ob tem pa (vsaj tako kaže) razmišlja-
mo, kako tega ne bomo izpolnili. Ce pa bo že po-
trebno narediti tako, kot v papirjih piše, pa se bo-
mo potrudili, da bo vse skupaj opravljeno veliko
pozneje.
Ko gre za melioracije, so zamude na pomlad si-
la neprijetna zadeva. Kmetje težko gledajo nepri-
pravljeno zemljo, pritiskajo na svojo zadrugo, ta
na izvajalca, nastajajo nesoglasja, vse skupaj pa ne
vodi k boljšemu in bolj učinkovitemu delu.
Ce bi se človek vživel v vlogo izvajalca del, bi si
morda mislil takole: »Pogodbo sem sicer podpi-
sal, morda istočasno več pogodb, po naših predpi-
sih sem pokasiral 90 odstotkov vrednosti del in
kdo mi torej kaj more, če z delom zavlačujem ...«
Takih nesolidnih pogodbenih strank, kot je
Obrtna zadruga 14. oktober iz Gornje Radgone, je
pri nas gotovo še veliko. Pa se ne smemo preveč
čuditi, če gre naše gospodarstvo rakovo pot.
J. Bračič
V katerem grmu tiči zajec
Prazniki, tudi delavski praz-
nik, niso samo priložnost za dela
prost dan, dva, so tudi prilož-
nost, ko podelimo najrazličnejša
priznanja najrazličnejšim lju-
dem. In prav je tako!
Oni dan pa me je pri tem le ,
nekaj zmotilo. Ena pristojnih ko-
misij je zahtevala, da se za pred-
lagane kandidate, ki naj bi dobili i
odlikovanja v delovnih organiza- i
cijah, ugotovi tudi njihova aktiv- .
nost v krajevnih skupnostih in
društvih. In zakaj naj bi bilo to
moteče? Zato, ker me je pred
kratkim zmotila tudi izjava neke-
ga aktivnega društvenega delav-
ca — okrog poldneva je bilo —
(je tudi v rednem osemurnem de-
lovnem razmerju), da tega dne ni
še nič naredil za službo, ker je za
društvo treba storiti še to in ono.
Verjetno ste že ugotovili, v ka-
terem grmu tiči zajec. Ali je ne-
kdo, ki da »vse od sebe« na de-
lovnem mestu, sposoben prav to-
liko dati tudi v krajevni skupno-
sti pa še v kakšnem društvu? Ob
tem pa predvidevamo, da ima
doma še družino. Klobuk dol
pred tistim, ki to zmore! Saj ne
rečem — je nekaj posameznikov,
ki to zmorejo. Vendar pravilo to
ni. Bolj običajno je, da je ena od
dejavnosti, s katerimi se tak člo-
vek ukvarja, zapostavljena, pri-
krajšana. Ne rečem ob posamez-
nih akcijah, to ja; ne more pa bi-
ti to način življenja in dela.
Se najbolj bi pritrdila tistemu
delavcu — pred kratkim sem se z
njim pogovarjala — ki je menil,
da je najprej materialna osnova,
socialna varnost, potem pa delo
v družbenopolitičnih organizaci-
jah, krajevnih skupnostih, dru-
štvih ... In če je nekdo dober de-
lavec v svoji delovni organizaciji,
če se strokovno izpopolnjuje tu-
di doma. v krajevni skupnosti pa
ga tako rekoč ne poznajo: ali
lahko to vpliva na priznanje ali
odlikovanje, za katerega ga pred-
laga delovna organizacija?
Utrujeni smo že od obrazloži-
tev, da ».. . je aktiven družbeno-
politični delavec ...« Kje vse se
ne pojavlja njegovo ime! Na ka-
terih sestankih vse sedi! In po-
dročja so si včasih kaj nasprot-
na.) Smo res vsi sposobni za vse?
Včasih že kaže tako. In tistemu,
ki odkloni kakšno funkcijo, kaj
radi prilepimo slabšalni pridev-
nik. No, na srečo (pa tudi nesre-
čo) imamo dovolj sposobnih lju-
di, ne samo v krajevnih skupno-
stih in društvih (gre jim vse pri-
znanje), ampak tudi takih, ki
opravljajo delo tudi na dveh de-
lovnih mestih. Pa . . . je že druga
zgodba.
NaV
__L
Občani ptujske občine smo
proti sprejemanju paketa
Javna razprava o ustavnih spremembah v krajevnih skupnostih
ptujske občine gre h koncu. V prejšnjem tednu so jih pripravili še v
krajevnih skupnostih Borisa Ziherla, Heroja Lacka Rogoznica, v Go-
rišnici in v Stopercah.
Temeljna ugotovitev vseh razprav je bila, da načeloma podpira-
mo predlagane ustavne spremembe, vendar s poudarkom, da ne spre-
minjamo dosedanjih osnov oziroma temeljev ustave. Pripombe so tu-
di, da so posamezni ustavni amandmaji v nekaterih delih presplošni
in še nedorečeni. Občani ptujske občine tudi predlagajo, da ne bi
ustavnih sprememb sprejemali v tako imenovanem paketu, temveč po
posameznih členih.
mš
6 - STRAN ZA MLADEJ
28. april 1988 -
TEDNIK
Pred vami je, po dokaj dolgem času, spet glasilo, katerega naslov si lahko, če ste ga že pozabili, pre-
berete zgoraj. Ce se sprašujete, zakaj ga Jako dolgo ni bilo, si nikar ne belite glave, saj se s tem ukvarja-
mo mi. No. pa vam vseeno zaupajmo, da smo imeli kadrovske probleme (urednik se pripravlja na opra-
vljanje višje funkcije . . .). in tako je glasilo izšlo pač pozneje. Vsi člani še seveda naprej pridno in vneto pi-
šemo, iščemo informacije, stikamo za zanimivostmi. .. Vse to potem lepo predelamo in skupaj oblikujemo
glasilo.
In kaj lahko preberete danes?
Kot boste videli, je bila v Klubu mladih pred kratkim javna tribuna o turizmu. Če ste jo zamudili,
lahko preberete vsaj stališča z nje. V začetku maja bo seminar v Andrejevem domu na Slemenu, pa še o
ekološkem taboru lahko preberete ... To, kar pa je trenutno najaktualnejše, je evidentiranje ali že kar
kandidiranje za vodilne funkcije v OK ZSMS in za člane predsedstva. Nekatera videnja in mnenja kandi-
datov za predsednika, sekretarja in podpredsednika pa bomo objavili v naslednji številki glasila, ki bo iz-
šla maja — in to zagotovo. Takrat boste lahko prebrali tudi. kaj se je dogajalo na seminarju.
Kaj naj vam še sporočim ?
Novinarska šola. ki smo jo pripravili marca, na žalost ni uspela, nam pa še vedno mattjkajo člani —
tudi in predvsem taki. ki znajo fotografirati in zbijati šale. Zato naj vas še enkrat povabim, da se naši
skupini pridružite (imenujemo se COP) vsak drugi petek v Klubu mladih. Upam. da se do naslednje števil-
ke že vidimo. Torej nasvidenje!
Vikica.
Objektivni zapis
nekega sestanka
Ce moramo tisti, ki se gremo novinarstvo, pisati objektivno, po-
tem bi bil zapis nekega sestanka takšen:
Sestanek je bil zadnji dan nekega tedna v neki organizaciji pri-
hodnje generacije in generacije prihodnosti. Začel se nikdar ni, kar
nameravamo in tudi bomo objektivno zapisali. Dogodki pa so se po-^
polnoma objektivno zgodili v takem zaporedju:
Ob 14.30: pride predsedujoči tega »skupa« in izjavi (ne za tisk in
druge medije), da sestanka tega izvršilnega dejavnega organa (po vsej
verjetnosti) ne bo. Kot vzrok navede subjektivno zadržanost nekate-
rih članov tega organa; ta pa je objektivna.
