ft. 18 MMi M&M i a, v Mdeifo 2». fcMMaria 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX Uhaja, IzvieuHR pondrtfek. mk dan z A^fSkcga St 20, L aadatropje. Doptoi naj pfcswa n m sprejema)©, rokopbl se ne Antoa Gerbec. — Listnflc tlakam« Ed anaša n m«cc L 7.—, 3 mesec« L 19.50, ij. UredniS* poŠt'** uttct ST. F 1 W Nr —r> odgovt * i* most Nm In celo leto L GO.—. Z« Inozemstvo mesečno 4 Itre vpC, — Telefon uredaf&ra In uprave 8. 11-57* v C DINOST Posamezne Številke v Trstu in' okolici po 20 cent. — Oglas! se računajo v Sirokostt ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnic«, zahvale, poslanke in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglati, naročnina in rekhnuctje se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, tiHea sv. FrančiSka Asi3tega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-57. Našemu ljudstvu v Italiji! m n Tin. iiaš občni zbor, ki s« je vriil 30. preteklega meseca, je proglasil v duhu polsto-letnih tradicij našega društva, na podlagi izkustva prejšnjih, najbolj pa zadnjih let, da je nujno potrebno, da se naše ljudstvo strne v eno saaio edinstveno politično orga_ niz^cijo za obrambo svojih skupnih koristi. Po zadnjih premembah pri Političnem društvu v Gorici in pri skupni istrski organizaciji, ki so v obeh primerih izzvane od iste strani in proti edinstvenosti naperjene, je naše društvo kot edino, ki je od nekdaj stalo in še dandanes stoji na stališču edinstvenosti, moralo spet raztegnili svoj delokrog na prvotni obseg, na vso JuHjsko krajino. Tako se združijo lahko v edinstveno politično organizacijo vsaj vsi tisti, ki priznavajo to potrebo brez pridržkov in pogojev, v polnem obsegu, za vse naše slovensko in hrvatsko ljudstvo tostran državnih mej. Naše društvo pojmuje edinstvenost politične organizacije v dvojnem oziru drugače in globlje kot tisti naši rojaki, ki plovejo po svoji posebni, takozvani novi struji Prvič hočemo, naj se edinstvenost ne omejuje na nekak narodni svet, v katerem bi se shajali odposlanci ločenih samostojnih političnih organizacij, nego naj edinstvena politična organizacija, vkljuJb potrebni krajevni razpredenosti,' obsega in združuje Slovence in Krvate vse Julijske krajine v enem samem društvu. Drugič pa hočemo, — in to je glavno —, da se edinstvenost ne snuj na preozki podlagi strankarske enotnosti, s kakršno se zadovoljuje in celo ponaša v svojem prvem razglasu novi odbor Političnega društva v Gorici, nego na premišljenem zedinjenju vseh sil k enotnemu političnemu delovanju za skupne koristi, brez razlike svetovnega naziranja, strankarske usmerjenosti in r»ns:i>hnili part'kli- itanovskih ali drugih posebnih, lami h koristi. Gotovo je takšna edinstvenost, kakršno zasleduje naše društvo, bolj težavna stvar, ker je zanjo treba vzajemnega razumevanja in spoštovanja, vzajemnega odnehava-nja in samozatajevanja, odkritega in poštenega sodelovanja. Ali zato tudi toliko bolj ugledna, krepka in uspešna bo organizacija, ki bo slonela na taki zares možati in požrtvovalni edinstvenosti! Mari ni problem našega obstanka v Italiji v prvi vrsti problem naše moralne sile, naše možatosti in. požrtvovalnosti? Mari naj prav v sami zasnovi svoje politične organizacije zatajimo tisto, kar je prvi pogoj za njen končni uspeh? S takim pojmovanjem edinstvenosti politične organizacije se naše društvo nikakor ne vdaja omejenemu in škodljivemu nacijonalnemu radikalizmu, kakor da bi radi našega vrhovnega cilja napeljavam k nsodienljivemu, intransigentnemu odporu proti politični realnosti in