Kako bomo organizirani?
V tako imenovani drugi resoiuciji o nalogah komunistov, sprejeti na VII. kongresu Zveze komu-nistov Slovenije, je zapisano, da mora orgaiiiziranje krajevne skupnosti izhajati iz potreb delovnih Ijudi in občaiiov, živečih na določenem območju. Enaka zahteva je zapisana v resoluciji X. kongresa ZKJ, da je namreč treba konstituirati in organizirati krajevnc skupnosti kot naravne celote. Določb o krajevni skupnosti v zvezni in republiški ustavi ter v občinskem statutu na tem mestu ne bi navajal.
Kiajevne skupnosti - v iiaši občini jih imamo 17 - so bile dolž-ne poslati svoje na novo sprcjete sta-tute v evidenco občinski skupščini in občinski konferenci SZDL. Do sedaj je prispelo le devet stalutov, in sicer od KS Nove Jarše, Zelena jama, Moste, Kodeljevo, Hrušica-Fužine, Polje, Šmartno, Besnica in Lipoglav. Manjka torcj kar osem sta-tutov in niti ne vemo, ali so bili sprejeti aJi pa jih nenaštete krajevne skupnosti sploh nimajo. Tovariš Zvonimir Steklasa, ki je skupaj z menoj sprejel dolžnost pregledati poslane statute, je napravil poiočilo, iz katerega je razvidno, da je iz do-ločb posameznih statutov glede sa-moupravnih oiganoy KS, načel za financiranje, potiošniških svetov, letnega in večletnega programiranja, sodelovanja in povezovanja ter de-legacije krajevne skupnosti stanje naslednje. Organi lciajevne skup-nosti, inienovani tudi samoupravni oigani, so: zboi delovnih ljudi in občanov kot neposredna oblika od-ločanja vseli delovnih ljudi in obča-nov; nadalje zbor delegatov krajevne skupnosti kot neposredna oblika odločanja delovnih ljudi in občanov prek izvoljenih delegatov in pa po ravnalni svet. Razlika od omenjene oblike samoupiavnega odločanja je zapisana v statutu KS Lipoglav, ki ima le zbor dclovnih ljudi in občanov ter svet krajevne skupnosti. Vedeti je treba, da je to zelo majhna KS, ki nima na svojem območju nobene OZD, zaposleni občani pa delajo zunaj KS v mestu, KS Zelena jama iina Je zbor delovnih Ijudi -brez ,,občanov" — tet konferenco delegaeij krajevne skupnosti, ki šteje 27 delegatov. KS Šmartno ima do-ločbo, da so komisije organi KS, čeprav je povsem jasno, da gie za neposredno izvajanje nalog in uspeš-no delo na posameznih področjih, torej za izvršilne orgaue.
Nekaj razlik je- tudi v določbah glede  zastopanja  in   predstavljanja
krajevne skupnosti. Statut KS Bes-nica določa, da KS zastopa in pred-stavlja predsednik zbora delegatov, medtem ko je v statutu KS Zelena jama določeno. da predstavlja in zastopa KS predscdnik konfcrence delegacij KS. Ostale kiajevne skup-nosti imajo določbe, da prcdstavlja K.S predsednik zbora delcgatov, za-stopa pa jo predsednik sveta kra-jevne skupnosti. Menim, da je treba ločiti oba pojma in ne gre. da bi predscdnik zbora delegatov oziroma konference delegacij zastopal in predstavljal krajevno skupnost. Svet kiajevne skupnosti je kolektivni izvršilni organ, njcn picdsednik pa individualni izvršilni organ, ki isto-časno zastopa krajevno skupnost. Kako bo v ptaksi zaživela za-stopanost, če bo navzoč le prcd-scdnik zbora delegatov oziroma konferencc delegacij, predsednik sveta KS (ki ima odgovornost zaiadi izvr.šilnc funkcije zastopanja) pa ne, oziioma ne bo imel ,,besede"? !
Glede delegacije krajevhe skup-nosti jc pri preglcdanih statutih ugo-toviti cnako določbo — z izjemo KS Šmartno, ki ima dvakrat enako do-ločbo o zboru delegatov in bi bilo možno besedilo drugega zbora (51. člen statuta) razumeti kot dcle-gacijo. Statut KS Zelena jama ima besedilo teh določb preobširno in bi sodilo v poslovnik o delu delegacije.
Zbor delegatov oziroma konfe-renca delegacij kot samoupravni organ krajevne skupnosti je v vseh statutih opredeljen skoraj enako ter z določbo, da se za delegate izvolijo delovni ljudje in TOZD in drugili de-lovnih skupnosti na območju KS, delovni ljudje, ki prebivajo na ob-močju krajevne skupnosti. v kra-jevnih družbenopolitičnih orga-nizacijah in društvih ter delovni ljudje v temeljnih samoupravnih in-teresnih skupnostih, delovnih orga-nizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Statut KS Kodeljevo določa, da v zboi delegatov volijo delovni Ijudje-delegati ulic 21 delegatov, kar je novota in prav posrečena oblika mestne krajevne skupnosti.