Ob 1S.15: ta ista oseba odide iz danega prostora.
Ob 15.29: prisotne preseneti prihod enega anonimusov. Prišel je
naravnost iz službe in se že razburja, ko zazna pripombo, da je uspel
dokaj hitro priti.
Ob 15.35: izvemo, da je ta anonimus obveščen o verjetnosti, da se-
stanek bo.
Ob 15.45: pride drugi anonimus, ki je prepričan, da sestanek za-
gotovo bo. V nekaj nadaljnjih časovnih intervalih se je v tem objekti-
vno danem prostoru marsikaj dogajalo. Vendar menim, da bo to
najbrž preutrujajoče za naše ljube bralce.
Naslednji pomembnejši dodatek pa je bil:
Ob 17.45: pride še en dejavni član tega organa.
Iz vsega zapisanega je torej razvidno, da so se uspeli v objekti-
vno danem času in prostoru zbrati štirje dejavni člani. Na žalost pa ni
bilo tiste večine, ki je nedejavna. Sestanek se torej nikdar ni začel, kar
smo dosledno prikazali.
Vaš objektivni in konstruktivni
poročevalec
Delo je, študentov
in učencev ni
Verjetno ste že opazili, da seje
Študentski servis preselil v nove,
lepše prostore. Prav tako pa seje
tudi čas delovanja raztegnil in ta-
ko servis deluje vse leto. Z novi-
mi prostori smo vsi zadovoljni,
še posebej pa Donka, ki tam de-
la.
Pravi, da so prostori zelo pri-
merni, saj lahko študentje in
učenci, medtem ko čakajo na de-
lo, v klubu počno kaj zanimivega
in imajo kje čakati. Na žalost pa
je v prostoru premalo zraka in je
zelo tesno (to velja za Donkino
pisarno).
Za delovanje študentskega ser-
visa čez vse leto so se odločili za-
radi velikega povpraševanja med
študenti in dijaki, pa tudi med
podjetji, obrtniki in posamezni-
ki.
Seveda povpraševanje sedaj ni
tako veliko kot med poletno se-
zono, dela pa je zaenkrat toliko,
da Donka neprestano išče štu-
dente in dijake. Še vedno največ
dela ponujajo delovne organiza-
cije: Elektrogospodarstvo, Obrt-
no združenje, hotel Petovia,
MI P-Kooperacija, Emona Kme-
tijski kombinat-tozd Haloški bi-
ser .. .
In kdaj je študentski servis
odprt? Razumeti moramo, da ne
more biti odprt cele dneve. Je pa
odprt vsak dan od 8. do 12. ure
(razen sobote in nedelje) ter vsak
torek od 15. do 17. ure.
Na koncu pa še kratko obve-
stilo za delovne organizacije in
študente ter učence:
Delovne organizacije, obrtniki
in posamezniki, ki nudijo delo,
naj pridejo v servis po napotnice
za tekoči mesec, po končanem
delu pa naj jih zaključijo in takoj
pošljejo naprej. Študenti in učen-
ci, ki imajo čas, pa naj pridejo v
servis, saj je trenutno na razpola-
go veliko dela.
Iščemo dobrega gospodarja
1. v Ptuju je nujno potrebno
zaposliti strokovnjaka za turizem
pri izvršnem svetu; ta naj ima vi-
šjo ali visoko ekonomsko izo-
brazbo in izkušnje v turizmu.
Predlagamo, da IS to stori še do
konca tega leta.
2. Širjenje privatnih kakovost-
nih prenočišč je potrebno vzpod-
buditi z ustrezno (davčno...)
upravno politiko predvsem v sa-
mem mestu. Do leta 1990 mora-
mo tako pridobiti vsaj 50 ležišč.
3. Dom JLA je potrebno ure-
diti do leta 1990 in ga spremeniti
v hotel, kar je nekoč že bil. Tisti,
ki je kriv, da je sedaj v slabem
stanju, pa naj plača ustrezno od-
škodnino.
4. Urediti je potrebno celotno
mestno jedro, da bo v vsakem
trenutku primerno za turistično
ponudbo. Za soudeležbo v turi-
stični ponudbi je potrebno več
možnosti dati zasebnim lastni-
kom.
5. Vzpodbujati je potrebno
razvoj kmečkega turizma v smeri
stacionarnega kmečkega turiz-
ma.
6. Urediti je potrebno financi^
ranje tradicionalnih prireditev
(karneval, festival domače zaba-
vne glasbe).
7. Bolje je potrebno organizi-
rati tradicionalne in nove sejme.
Kontrolirati je potrebno kako-
vost ponujenih izdelkov ter pri-
vabljati kakovostne ponudnike.
Skratka — sejmi naj bodo kako-
vostnejši, izvirnejši in naj prispe-
vajo k ustreznemu videzu Ptuja
— turističnega mesta.
8. Zaradi stalnih finančnih te-
žav Turističnega društva Ptuj pri
organiziranju karnevalskega do-
gajanja predlagamo, da že letos
razpišemo natečaj za organizaci-
jo pustnega dogajanja — na pri-
mer aranžma enotedenskega do-
gajanja za turiste, enodnevne
obiskovalce in domačine. Razpis
naj bo v okviru republike, priva-
bi pa naj sposobne organizatorje
in večje pokrovitelje.
9. Podobno velja tudi za festi-
val domače zabavne glasbe. Ta
nudi veliko možnosti za turisti-
čno ponudbo (traja tri dni in pri-
vabi kakovostne glasbenike).
10. Prejšnje tri točke nakazu-
jejo le tri pomembnejše priredi-
tve v našem mestu. Zraven teh
pa obstaja še ogromno drugih, ki
čakajo na podjetne ljudi, pripra-
vljene dobro delati in tudi zaslu-
žiti. Pustimo jim prosto pot, da
bo Ptuj z okolico vse leto zani-
miv za različne vrste gostov. Za
prihodnje leto naj se pripravi in
izda koledar turističnih priredi-
tev — nanj pa naj se naveže turi-
stični videz Ptuja.
11. Ob pomembnejših turisti-
čnih prireditvah naj občinae z
odlokom zaveže trgovske, gostin-
ske in turistične organizacije, da
prilagodijo svoj delovni čas pri-
reditvam.
12. Mladi niso sami krivi, da
ne poznajo kulturnozgodovin-
skih znamenitosti svoje občine.
Podpiramo krožke v šolah, ki
mladini dajejo to znanje, posebej
pa učitelje, ki mladim to želijo
predstaviti. Naj se te vsebine
vključijo tudi v redni učni pro-
ces, saj le ljudje, ki vidijo v svo-
jem mestu dragocenosti in jih
znajo ceniti, lahko postanejo do-
bri gostitelji in skrbniki.
13. Podpiramo turistično dru-
štvo Ptuj, s kvalitetnim delom pa
naj prispeva k številčnosti svoje-
ga članstva.
14. Predlagamo, da društva,
kot so lovsko, ribiško, brodar-
sko . . ., ki želijo vzpodbuditi tu-
ristično ponudbo ter s tem zaslu-
žiti, pripravijo načrte in se vklju-
čijo v ponudbo prek koledarja
prireditev. To dejavnost pa naj
vzpodbuja in koordinira strokov-
njak, omenjen v prvi točki naših
sklepov.
15. Gradovi, graščine, vile,
kmečke hiše, ki so bili ali pa bi
lahko bili turistični objekti, naj
preidejo v roke dobrih gospodar-
jev čimprej — preden propadejo
(naj se ne ponovi primer Borla).