k samomorilnemu žrtvovanju vseh drugih moralnih in materijalnih dobrin na oltarju nacijonalne ideje. Stremljenje in delovanje za ohranitev našega jezika in naše narodne zavesti in za naš slobodni narodni razvoj v Itaiiji m m se suri biti nikdar v protislovju s stremljenjem in delovanjem za ohranitev in po-nmožitev drugih materijalnih m moralnih dobrin našega ljudstva. Temfl spoznanja m temu načelu je naše društvo bilo zvesto doslej, — to spri čuje njegova zgodovina —j, in hoče ostati zvesto tudi v bodočnosti. V našem cbuštvu so se vedno zbirali možje, ki so ustvarili marsikaj koristnega na zadružnem in socijalnem polju, kar še dandanes kljubuje časov sili, v našem društvu se je vedno gojil duh resnične vzajemnosti vseh stanov, v njem so se tudi vedno spoštovale in' upoštevale vera, cerkev in cerkvene naprave. Naše društvo ne more in ne sme niti v bodoče mimo tega, da je treba našemu ljudstvu, prav zato, da ostane živa veja na jugoslovenskem drevesu, gospodarstvene^. ozdravljenja in okrepi jenja in da v tem ni mogoče doseči trajnih uspehov brez socijalne pravičnosti in solidarnosti. Naše ljudstvo je po svoji ogromni večini kmet-sko in delavsko: da se kmetu in delavcu pomore, da se šibkejši zaščiti proti močnejšemu, da se bremena in žrtve za splošnost naložijo najpoprej krepkejšim, to ostane našemu društvu tudi v bodočnosti vodilno načelo, Praviako ne more in ne sme naše društvo niti danes mimo tega, da je večina našega slovenskega in hrvatskega ljudstva globoko verna in da gre vsemu, kar ustreza njegovim verskim potrebam v soglasju z njegovim narednim življenjem, popolna svoboda, spoštovanje in podpora. Ali v valovenju gospodarstvenih, socijalnih, verskih nasprotstev, v boju, ki ga bijejo v širnem svetu nasprotna stremljenja, našemu ljudstvu v Italiji pač ni sojena odločilna uloga. Posamezniki smejo in morajo zavzeti svoje stališče tudi nasproti tem svetovnim problemom, ali problem našega ljudstva v itaiiji kot celote in z vidika sedanje politične nujnosti to ni. Njegov življenski problem, edini zares njegov problem je, da se ohrani kot to, kar je bilo doslej, v jezikovne n in kulturnem pogledu sestaven in neločljiv del jugoslovenskega naroda. Spričo našega pogubnega položaja v Italiji, spričo udarcev in izgub, ki smo jih že pretroeli, ne moremo sicer z gotovostjo trditi, da bi jih bili vse odvrnili^ z edinstveno politično orga^^> v Trstu! V Trstu, 19. januarja 1924. Odbor Političnega društva „Edinosti". M\i in lUnčIč poldefa»llffl jugoslavenska kraljevska dvojica ho obiskala italijansko prestolnico? MILAN, 19. ciCorriere della Sera^> poroča iz Beograda, da bosta odpotovala Kralj v Bariju BARI, 19. Nj. V. kralj je prispel ob 8'45; sprejeli so ga zastopniki civilnih in vojaških obiastev. Kralj se je podal v avtomobilu na pokopališče, kjer je prisostvoval otvoritvi spomenika padlim. Nato je spre- » " ~ —— - — — g t . — _ a « i ^v ^ x ^ v 1 C j/ V j/ mia ■ ■ i ■ i ■ * i tr Pašič in Ninčić prihodnji četrtek ali petek: y 0bčinskem domu župane iz vse po-v Rim. Dan odhoda obeh ministrov ( kranne. Mornarska zveza mu je izročila od delovajvja radikalne stramce v naroam |1jmetaiško izdelano svetinjo, hčerka kr. skupščini. Kakor je bilo že večkrat rečeno, komisarja pa šopek krasnih cvetlic. Kralj K^.t« Irt-iU A 1 c-»nAor- tri kraliirs Mama • , ■ i l . . i< i___m-i_____ AJlU.I___AL bosta kralj Aleksander in kraljica Marija odpotovala v Pariz v posete k Millerandu. Po njiju povrnitvi iz francoske prestolnice se bo določil način potovanja v Italijo, katero je sedaj že gotovo. MoraSen Mlooenskl ftlas o sporazumu z Italijo BEOGRAD. 