Zaostriti odgovornost
Tako kot povsod so tudi OO ZK v naši občini rtamenile pre-cej pozornosti predlogom sklepov 14. seje CK ZKJ. Od 286 00 ZK jih le 29 o tem ni razpravljalo do roka - 17. ok-tobra. Imamo pa zato kar 83 organizacij, ki so v zvezi z raz-pravo o 13. seji imele dva ali več sestankov
V večini 00 ZK so pristopili k razpravi tako, da so sprego-vorili o delu, aktivnosti, polo-žaju in vplivu dosedanjega de-la OO ZK v lastnem okolju, ugotovili pozitivne premike in spremembe, ki so bili rezultat tudi ali predvsem zavzetega dela komunistov. Bolj ali manj kritično oziroma samokritično so spregovorili o nedelu, neu-spehih ali nemoči oziroma neustreznem pristopu pri delu, kar je imelo za posledico sla-bši vpliv ali celo nezmožnost vplivati na dogodke in odpravo
slabosti v lastnem okolju. Na podlagi ocen lastnega dela in upoštevajoč predlog sklepov so sprejeli v večini 00 ZK smernice za nadaljnje delo ali preverili in dopolnili doseda-nje programe dela 00 ZK. Po-leg ocena lastnega dela pa so zavzeto in kritično razpravljali o vsebini predlogov sklepov 13. seje, zlasti z vidika družbe-noekonomskega stanja naše družbe in uresničevanja dol-goročnega programa gospo-darske stabilizacije. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje uveljavijanja odgovornosti, o katerem v naši družbi zadnje čase zelo veliko govorimo, do razdiščevanja pa ne pride. V večini OO ZK ugotavljajo, da se odgovornost uveljavlja za delavce, neposredne proizva-jalce, da pa ^e zamegli na viš-jih ravneh, zato je bila odločno postavljena zahteva po uve-Ijavljanju odgovornosti na vseh ravneh naše družbe od federacije navzdol.
Bistvene ugotovitve in pred-loge lahko razdelimo ha tri po-dročja: razprave, ki se nanaša-jo na splošne družbene in go-spodarske razmere v Širšem jugoslovanskem   prostoru   in
delo organov in forumov na višjih ravneh, razprave, ki se nanašajo na gospodarske ra-zmere v OZD oziroma SOZD in razprave, ki se nanašajo na vsebino in metodo dela v ZK.
Zanimiva je tudi večkrat izra-žena ugotovitev, da je predlog sklepov 13. seje premalo kon-kreten, zato članslvo pričaku-je, da bo CK ZKJ v večji meri reagiral na dane pobude, da bo sprejel bolj konkretne skle-pe z nosilci in roki.
Ob tem pa se je že zastavilo vprašanje, ali ne bodo tudi ti sklepi ostali nerealizirani in ka-ko bomo izvedli kontrolo nji-hove realizacije. Praksa je tudi pokazala, da je bila razprava bolj živahna in vsebinsko bo-gatejša tam, kjer so sekretarji osnovnih organizacij bolje usposobljeni in čutijo večjo odgovornost do svojega dela. Tako smo na predsedstvu občinskega komiteja slišali, da je, denimo, bila razprava v 00 ZK A. T. Linhart zelo dobra, kar ni čudno, saj je sekretar kar cele 3 in pol ure prebil v razgo-voru s članom predsedstva, za-dolženim za spremljanje raz-prave v njegovi organizaciji, in šele nato sklical sekretariat in
sestanek osnovne organizaci-je. Kot pravo nasprotje pa je bil v tem kontekstu naveden se-stanek 00 ZK Boris Kidrič.
V mnogih organizacijah je čutiti mišljenje, da je z enim ali dvema sestankoma že vse opravljeno. Ravno tako pa je zanimivo dejstvo, da komunisti v krajevnih skupnostih zelo kritično in pretežno razpravlja-jo o širših družbenih vpraša-njih, pozabljajo pa na vsebin-ska vprašanja delovanja sa-moupravnih organov in dele-gacij krajevne skupnosti, hišne samouprave in tako dalje. Vse preveč je prisotno kritizerstvo in partikularizem.
Nekateri člani predsedstva, ki so se udeleževali sestankov OO ZK, pa so dobili vtis, da mnogi komunisti niso niti pre-brali predlogov stališč 13. seje, da skoraj nihče več ne bere Komunista, v isti sapi pa mno-gi izpostavljajo vprašanje in-formiranosti, čeprav bi lahko sami z malo več samokritike ugotovili, da morajo vzroke za slabo informiranost iskati zla-sti pri sebi in svojem nezani-manju za delo zveze komuni-stov.
A. DVORŠAK