V kratkem naj se ugotovi in ja-
vno na zborih skupščine poda
poročilo o krivcih za njihov pro-
pad in o neuresničevanju ponu-
jenih rešitev (najkasneje septem-
bra).
16. Župan občine naj na zbo-
rih skupščine razloži svoj kon-
cept konzorcija združenega dela,
zasebnikov, bank . . ., s pomočjo
katerega naj bi revitalizirali staro
mestno jedro.
17. V občini ne smemo iti v in-
vesticije, ki so ekološko sporne.
Obstoječe ekološke probleme pa
je potrebno razrešiti po konceptu
zelenega plana občine, ki je bil
sprejet v lanskem letu na zborih
SO Ptuj (ukrepi za zmanjšanje
onesnaženosti v občini . . .).
18. Podpiramo prizadevanja
Ptujski toplic za novo vrtino, širi-
tev avtokampa in bui jalovov,
saj morajo postati nosilec stacio-
narnega turizma v občini. Ven-
dar naj dobijo pri tem večjo
vzpodbudo, prav tako pa vsi ti-
sti, ki prispevajo k razvoju sta-
cionarnega turizma v občini.
Te sklepe bomo mladi v maju
predlagali občinskim zborom v
razpravo in sprejem.
Delovna skupina
za razvoj turizma
(ugotovitve in predlogi javne tribune
o turizmu)
MLADI  ^
V ORMOŽU
Majski program
Na posvetu predsednikov in sekretarjev in na predsedstvu so ko-
nec minulega tedna mladi Ormožani pripravljali program dejavnosti
v mesecu mladosti. Pogovorili pa so se tudi o izpeljavi ekološkega ra-
ziskovalnega tabora Drava '88, ki ga pripravljajo skupaj s ptujsko
ekološko skupino. Tabor bo v dveh delih Ormožani bodo obdelo-
vali predvsem ekološke posledice kmetijstva, mladi v Ptuju pa ones-
naženost voda in značilnosti Šturmovca.
Majske prireditve bodo pričeli s prvomajskim pohodom na Jeru-
zalem. Nadaljevali jih bodo s trimskimi akcijami po krajevnih skup-
nostih, mladi v Veliki Nedelji bodo pripravili nogometni turnir, svoje
srečanje pa bodo v maju imeli tudi člani klubov OZN. V maju bodo
pričeli tudi novinarsko šolo, v začetku meseca pa bodo mladi v Veliki
Nedelji odprli mladinske prostore.
V Ormožu se bodo srečali tudi plesalci in plesalke severovzhod-
ne Slovenije, Ormožani pa bodo gostovali s plesnimi in glasbeno sku-
pino ter v sosednjih občinah. Ves mesec bodo skrbeli za čist in urejen
Ormož, ob sobotah ob 14. uri pa bodo urejali svojo mladinsko klet v
gradu. Posebej se bodo v mesecu mladosti posvetili tudi sprejemu os-
novnošolcev v mladinsko organizacijo, ki je posebej pomemben, saj
mladi odidejo potem v srednje šole in je z njimi težje navezati stik.
Ob koncu meseca mladosti bodo pripravili še mladinsko tribuno,
kakor so poimenovali prejšnje izobraževalne seminarje.
d. 1.
Raziskovalni tabor Drava '88
Mladi ptujski naravovarstveniki smo se odločili,
da bomo v letošnjem letu prvič v Ptuju organizirali
ekološki raziskovalni tabor, kajti menimo, daje bi-
lo doslej zelo malo narejeno na tem področju. Iz-
brali smo naslednje teme:
1. ornitologija
2. sesalci
3. botanika
4. lišajska karta in popis divjih odlagališč smeti
5. kakovost voda
6. anketa o ekološki zavesti občanov
Ugotoviti želimo, kakšne so značilnosti ekolo-
ško ogroženega področja ob Dravi in njenih prito-
kih — posebej v Šturmovcih — in tudi, kakšna je
zavest občanov o ravnanju z okoljem. Poglavitni
cilj tabora pa je, da se mladi naučijo delati na tere-
nu, da spoznajo metode terenskega dela in dela v
laboratoriju. Tako bodo pridobili znanje, ki ga bo-
do uporabljali v šolah, pa tudi potem, ko bodo bo-
disi ljubiteljsko ali pa po službeni dolžnosti skrbe-
li za okolje.
Tabor bo v Ptujskih toplicah. Tam se bodo mla-
di teoretično pripravljali na terensko delo, ki bo
potekalo na področju Šturmovcev. Občasno bodo
kakšen dan preživeli kar na terenu, pod šotori; tu-
di v toplicah bodo nastanjeni v šotorih, zato pripo-
ročamo, da imajo s seboj spalne vreče.
Tabor bo od 20. junija do 4. julija, prijave pa
sprejemamo do zapolnitve (25 udeležencev). Prija-
vijo se lahko srednješolci in študentje ter omejeno
število osnovnošolcev (do 8), prav tako pa lahko
domačini sodelujejo pri delu in v taboru, četudi ne
bodo formalno na taboru. Zaželeno pa je, da bi
predvsem naravoslovci v taboru sodelovali v de-
lovnih skupinah, drugi pa pri organizaciji. Skratka
— potrebovali bomo ogromno mladih moči, torej
se oglasite v popoldanskih urah v Klubu mladih
oziroma na CK ZSMS in sporočite, če želite sode-
lovati in pomagati. Dobrodošel nam je vsak. Vse
dodatne informacije dobite pri Stanku Žuncu v
Klubu mladih in po telefonu na številko 771-736.
POHITITE S PRIJAVAMI!
Ekološka skupina Ptuj vas vabi!
TEDNIK - 28- april 1988
ČESTITKE
8 — ČESTITKE
28. april 1988 - TEDNIK
TEDNIK - 28- april 1988
ZA KRATEK ČAS - 9
Dober Den! Zaj pa tak na hitro. Cajta neman dosti. Z vsokega vo-
gla, z gorice, z njive, z vrta, od vsepovsodik me delo gleda. Mica pa, saj
vete, kak so ženske. Krega se vun is kuhinje: »Frdamani ded, v r.t si po-
rini papir in svinčnik. Glih tokšni .si kak naše vlode — od krajevne skup-
nosti, prek občine, republike pa vse do zvezne. Samo nekaj pišete, rišete,
skicirate, nas živcirate, haska pa nega ta provega . . .« Saj nič ne rečen,
po svojem ma ženska celo prav; nešče pa tudi more kaj napisati, drgačik
pač vi ne bi mogli Tednika in drugih cajtng šteti.
To v soboto sen hija na Ptuj i na Jurjoven sejmi. Jebal ga na store
gate, kaj vse Udje fkuper privlečejo: od štorih cot, ki so včosik takšne, da
bi moga prodajalec poleg še pralni stroj ponuditi, pa vse do papagaja,
osla in kuja, pa od traktora do avta. Največje blo seveda tokšnik. ki so v
glovnen zijala odovali in kupovali. Cene pa kak cene. Vjutro zamržjene.
proti puldnevi pa^odtaljene. Tak je pač na sejmih, takšnih, kak jih pozna-
mo v Ptuji. Kak vena že vete, smo zdaj v našem občinsken središči dobili
vsoko nedelo tudi sejem štorih avtov in kmetijskih strojov. Zakaj pa ne,
saj pravimo, ke našo tržišče enkrat more začeti delovati po zakoni po-
nudbe in povpraševanja. Samo zaj pa jaz predlogan, da si zmislimo še
sejem, na keren bomo lehko malo boj poceni rabljene dinare in devize
kupili. Saj vete, kak gre tista pesem: Pokaži mi zize, dam ti devize . . .