19. Včerajšnja poloficijelna «.Samcuprava» priobčuje na uvodnem mestu članek o sporazumu z Italijo pod naslovom «Dobra stvar». Članek predvsem konstatira dejstvo, da se /si iskreni prijatelji jugoslovenskega naroda in Jugoslavije raduje jo radi sporazuma med kraljevino itaiijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sporazum odobravajo vsi resni in treznomisleči ljudje, kar je dokaz, da je sporazum dober, ker zaključuje resno politično krizo, ki je mnogo škodovala govedarskim in državnim interesom obeh držav. Vsi. ki znajo repno misliti, vsi* ki je obiskal tudi baziliko sv. Miklavža. Ob 12'45 se je kralj odpeljal proti Rimu. Izplačan je zakladnih bonov RIM, 19. Finančni minister De Štefani je odredil, da se bodo od 21. t. m. dalje izplačevali oni zakladni boni, ki so bili izdani z dospelostjo od 3 do 6 mesecev, ne da bi bilo mogoče več zahtevati obnovitve. Obnovitev se bo lahko dovolila le za bone z dospelostjo od 7 mesecev do 1 leta in sicer za isto dobo kakor so bili izdani zapadli boni. Prepoved izdaje novih navadnih bonov ostane še nadalje v veljavi. jR$as!o?efisk(i narodno skupščina Finančni odbor in državni proračun BEOGRAD, 19. Finančni odbor je na vče- { rajčnji popoldanski seji razpravljal o dopolnilnih kreditih k državnemu proračunu za leto 1924-25. Seja je bila poinoštevilno obokana ___________________, „_____:t .. ter se je na njej razvik zelo živahna debata, ne vlačijo v zunanjo politiko strankarskih =»«* prijentakih železnic in političnih interesov, vSi, ki imajo v srcu o davčm obremeodvi Sbtemje, blagostanje naroda, vedo ceniti važnosti Finančni minister dr. Stojadanoe ugovarja! izvajanjem predgovomika, navajajoč, da lahko Slovenija prenaša davčna bremena, ker je najbolj industrijska pokrajina države, vsled česar ima tu-di največje dohodke. Državni proračun znaša celokupno 10 miM-jard 460 milijonov D izdatkov. Fin. minister je skrčil nekatere dopolni hit kredite posameznih ministrstev. Kredita poljedelfstva ministrstva za 105 miL, ministrova javnih del za 20 mil. in ministrstva presvete za 10 mil. dinarjev. Danes fin. odbor nadaljuje razpravo o dopolnilnih kreditih. ___ Sporozom med BeHfnani in BavorsRs doss^n BERLIN, 19. Wolfova agencija poroča, da se je na današnjem pogovoru med državnim kanclerjem Marxom in bavarskim miiafeifskim pffedsedni'sora KniMr -gom dosegel popoln sporazum z ozirom na nadaljnja pogajanja o visečih vprašanjih glede spomenice bavarske vlade nemški državi za revizijo weimarske ustave. Delovanje odbora izvedencev PARIZ. 19. Odbor izvedencev za dosego ravnovesja v proračunu Nemčije in za ustalitev nemške valute je razdelil med razne pododbore proučevanje posebnih vprašanj. Ti pododbori so se sestajali vsak dan zjutraj in popoldne. Glavni odbor bo imel svojo prihodnjo sejo v pondeljek ob 15., na kateri bodo poročali pododbori o doseženih uspehih; tu se bodo tudi nadaljevale razprave o vprašanjih glede ustalitve nemške valute s sodelovanjem ravnatelja nemške državne banke dr. Schachta. Na svoji današnji seji je odbor naročil siru Williamu Achwprthu, angleškemu izvedencu za vprašanja mednarodnih železnic, da sestavi poročilo o nekaterih vprašanjih z ozirom na železnice. Pri tem delu bo Achworthu pomagal Leverve, glavni tajnik zveze evropskih železnic. Von Hoesch pri Siresemannu BERLIN, 19. Nemški odpravnik poslov von Hoesch se je danes dolgo časa pogovarjal s Stresemannom. Von Hoesch se bo povrnil v Pariz prve dni prihodnjega