Vsi statuti imajo določbe o po-tiošniških svetih s skoraj enakimi nalogami in uvedbo, da se oblikujejo iz delegatov krajevne skupnosti in delegatov TOZD, ki na njenem območju opravljajo trgovske, go-stinske in obrtne storitve ter storitve posebnega družbenega pomena.
Določbe o zbiranju sredstev so v vseh statutih identične in so v glav-nem šiiše ali ožje prepisane iz ustave. Kot viri sredstev so na-vedeni: del dohodka TOZD in dru-gih delovnih skupnosti na območju KS, ki jih za uresničevanje zadovo-Ijevanja skupnih potreb namenijo delavci v TOZD in TOZD z drugih območij, katerih delavci prebivajo na območju KS; sredstva, ki jih pri-spevata iz proračuna skupščina občine in mesta Ljubljana; sredstva, ki jih KS samostojno ustvari s svo-jimi dejavnostmi; siedstva iz dela taks, davkov in drugih davščin, ki se zberejo na območju KS; del pri-spevka za uporabo mestnega zem-ljišča; sredstva, pridobljena s posojiB in še nekaj drugih oblik. Določeno pa je, da je KS pri pridobivanju sred-stev prek TOZD in drugih delovnih skupnosti dolina sklepati dmžbene dogovore oziroma samoupravne spo-razume. Razpolaganje s sredstvi je samostojno razen sredstev, ki so pri-dobljena s samoprispevkom, pri-spevkom  za mestno zemljišče ozi-
roma po dogovoru s TOZD, kerjcv teh primcrih sredstva koristiti na-mensko in po dogovoru, z upošte-vanjem razvojnega programa in več-letnega programa KS.
Ugotavljamo, da imajo vsi statuti določbe o letnih in večletnih pro-gramih razvoja krajcvne skupnostl Od nas je sedaj odvisno te programe verificirati na zborih delovnih ljudi in občanov ter v TOZD, sc dogo-varjati in seveda pravočasno pro-gramirati sredstva, ki jih pokaže ekonomski izračun, da ne bomo za-šli v programe, ki nimajo osnovnih ekonomskih kazalcev, oziroma so megalomanski.
Pri sodelovanju med krajevnimi skupnostmi imajo vsi statuti skoraj identične določbc o možnem zdiu-ževanju sredstev in o ptogramiianju skupnih potreb, pomembnih za širše območje. To pomeni, da se dogo-varjamo za skupne programe tudi v okviru občine. Gre torej za resnično sodelovanje z drugimi krajevnimi skupnostmi zlasti pri oblikovanju skupnih pomembnih stališč, enot-nega programa razvoja vseh KS, skrb za zbiranje sredstev po družbenem dogovoru ter enotno reševanje ne-katerih vprašanj skupnega pomena za območje celotne občine. Zatorej je določba, da se krajevna skupnost lahko zdmži v skupnost krajevnih skupnosti življenjsko pomembna. Cim prej velja na ravni občine usta-noviti iniciativni odbor za usta-novitev skupnosti kiajevnih skup-nosti. Menim namreč, da takšne pristojnosti ne gre prenašati na zbor dclcgatov KS v"občinski skupščini, saj tam krajevne skupnosti same ne-posredno uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v zvezi z izvTŠevanjem oblasti in upravljanjem v družbeno-političnih skupnostih. Poseganje na področje samoupravnih pravic in samoupravnega dogovarjanja znotraj krajevne skupnosti oziroma združe-vanja krajevnih skupnosti ni ustavno niti v domeni omenjenega zbora. Iz te pripombe in določb naših sta-tutov je samoupravna pravica a priori določena in jo velja kot dra-goceno pridobitev samoupravijanja v SFRJ posebej negovati ter razvijati.
Naj ob koncu ponovno zastavim vprašanje: ,,Kako je z našo organi-ziranostjo? " lz predloženih in pre-gledanih statutov je dokazano (če-tudi je verjetno kot podlaga služil osnutek statuta KS Moste ter iz-vajanja na seminarju v organizaciji MK SZDL), da smo se nove orga-nizacije krajevnih skupnosti lotili resno in odgovorno. Nimamo še vseh podatkov, ali se organiziramo po sprejetih statutih ali pa ostaja forma ista. Lahko pa že odgovorim, da je že bilo opaziti nekaj premikov in da zlasti nekatere KS v sode-lovanju s KO SZDL na novo for-mirajo krajevno samoupravo. Kon-kretnih poročil s terena še ni, v večini primerov bo organizacija v KS opravljena v tem mesecu. Ven-dai je sprejem novih statutov v na-štetih krajevnih skupnostih kot za-četni delček novot spodbuden. Vprašujem 'se, kako da kar osem krajevnih skupnosti še ni predložilo statuta ter da odgovorni tovariši niso poklicani na politično odgo-vornost! Ker nam ni mogoče ana-liziiati vseh statutov in organizirati konkieten razgovor o novi orga-niziranosti kiajevne skupnosti, bo ta današnji prispevek le kot napotilo v akcijo in opomin vsem dejavnikom, da bo treba ostreje nastopiti proti nekaterim.
LEOPOLD KOS