Kak vidite na kolendori, smo že čista v praznične dneve zajadrali. V
sredo, 27. aprila, se dobimo na pohodi in proslavi v Mostju, v soboto, 30.
aprila, pa na prvomajski prireditvi na Ptuji. Tudi v naši vesi bomo vuj-
žgali vejki kres in zrihtali eno veselico. Včosik smo se po stori navodi na
veselicah pretepali, zdaj pa se rajši radi imamo in ljubimo vsepovprek.
Malo se sicer bojimo tistega aidsa ali adidasa. kak po domačen provimo.
navsezodjo pa imamo do smrti vsi pravico živeti. Srečno.
LUJZEK
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) j
ČETRTEK, 28. aprila: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od- -|
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dne-
va; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00-19.00 URICA DOMACIH.       '
PETEK, 29. aprila: 17.00-18.00 Informativna in zabavna odda- :
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; ;
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Za konec tedna, nasveti, V vr- ]
tu — vmes zabavna glasba. i
SOBOTA, 30. aprila: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dne-:
va; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 V ŽIVO, vmes zabavna^
glasba.
NEDELJA, 1. maja: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz uspeš-!
nic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Iz vasi v ;
vas — Podgorci. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 2. maja: NI ODDAJE ■
TOREK, 3. maja: NI ODDAJE ]
SREDA, 4. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja,
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dneva; i
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska in ■
mladinska), vmes Gremo v disko.
ČETRTEK, 5. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna odda- ;
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; ;
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00-19.00 URICA DOMACIH. \
PETEK, 6. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja,
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;'
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Za konec tedna, nasveti, V vr-'
tu — vmes zabavna glasba. '
SOBOTA, 7. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dneva; <
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00-19.00 V ZIVO, vmes zabavna glasba.;
NEDELJA, S.maja: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz uspeš-'
nic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača.^
ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev.     i
PONEDELJEK, 9. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna■
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva; 17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek vi-i
kenda, šport, kultura — vmes vedno lepe melodije. i
TOREK, 10. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddajaj
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dneva;'
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Pogovor o..., Vprašanja ini
odgovori. Iz delovnih kolektivov, vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 11. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;;
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska ini
mladinska), vmes Gremo v disko. '
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) ^
PIŠITE NAM! (Radio - Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj)
10 - ZA KRATEK ČAS
28. april 1988 - TEDNIK
TEDNIK -   «p"'
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
Srečanje mladih tehnikov osnovnih
šol ptujske občine
v torek, 19. aprila, so se sreča-
li mladi tehniki osnovnih šol v
šoli Toneta Žnidariča. Samo sre-
čanje je potekalo organizirano,
za kar ima največ zaslug šola, ki
je nudila streho mladim nado-
budnežem. Srečanje mladih teh-
nikov je potekalo letos pod ge-
slom »Pionirji, veselo na delo«.
Namen takšnega srečanja je
medsebojno spoznavanje, izme-
njava delovnih izkušenj, prikaz
znanja, spretnosti, ustvarjalnosti,
inovacij in še in še.
Učenci so se srečali v tehle di-
sciplinah: spoznavanje proizvod-
nega procesa — ogledali so si
proces v obratu TAM-a v Rogoz-
nici — sestavljanje konstrukcije
iz Fischer-tehnike, izdelava iz-
delka z orodjem klipklap, izdela-
va deltoidnih zmajev, izdelava in
spuščanje jadralnih modelov, iz-
delava elektronske naprave z
zbirkami »Dobro jutro, elektro-
nika«, spuščanje raket, delo z ra-
čunalnikom in prikaz progra-
mov. V vseh disciplinah sta sode-
lovala po dva učenca. Prikazani
so bili tudi izdelki, ki so jih učen-
ci izdelali v posameznih šolah.
Kot zanimivost naj omenimo pri-
kaz pletarske obrti, ki so jo de-
monstrirali učenci iz osnovne šo-
le Juršinci s svojim mentorjem,
ki dela kot zunanji sodelavec v
interesni dejavnosti za to šolo.
Srečanja se je udeležilo 13 os-
novnih šol in zopet moramo žal
zapisati, da je ta številka še ved-
no preskromna. Kaj pa druge šo-
le? Sprašujemo se, zakaj povsod
ne omogočijo svojim mladim
ustvarjalcem, da bi se srečali z
vrstniki, da bi ustvarjali vse tisto,
kar smo našteli; to je tudi namen
tega srečanja. Pogrešali smo ne-
katere šole, ki so blizu Ptuja in
imajo vsaj takšne možnosti za
delo, kot nekatere, ki so sodelo-
vale, če že ne precej boljših.
Za eno takšno šolo so lani
mentorji povedali, da učitelj teh-
nične vzgoje dela samo na po-
dročju prometne vzgoje, za vse
drugo pa mu je malo mar. Ali se
takšni učitelji kdaj vprašajo, kje
živijo, da delajo z zelo občutljivi-
mi mladimi ustvarjalci, ki bodo
prav kmalu zamenjali starejše in
z novimi idejami izboljšali teh-
nologijo, s tem pa tudi samo pro-
izvodnjo? Kajti le tako smo lah-
ko v koraku z drugimi v svetu.
To nas vse bolj sili, da moramo
mladini, ki je v razvoju, nuditi.
da napreduje, ne pa da zanemar-
jamo njene ideje, hotenja.
Ob koncu naj zapišem, da so
se najboljši uvrstili na regijsko
srečanje, ki bo v začetku maja v
Mariboru; od tam pa se bodo
najboljši uvrstili na republiško
srečanje, ki bo v Ljubljani. Ko-
nec vsega tega pa bo na zvezni
ravni; srečanje bo letos v Som-
boru v Vojvodini.
P. A.
Z razstave izdelkov osnovnošolcev.
Bodoči
turistični
delavci v
Kamniku
v Kamniku je bil otroški turi-
stični festival, ena izmed mnogih
aktivnosti v okviru letošnje mla-
dinske slovenske turistične akci-
je »Turizmu pomaga lastna gla-
va«. Kamniški festival je že dru-
go tovrstno srečanje turističnih
podmladkarjev. Udeležili so se
ga tudi ptujski pionirji, člani tu-
rističnih podmladkov na osnov-
nih šolah Toneta Žnidariča in
Olge Meglic.
Festival se je začel z zabavnim
družabnim srečanjem. Finalisti
tekmovanja so pripravili razsta-
vo znamenitosti svojih krajev.
Največje zanimanje pa je med
mladimi turističnimi delavci
vzbudila planšarica Kati Turk z
Velike planine. Zatem so mladi
med Plečnikovo železniško po-
stajo in Malim gradom v zele-
nem parku posadili simbol slo-
venskega turizma — LIPO. Med
bivanjem v Kamniku so pionorji
spoznali lepote Kamnika —
predstavili so jim jih njihovi vrst-
niki. Ob koncu so se udeležili še
pogovora za okroglo mizo z dr.
Janezom Bogatajem. V glavnem
so govorili o ekologiji in vsako-
dnevni skrbi za čisto in zdravo
okolje. MG
Že četrtič zmagal
v Radencih
Na tradicionalni rekreativni in
tekmovalni prireditvi — marato-
nu treh src — se je naš marato-
nec Mirko Vindiš pomeril z dru-
gimi slovenskimi tekači v malem
maratonu (21 km). Slavil je že če-
trtič.
Na prireditvi je sodelovalo
okoli 2500 tekačev, med njimi tu-
di Avstrijci, Nemci in dva Ame-
ričana.
Mirko se je odločil, da bo do
olimpijskega maratona v Seulu
tekel na nekaj manjših priredit-
vah, kajti vneto se pripravlja za
nastop svojega življenja«.
d. 1.
Dinamo v Dornavi
TVD Partizan Dornava prireja
v ponedeljek, 2. maja, ob 16.30
zanimivo nogometno srečanje z
enim vodilnih jugoslovanskih
klubov — z zagrebškim Dina-
mom.