tedna. Plenjenja brezposelnih na zasedenem ozemlja PARIZ, 19. Listi poročajo iz Diissel-dorfa, da so brezposelni opfeniii vlak, ki je bil naložen s premogom. Izvršene so bile številne aretacije. V mestu so se vršile burne demonstracije, katerih so se udeležile tudi ženske. Pri tem je ljudska množica oplenila več trgovin. Posredovala je policija. Nekoliko oseb je bilo ranjenih. Uspel aigltib prosim i Maltam Nad 90 odstotkov prebivalstva proti separatistom BERLIN, 19. Generalni konzul angleški v Miinchenu Clive, ki je izvršil preiskavo o političnem položaju v Palatinatu, je izjavil zastopnikom tiska, da je nad 90 odstotkov prebivalstva v Palatinatu proti tako-: zvani autonomni vladi. vajo sporazum m ga smatrajo za uspeh vlade v zunanji politiki Članek končni je z izjavo, naj se sporazum torej podpiše. Za ustalitev Iranka PARIZ, 19. Med drugimi, že znanimi določili načrta za ustalitev franka, je določilo, da se občutno zvišajo kolkovne pristojbine za meojice, šeke, potne liste; dalje pristojbine na kolesa in avtomobile. leto vselej pričeti s 1. aprila sn končati s 30. marca prihod, leta. Navajal je tudi razloge za to odredbo, Z ozirom na okolnost, da se že letos prične proračunsko leto 1. aprila, je potrebno, da ae nekateri izdatki, vneSeai v proračun za leto 1923-24« primerno povišajo, nekateri pa t-udi skrčijo radi ravnotežja v proračunu in ker je treba v prihodnjem leta od onaldu. Tako bo dobila Anglija prvič socijalistično vlado, tako bodo prakiićni laburisti pckazali, da je tudi v monarhiji mogoča socijalistićna vlada. Zanimivo je dejstvo, da je M. Ramsay Mac Donald samouk. Danes ima Mac Do-nald 58 let; rojen je bil v malem ribiškem pristanišču na Škotskem. Dokončal je le ljudsko šolo. Toda njegov učitelj ga je pozneje sam vzgajal, dokler ni vstopil kot komi v trgovsko tvrdko v Londonu. Tu je v večernih urah obiskoval tečaj za prirodoslovne vede. L. 18S8. se je pričel baviti s politiko. Tedaj je namreč postal tajnik; nekega poslanca v zbornici. Nato je postal časnikar; kot tak je potoval po južni Afriki, Avstraliji, Kanadd, Indiji in seveda tudi po Evropi. L. 1906. je bil izvoljen za poslanca v okrožju Leicester. Henry D. Dovray pravi v reviji «Revue de Paris», da ima Mac Donald vse lastnosti in napake samouka, toda kljub temu ga imajo povsod za c.gentlemana». Njegovi kolegi, ki so včasih precej nerodni, vidijo v njem tip zlikanega meščana. V resnici se zna Mac Donald v najbolj kritičnih trenutkih obvladati in ostane miren tudi med najhujšimi napadi njegovih sovražnikov; v razpravi z njimi je zeio takten. Njegov izraz je miren in poln resnosti. Žena, ki je bila hčerka znanega kemika Joh. Hali Gladstone, mu je umrla, 1. 1911. Njegova pisarnica je polna knjig, ki pokrivajo vse stene v višini kakih 2 metrov. Na pisalnici ima tudi mnogo pip; Mac Donald je namreč strasten kadilec, Na eni steni visi več slik, ki predstavljajo Crom-wetla v različnih življenskih dobah; iz tega lahko sklepamo — zaključuje Henry D. Davray —, koga si je izbral vodja socijalist o v za zgled. Pismo iz Jugoslavile Ljubljana, 17. jan, 1924. Človek obrača, Bog pa obrne. Resničnost tega pregovora sem spoznal, ko sem se lani v decembru pripravljal, da Vam napišem svoje običajno pismo in ko me je nakrat zagrabilo drugo delo s tako silo, da sem moral prekiniti svoja pisma do današnjega dne. Moj dolgi molk pa zahteva, da sežem ma * • da bo tako dosežena vsaj de? kot^-r: ita i mojimi prejšnjimi pit u " em poizkusu izglasovanj'a rednega. r. aa pred 1. januarja in po škandakni