Sodelujejo tudi padalci Aero-
kluba Ptuj.
Gledalce obveščamo, da bodo
vstopnice zaradi velikega zani-
manja na razpolago tudi v pred-
prodaji.
V. Viher
Bojan Colia
12. slikarska kolonija
na Destrniku
v soboto se je na Destrniku zbralo
kar petdeset slikarjev, tistih, ki jim je
slikanje poklic, tistih, ki jim slikanje
pomeni sprostitev po delu, študentov
in tistih s »tretje« univerze, ki želijo
svoje tretje obdobje življenja preživeti
kar se da aktivno in ustvarjalno.
Zbrali so se s platni, barvicami, svin-
čniki in paletami ter se razkropili po
Destrniku in bližnji okolici, da bi uje-
li na svoja platna bogastvo narave te-
ga dela Slovenskih goric, da bi ujeli
še kakšno staro hišo, saj vse prehitro
izginjajo.
Akademski slikar Bojan Golia, pro-
fesor na Pedagoški fakulteti v Mari-'
boru, sodeluje v koloniji že vseh dva-
najst let. Takole pravi: »Slikarska ko-
lonija na Destrniku je eno redkih sre-
čanj, kjer se snidejo tako mladi kot
starejši, kjer se srečajo tako akadem-
ski slikarji kot tisti, ki se s slikanjem
ukvarjajo ljubiteljsko. Namenm kolo-
nije ni le slikanje, ampak tudi spozna-
vanje kraja, etnoloških značilnosti, ki
izginjajo. Srečanje je strokovno uspo-
sabljanje, vključuje tudi domačine, ki
so ga vzeli za svoje, je popularizacija
likovnega ustvarjanja med mladimi,
ki jih je prav kolonija vzpodbudila,
da so tudi sami začeli ustvarjati. Štu-
dentje opravljajo tukaj svojo obvezno
terensko delo. »Na vprašanje, kaj me-
ni o slikarskih kolonijah nasploh, saj
jih je veliko, so bile pred leti še žive,
danes pa jih ni več, Bojan Golia pra-
vi: »Slikarske kolonije nikakor niso
preživele. Zakaj jih ni več toliko? Ne-
kaj je k temu prispevala bencinska
kriza, drugod se je delo preveč sko-
mercializiralo; posamezniki so videli
v delu v kolonijah le lahek zaslu-
žek... Slikarska kolonija pa je pri-
ložnost, da se ustvarjalci seznanijo z
novimi likovnimi spoznanji, da razši-
rijo svoje znanje iz zgodovine kraja,
da spoznajo kulturne značilnosti in še
mnogo je tega, kar ti prinese udeležba
na takšnem srečanju. Pa tudi sam kraj
pridobiva s takšnimi srečanji. Na raz-
stavah se seznanjajo z likovno ustvar-
jalnostjo. Na Destrniku so tako prišji
do specializirane učilnice za razsta-
vljanje likovnih del, kar je gotovo za-
četek stalne galerije. In še bi lahko
našteval. Naj povem le še to: krajani
Destrnika so nas izredno lepo sprejeli
in zato ni naključje, daje udeležba na
tej slikarski koloniji vsako leto števil-
nejša.«
Branko Punt^artnik se s slikanjem
ukvarja ljubiteljsko. Je pa tudi pred-
sednik likovne sekcije Angela Besed-
njaka iz Maribora.Letos je prišlo na
Destrnik kar 15 članov njihove sekci-
je, sam je letos tu že desetič: »Delo v
večji skupini je zame vzpodbudnejše,
prijetnejše. Razmere so več kot ugod-
ne. Vsako leto nas prisrčno sprejme-
jo, imamo priložnost za strokovni ra-
zgovor, za seznanitev z najrazličnejši-
mi likovnimi izrazi in smermi. Tu
imamo priložnost slikati motive, ki
jih v Mariboru in njegovi bližnji oko-
lici ni več. Pa tudi vsakoletna razstava
je vzpodbuda, ki je ne gre zavreči.«
Vsem na Destrniku — prosvetne-
mu društvu, krajevni skupnosti, pred-
vsem pa osnovni šoli in njenemu rav-
natelju Borutu Predanu — gre poseb-
no priznanje, da likovna kolonija na
Destrniku še živi in ima vsako leto
večje število udeležencev.
NaV
ZNANS1VENA FANTASTIKA V SLOVENSKI LITERATURI
Pisatelj Miha Remec
v Ptuju
v organizaciji Ljudske in študijske knjižnice je bil v gledališki
kleti minuli petek literarni večer z Mihom Remcem, našim rojakom,
katerega zadnje delo roman Veliki voz opisuje prav Ptuj. Pisatelj seje
tokrat predstavil kot eden redkih slovenskih literarnih ustvarjalcev, ki
pišejo znanstveno fantastiko. Odlomke iz njegovih del so brali člani!
gledališke skupine Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja,'
njegovo ustvarjalno pot pa je predstavila ravnateljica knjižnice Lidija'
Majnik. Avtor sam pa je prebral odlomek iz še neobjavljenega roma-
na Gora, v katerem seje spet lotil znanstvene fantastike. Knjižnica pa
je v razstavišču študijskega oddelka pripravila razstavo znanstvena
fantastika v slovenski literaturi v počastitev 150-letnice rojstva Janeza
Mencingerja, ki seje pri nas prvi lotil znanstvene fantastike.    NaV]
Koncert
slovenskih
madrigalistov
v petek, 6. maja, bo v cerkvi
svetega Jurija koncert duhovne
glasbe v izvedbi komornega zbo-
ra Slovenski madrigalisti. Pod
vodstvom profesorja Janeza Bo-
leta so se predstavili že v Gro-
bljah pri Domžalah, v Titovem
Velenju, Kanalu in Ljubljani ter
na mednarodnem glasbenem sre-
čanju IDRIART na Bledu. Orga-
nizator koncerta je mladinsko
kulturnoumetniško društvo Sred-
nješolskega centra, vstopnice pa
bodo na voljo pol ure pred kon-
certom. NaV
Prvomajska kolesarska
poslastica
Ljubiteljem tekmovalnega in
rekreativnega kolesarstva se čez
prvomajske praznike obeta v na-
šem starem Ptuju pravcata posla-
stica. V nedeljo, 1. maja, pripra-
vljajo člani kolesarskega kluba
Ptuj veliko kolesarsko dirko
okrog ptujskega gradu, ki šteje
za kriterij slovenskih mest. Orga-
nizatorji so povedali, da se je pri-
javilo že precej tekmovalcev iz
raznih krajev Jugoslavije, tako
da lahko pričakujemo v Ptuju
vso našo kolesarsko smetano.
Že sam naslov dirke pove, da
bo proga, dolga 1.400 m, vodila
po ulicah okrog ptujskega gradu,
start in cilj pa bosta v Prešernovi
ulici. Pričetek tekmovanja bo ob
9. uri, ko bodo startali pionirji
skupine B, vozili pa bodo 4 kro-
ge. Ob 9.15 je predviden start
pionirjev A, ki bodo vozili 6 kro-
gov, ob 9.30 start mlajših mladin-
cev, ki bodo vozili 18 krogov.
Starejši mladinci bodo startali
predvidoma ob 10.15, prevozili
pa bodo 24 krogov. Start članov
skupine A in B je predviden ob
11.10 uri, vozili pa bodo 42 kro-
gov.
Proga ima rahel vzpon in pa-
dec, vozili pa bodo v levi krog, in
sicer iz Prešernove ulice na Slo-
venski trg, naprej v Bezjakovo
ulico, od tam pa levo po Raičevi
ulici do Muzejskega trga in Pre-
šernove ulice. Pravico do nasto-
pa imajo vsi tekmovalci z veljav-
nimi licencami za leto 1988. Za
pionirje A in B se kriterij vozi na
končni cilj, za druge kategorije
pa se točkuje vsak tretji krog s
točkami od 1 do 5. V zadnjem
tekmovanju se točke podvojijo.
Deset najbolje uvrščenih tekmo-
valcev bo prejelo točke za kriterij
slovenskih mest 1988, in sicer pr-
vi 40 točk, drugi 30, tretji 24, če-
trti 20, peti 16, šesti 14, sedmi 12,
osmi 10, deveti 8 in deseti 6 točk.
Zanimive in privlačne so tudi
nagrade. Poleg pokalov in prak-
tičnih daril bo prvih 10 tekmo-
valcev v vsaki kategoriji prejelo
tudi denarne nagrade. Za prvo
mesto med mlajšimi mladinci
prejme prvi 80.000 din, med sta-
rejšimi mladinci 100.000 din,
med člani A in B pa 250.000 din.
Posebno nagrado ZMAGOVA-
LEC PTUJA bo prejel tisti tek-
movalec, ki bo najhitreje prevo-
zil 42 krogov.
Isti dan, v nedeljo, 1. maja, ob
15. uri pa bo na isti progi okrog
ptujskega gradu potekala tradi-
cionalna dirka rekreativcev za
prehodni pokal mesta Ptuja.
Ženske, stare do 25 let, v skupini
A in tiste nad 25 let v skupini B,
bodo vozile 5 krogov. Moški, sta-
ri do 25 let, v skupini A bodo vo-
zili 12 krogov, prav toliko pa tu-
di moški skupine B, stari od 25
do 30 let, moški skupine C, stari
od 35 do 45 let, in moški skupine
D, stari nad 45 let.
Pri ženskah bodo merili prevo-
žen čas na končni cilj, pri drugih
kategorijah pa bodo ocenjevali
vsak tretji krog. Prvi trije v vsaki
kategoriji bodo prejeli medalje.
Absolutni zmagovalec dirke re-
kreativcev bo tisti, ki bo osvojil
največ točk in imel najhitrejši
končni čas. Prejel pa bo prehod-
ni pokal v vrednosti 150 tisoča-
kov; ta lahko preide v trajno last
po treh zaporednih zmagah.
Obe tekmovanji bosta v vsa-
kem vremenu in pri vsaj petih
prijavljenih tekmovalcih v vsaki
kategoriji. Posebej opozarjajo
vse občane Ptuja in predvsem ti-
ste v ulicah, kjer bo tekmovalna
kolesarska proga, da STROGO
UPOŠTEVAJO cestno zaporo.
Red bodo sicer vzdrževali redarji
in pripadniki JLA, vendar že se-
daj prosijo vse občane in gledal-
ce, da bodo disciplinirani in da
ne bodo hodili po-progi od 9. do
približno 18. ure. Sicer pa ste va-
bljeni vsi ljubitelji kolesarstva;
obeta se zanimiv kolesarski dan!
-OM
V paviljonu Dušana Kvedra
razstavlja Vladimir Potočnik
(Foto: Kosi)
V sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in Pokrajinskim
muzejem Ptuj je bila minuli četrtek v paviljonu Dušana Kvedra otvo-
ritev razstave likovnih del slikarja Vladimirja Potočnika. Vladimir Po-
točnik, doma iz Ljutomera, je na slovenski likovni sceni že prek dvaj-
set let kot tenkočuten opazovalec in ustvarjalec aktualnega likovnega
izraza. Razstavo so si ogledali že v Mariboru in Lendavi, v Ptuju pa
bo na ogled do 15. maja.
NaV
Mladinski aktiv Moškanjci vas vabi v nedeljo, 1. maja, na
KRESOVANJE IN OTVORITEV
MLADINSKE SOBE
z naslednjim programom:
— ob 15. uri — pričetek ženskega turnirja v malem nogometu
— ob 18. uri —otvoritev mladinske sobe in proglasitev zmago-
valca
— ob 20. uri krescvanje s kulturnim programom ob glasbi
mladih
Po kulturno-umetniškem programu bo zabava z DISCO plesom v
prostorih mladinske sobe.
Vabijo vas
nDiadinci iz Moškanjcev
12 - ZA RAZVEDRILO
28. april 1988 - TEDNIK
TEDNIK - 28. april 1988
OGLASI IN OBJAVE -13
PRVOMAJSKA ORMOŠKA IN PTUJSKA TURISTIČNA RAZGLEDNICA
Kljub navidezni pestrosti je ponudba skromna
Na petnajstih bolj ali manj turi-
stičnih naslovih v ormoški in ptujski
občini smo se zanimali, kako je z le-
tošnjo prvomajsko ponudbo. Njihovi
odgovori so vse prej kot spodbudni.
Površno lahko sklepamo, da so tudi
njim prazniki veliko več kot to, da bi
skrbeli za domačega in tujega gosta.
Zato svoje ponudbe tudi ne obešajo
na veliki zvon. Na osnovi take zainte-
resiranosti pa tudi ni moč graditi
agencijske ponudbe. Kakorkoli že,
kot že tolikokrat doslej bomo tudi le-
tos, vsaj v večini, sami poskrbeli za
svoj turistični aranžman.
ORMOŠKI PRVI MAJ NA JERII-
ZALEML
Že po tradiciji bodo občani ormo-
ške občine slavili delavski praznik na
Jeruzalemu, V občinskem središču in
še kje bo igrala budnica. Godbi na pi-
hala pa bodo lahko prisluhnili tudi
udeleženci osrednje prvomajske pro-
slave na Jeruzalemu. Pričela se bo I.
maja ob 10. uri. Na njej bodo podelili
priznanja — srebrni znak zaslužnim
sindikalnim aktivistom ter športna
priznanja za najboljše dosežke v tret-
jih športnih igrah delavcev občine Or-
mož.
Srebrni znak slovenskih sindikatov
bodo letos prejeli; Lea Kolmančič iz
TJ K — lozd Proizvodnja plastičnih
rnas, Nada Novak iz OŠ Ormož, Tone
Žunko iz Primata, Ivan Golob iz Slo-
vina Kmetijskega kombinata Jeru-
zalem Ormož DE Klet, Peter Vnuk
iz Marlesa v Središču ob Dravi in
Marija Zlatnik i7 Tovarne sladkorja.
Kot je povedal direktor TOZD
GOSTINSTVO ORMOŽ, se za prvi
maj v njihovih obratih niso posebej
pripravljali. V hotelu bo kot ponavadi
I. in 2. maja glasba s plesom. Organi-
ziranih skupin ne pričakujejo, gostje
pridejo brez posredovanja agencij in
drugih. Na Jeruzalemu pa hodo naj-
bolj zagreti lahko tudi prespali. Že la-
ni so tam uredili štirinajst ležišč, ki pa
so v glavnem nezasedena. V ormo-
škem gostinstvu pa se v tem trenutku
že pripravljajo na dneve srbske kuhi-
nje, ki bodo sredi maja v hotelu.
V ormoški občini se splača v praz-
ničnih dneh obiskati vinsko cesto. Ob
njej je tudi znano gostišče (taverna)
Kupljen, kjer so za letošnjo sezono
dodatno obogatili jedilnik. Odprto je
vsak dan od II. do 2.^. ure. Za letos
lastnik obljublja tudi sobe.
Na predvečer prvega maja hodo že j
po tradiciji v številnih krajih zagoreli
kresovi. Praznične dneve bodo na pri-
mer v krajevni skupnosti VELIKA
NEDELJA izkoristili še za zadnje pri-
prave na krajevni praznik. Prireditve
bodo 7. in 8. maja. Letos jih čaka pre-
cej nalog: od asfaltiranje cest do ure-
ditve prostorov zadružnega doma za
potrebe pošte. Prosvetno društvo pa
je praznične dneve obogatilo s pre-
jniero Nušičeve komedije Pokojnik. Z
njo so se že predstavili v Ormožu in
Obrežu.
PTLJCANI BODO PRVI MAJ PRI-
ČAKALI PRI DIJAŠKEM DOMU
Proslava bo že 30. aprila popoldan.
Tako bodo edini znanilci delavskega
praznika člani ptujskega pihalnega
orkestra. Ohranjajoč tradicijo bodo
pričeli Ptujčane v nedeljo buditi že
kmalu po peti uri.
V TOPLICAH obljubljajo presene-
čenje, če bo seveda lepo vreme ... V
gostinskem delu bodo d;lali vsak dan
od 7. do 22. ure. Tisti, ki bi želeli za
praznične dneve po kanček zdravja v
fizioterapijo, bodo zaenkrat ostali še
pred zaprtimi vrati. Direktor Branko
Stumberger obljublja, da bo že v krat-
kem drugače. Bungalovi so v glavnem
zasedeni, v avtokampu pa so goste
pričeli sprejemati že v marcu.
HALOŠKI BISER bo skrbel za la-
čne in žejne udeležence prvomajske
proslave. V njihovih mestnih lokalih
bo v glavnem tako kot ob vsakem de-
lovniku. Pravijo, daje mesto v prazni-
čnih dneh prazno in da tudi če bi pri-
pravili kaj posebnega, gosti ne bi pri-
šli.
Edino, kar obljubljajo za prvi maj,
je grajska restavracija. Odprli naj Hi
jo na sam praznični dan. Ponudbo še-
le pripravljajo in bo znana še pred
odprtjem.
Tudi v motelu Podlehnik bo moč v
prazničnih dneh zaplesati. Glasbo bo-
do imeli I. in 2. maja. Sodeč po izku-
šnjah bodo v teh dneh imeli več go-
stov. Ce bo vreme lepo, jim bodo že
postregli na terasi.
V prazničnih dneh bodo ptujski
muzeji dnevno odprti od 9. do 16.
ure. V temeljni organizaciji Slovenske
gorice — Haloze so povedali, da v
teh dneh po kleti ne bodo vodili. Šva-
bovo pa bo odprto vse tri dni, torej
prvega, drugega in tretjega maja. Pri-
čakujejo organizirane skupine in po-
samične goste.
V turističnih agencijah v obeh obči-
nah so s svojo praznično ponudbo
znali zainteresirati. Tako so na primer
v agenciji Petovia na prvomajsko po-
čitnikovanje poslali več sto Ptujča-
nov. Ti bodo prve dneve v maju preži-
veli ob morju, v Sovjetski zvezi in
Poljski. Neka družina pa bo počitni-
kovala na Finskem. Zanimivo je, da
se letos noben Ptujčan ni odločil za
prvomajsko križarjenje po Sredozem-
lju za 1,5 milijona dinarjev.
Namigov za praznične dni je veli-
ko. Ustavili smo se pri tradicionalnih
ponudnikih. Lahko pa vas pot odpe-
lje na Destrnik; Polenšak, Ptujsko
Goro, v Cirkulane, Dornavo ali pa
kratko malo v bližnji gozd ali mestni
park. Pa tudi na jezeru ne bo dolgčas.
V prazničnih dneh ne bomo samo
hodili, temveč bomo za razliko od
drugih dni večjo pozornost posvetili
prehrani. Tu ne mislimo na to, da bo-
mo pretirano in nezdravo jedli: v
prazničnih dneh naj bi bila na naših
mizah pogosteje zelenjava in sadje.
Kupili ju bomo pravi čas in poskrbeli
za pravilno hrambo.
V soboto, 30. aprila, bosta dežurni
dve prodajalni z živili, druge bodo so-
botni delovnik končale ob dvanajstih.
V tozd Pekarne Vinko Reš, kjer peče-
jo kruh in druge pekovske izdelke, za-
gotavljajo, da bo vsega dovolj. Že od
četrtka bodo peči prižgane 24 ur dne-
vno.
Med prazniki naj bi bili predvsem
veseli. Lahko pa nas preseneti bole-
zen ali zobna bolečina. Za slednjo bo
moč zdravilo poiskati v prazničnih
dneh od 7. do 12. ure. V temeljni or-
ganizaciji osnovno zdravstveno var-
stvo pa počitka ne poznajo, saj imajo
.organizirano 24-urno dežurno službo.
Podobno je v bolnišnici.
Na koncu bi vam radi zaželeli le še
lepe praznične dneve!
MG
Zbor pionirjev in konec bralne značke
v Žalcu se bodo 21. maja zbrali pionirji iz vse Slovenije, po dva
tudi iz vsake popolne osemletke v ptujski občini, 9. maja pa se v obči-
ni začnejo tudi slovesnosti ob koncu letošnje bralne značke. Učence
na Hajdini, v Kidričevem in Cirkovcah bo obiskal pisatelj Anton In-
golič Markovčane, Zavrčane in Cirkulančane Karolina Kolmanič, Ja-
nez Svajncer bo na Selih, Ptujski gori in v Majšperku, Milena Batič v
Grajeni, Dornavi in na Polenšaku, Slavko Jug na Rodnem Vrhu, v
Podlehniku in Žetalah. Šolarje na Destrniku, v Trnovski vasi in Vito-
marcih bo ob koncu bralne značke obiskala Milena Batič, v šoli Lju-
devita Pivka bo Janez Svajncer, Ančka Šumenjakova pa v Lovrencu.
mš
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA UUDSKEGA GLEDALIŠČA CEUE
Partljičeva Ščuka, da te kap
v soboto, 7. maja, bodo v okviru abonmaja in za izven v ptuj-
skem gledališču nastopili igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz
Celja s predstavo Toneta Partljiča Ščuka, da te kap. N V
Občinsko
tekmovanje
vesele šole
v počastitev 40-letnice prilju-.
bljenega Pionirskega lista in
20-letnice vesele šole je minulo
soboto v prostorih osnovne šole
Olge Meglic v Ptuju potekalo ob-
činsko tekmovanje vesele šole, ki
se ga je udeležilo 370 učencev iz
vseh devetnajstih popolnih
osemletk v občini Ptuj.
Na občinsko tekmovanje so se
uvrstili vsi prvo- in drugo- uvrš-
čeni učenci s šolskih tekmovanj.
V soboto so se med seboj pome-
rili pod pokroviteljstvom ptuj-
skega Agisa, saj si prizadevajo,
da bi bilo šolstvo čimbolj pove-
zano z združenim delom.
Vsi prvouvrščeni so dobili
praktične nagrade pokrovitelja
in priznanja, med posameznimi
razredi pa so bile pravcate borbe
v dokazovanju čimvečjega zna-
nja. Sicer pa so občinski zmago-
valci: med tretjimi razredi Uroš
Grame iz OŠ Olge Meglic, med
četrtimi razredi Jernej Tonejc,
prav tako iz OŠ Olge Meglic,
med petimi razredj je zmagala
Jasna Petrovič iz OŠ Toneta Zni-
dariča, med šestimi razredi Klav-
dija Štalcer iz OŠ Franca Osojni-
ka, med sedmimi razredi Marko
Drobnič iz OŠ Ivana Spolenaka,
med osmimi pa Nataša Žmavc iz
OŠ Franca Osojnika. Vsi zmago-
valci se bodo udeležili republi-
škega tekmovanja. Želimo jim
čimveč sreče!
IMed tekmovanjem vesele šole v enem od razredov na OŠ Olge Meglic v
Ptuju. (Foto: M. Ozmec.)
Škoda je ogromna
v nedeljo in še bolj v ponede-
ljek je vsakega vinogradnika ali
sadjarja in vsakega ljubitelja na-
rave stisnilo pri srcu. Letina, ki
je glede na bujno cvetenje sadne-
ga drevja in ponekod že ozelene-
lo vinsko trto veliko obetala, je
sedaj zdesetkana.
Ker smo tokrat zaradi prazni-
ka OF redakcijo sklenili že v po-
nedeljek, nismo uspeli zbrati
vseh podatkov o škodi, prve oce-
ne pa so dovolj zaskrbljujoče.
V noči od sobote na nedeljo je
v Ptuju zapadlo 25 centimetrov
južnega snega. Ta debela snežna
odeja za ta čas je povzročila veli-
ko škode na že ozelenelem in
cvetočem drevju. Mnogo vej je
polomljenih, mnogokje so padla
cela drevesa.
V nedeljo zjutaj je bilo v Zavr-
ču minus 5 stopinj, v ponedeljek
zjutraj pa minus 5,5 stopinje.
Zemlja v Halozah je bila zamrz-
njena v globino 3 centimetre. Ta-
ko nizkih temperatur že ozelene-
la trta ni prenesla. Po prvih oce-
nah je bilo v ponedeljek uniče-
nih okoli 70 odstotkov glavnih
očes vinske trte. Močno so priza-
deti tudi nasadi visenj, jablan,
hrušk. Tudi na pšeničnih posev-
kih je nekaj škode. Precej bilk je
bilo zaradi teže snega preščiplje-
nih in vprašanje je, ali bodo po-
novno vstale.
Dokončni podatki o škodi bo-
do znani čez nekaj dni.
JB
Ozelenelo drevje ni zdržalo teže mokrega snega       Foto: M. Ozmec
ČRNA KRONIKA
TRČENJE KATRCE Z OPLOM
MANTO
V četrtek, 21. aprila, popoldne
se je Franc Munda iz Mihovcev
(KS Velika Nedelja) s katrco pe-
ljal proti Ormožu. Med vožnjo
po klancu navzdol ga je na mo-
krem cestišču zaneslo na levo
stran. Prav tedaj se je nasproti z
oplom manto pripeljal Jože Her-
gula iz Ivanjkovcev. Prišlo je do
silovitega trčenja; katrci je odtr-
galo prednji del, manto pa je od-
bilo v jarek. Mundovo ženo
Ljudmilo je vrglo iz avta in je bi-
la hudo ranjena, lažje pa sta se
poškodovala oba voznika in Her-
gulov sopotnik Drago Žarkovič.
Vse ptiri so odpeljali v ptujsko
bolnišnico. Škode na obeh vozi-
lih pa je po približni oceni okoli
deset milijonov dinarjev.
POŽAR NA RUNCU
Prejšnji torek, 19. aprila, ob
14,30 je izbruhnil požar na sta-
novanjski hiši Marjana Jauševca
v naselju Runeč v KS Ivanjkovci.
V celoti je pogorela s slamo krita
hiša in ocenjujejo, da je škode za
15 milijonov dinarjev. Po ugoto-
vitvah izvedencev sta ogenj zane-
tila lastnikova otroka, ki sta pred
hišo vžgala bencin. FF
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
injakova 5, poStni predal 90.
Ureja uredniiki kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Pui-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataia
Voduiek ter novinar-iektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaia
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.
osebna kronika
Rodile so:
Marija Vučina, Juršinci 46 —
Aleksandra; Milena Kojc, Kraig-
herjeva 35 — dečka; Neža Ga-
šparič, Krčevina 133— deklico;
Jožefa Petek, Drstelja 16 — de-
čka; Valerija Žuran, Cirkulane
30 — dečka; Marija Klasinc, Ba-
rislavci 13 — dečka; Jožica Pod-
goršek, Dragonja vas 20 — To-
maža; Vlasta Smiljan, Golobova
6 — deklico; Milena Novak, Or-
mož, Dobravska 5 — Maria; Na-
da Bolcar, Golobova 8 — Rebe-
ko; Irena Majcen, Trajanova 6
— Nino; Milica Osojnik, Po-
brežje 115 — Majo; Tatjana Pla-
več, Pušenci 41 — Jožka; Brigita
Gregorinčič, Formin 28 — Tade-
ja; Brigita Kojc, Zavrč 3 — Mi-
tja; Silva Jamnik, Gajevci 18 —
Sandro; Romana Popošek, Za-
bovci 82 — Jasmino; Živka Ga-
berc, Potrčeva 32 Tanjo; Lju-
bica Bilanovič, Ul. 25. maja 7 —
deklico; Irena Kostanjevec, Ul.
J. Lacko 17 — Tamaro; Sonja
Horvat, Bukovci 67/a — dečka.
Poroke:
Darko Lah, Pobrežje 95, in
Andreja Galun, Videm pri Ptuju
12/a; Dušan Plohi, Sp. Hajdina
43, in Terezija Auer, Sp. Hajdina
43; Janez Muršec, Trnovska vas
39/d, in Vida Fras, Svetinci 43;
Janez Habjanič, Tomšičeva 48,
in Darja Berlek, Tomšičeva 48;
Ivica Medved, Ul. Žetalskega Jo-
žeta 2, in Lidija Martinič, Ul. Že-
talskega Jožeta 2.
Umrli so:
Franc Prosnik, Aškerčeva 1,
roj. 1907, umrl 16. aprila 1988;
Vincenc Topolovec, Ilčeva ul. 9,
roj. 1925, umrl 16. 4. 1988; Eliza-
beta Teršovec, Potrčeva 32, roj.
1921, umrla 15. aprila 1988; Jo-
žef VrabI, Štuki II, roj. 1909,
umrl 18. aprila 1988; Franc Pin-
tarič. Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1907, umrl 17. aprila 1988;
Gorazd Boksa, Ormož, Ptujska
12/b, roj. 1949, umrl 19. aprila
1988; Maks Potočnik, Muzejski
trg 1, roj. 1915, umrl 18. apjila
1988; Jakob Vogrinec, Vel. Bra-
brovnik 28, roj. 1918 umrl 20.
aprila 1988; Martin Kramberger
Brstje 18, roj. 1903, umrl 20.
aprila 1988; Marija Mere, Dom
upok, Ptuj roj. 1900, umrla 21.
aprila 1988; Genovefa Toš, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1898, umr-
la 23. aprila 1988.
Se o vlomu
v Zamušanih
Na kratko smo že poročali, da
so neznani storilci v času od 3.
januarja do 30. marca vlomili v
še nenaseljeno stanovanjsko hišo
Alojza in Marije Janžekovič v
Zamušanih 77, ki sta na začas-
nem delu v ZRN.
Storilci so iz hiše odnesli več
vrednih predmetov in po grobi
oceni je škoda ocenjena na prek
30 milijonov dinarjev. Med od-
peljanimi predmeti je bilo stavb-
no pohištvo, več radiatorjev, ven-
tili in cevi za centralno ogreva-
nje, posteljnina, posoda, kozarci,
trije 300-litrski sodi ipd. Večji
del opreme pa so storilci tudi
precej poškodovali in uničili;
med drugim so izpustili tudi oko-
li 300 I vina iz soda v kleti. De-
lavci uprave za notranje zadeve v
Mariboru zadevo podrobneje ra-
ziskujejo. -QM
Zakonca Janžekovič sta prišla iz
Nemčije domov za velikonočne
praznike — in doživela veliko ra-
zočaranje.
Takšno razdejanje so za sabo pu-
stili neznanci v Janžekovičevi hiši
v Zamušanih 77.
. (Foto: M. Ozmec)