aferi brodarskega sindikata je bila skupščina odgodena in vse zanimanje javnosti je veljalo zato naši zunanji politiki. Znana in na štiri razne načine poroča na izjava ministrskega predsednika Cankova v sobranju je razgrnila bolgarsko vprašanje v vsej svoji ostroti. Zopet je postalo jasno, da so v resnici prijateljski odnosaji z Bolgarsko nemogoči, pa čeprav so le malo prej končala jugoslovensko-boigarska pogajanja v Sofiji zelo pozitivno. Stvar je pač v tem. Sedanja bolgarska vlada nima zai seboj bolgarskega naroda. Njeno življenje je od\-isno edinole od milosti makedonstvu-juščih in oficirske organizacije. Ti pa so odkriti pristaši macedon. iredentizma, ki je identičen s skrajnim terorizmom. Prebivalci jugoslovenske Macedonije morajo to občutiti dnevno,- ker skoraj vsak dan jih obiščejo bolgarski četaši in vselej je uboj ali posilstvo posledica njihovega «obiska». Jasno je, da je Jugoslaviia vedno v stanu, da likvidira z močno roko te vpade četa-šev in da da težko preizkušenim Mace-doncem vendar enkrat mirno življenje. Toda bolgarska vlada ima med gotovimi velesilami močno zaslombo in te velesile ne dopuste nobenega energičnega koraka, ker hočejo, da morejo vedno izigrali bolgarska nasprotje v svojo korist proti Jugoslaviji. Enako stališče kakor Bolgarska za1 v zunanji politiki Jugoslavije tudi Mć ska. Razlika je samo v tem, da so mć ske metode manj grobe. Tudi madž. nasprotje je v korist gotovim velesil, zato je tudi proti Madžarski energična nemogoča. In če upoštevamo še po boj v Albaniji in strastne izpade kato Albancev preti tiranski, Jugoslavij jaz ni, vladi, potem razumemo, da sc vesti o osnovanju iz Bolgarske, Madž. in Albanije obstoječe antante, ki bi pod protektoratom gotove velesile, jetne. V tem pa so se pričele priprave za sestanek Male antante. Ravnokar sklenjena francosko-čehoslovaška zveza je dala sestanku Male antante gotovo barvo, ki pa je na sestanku samem zelo obledela. Izkazalo se je pač, da je za Jugoslavijo veli ko važnejša preprečitev novo snujoče se co-vražne antante, ko pa sklenitev za premnoge le provokačne zveze s Francosko. Težišče jugoslovenske politike je zato moralo biti v tem, da Mala antania na enak način prevzame zaščito ncuilske pogodbe (mir z Bolgarsko), kakor je prevzela zaščito trianonske (mir z Madžarsko), Izgleda, da to ni popolnoma uspelo in zato smo bili ^presenečeni po zvezi Jugoslavija z Italijo. V čem ta zveza obstoji, se ne more reči gotovo, ker sporazum ni bil in najbrž tudi ne bo objavljen. Gotove pa je, da je z najnovejšim sporazumom reško vprašanje rešeno in vse kaže, f*da obenem tudi ustvaritev antante obrobnih držav Jugoslavije preprečena. Vse to pa se je izvršilo s sodelovanjem Francije, ki je vsled možnosti delavske vlade na Angleškem odložila ustvaritev demonstrativnega srednjeevropskega bloka. Zunanja situacija Jugoslavije je z beograjskim sporazumom razčiščena in v ospredje stopa zopet naša notr. ^olitika. V splošnem je položaj isti, kakor je bil pri odgoditvi skupščine. Podpora džemijeta in Nemcev je vladi zasigurana. Mogoče je sicer, da bodo zopet malo zaropotali, da si tako izsilijo čim večjo nagrado za svojo podporo, toda do razkola ne bo prišlo. Saj pravi blebetava «Cillier Zeitung>- čisto odkrito, da opozicija, zlasti SLS noče ničesar dugega, ko da bi Nemce in Džemijet izvabila iz vlade in ju potem zamerila. Opozicijonalni blok, ki ga snujejo demokrati, nima dosti izgledov na zmago. Tudi če bi bil ustvarjen, more vreči vlado li, če pride v Beograd Radič. Ta pa lega ne misli storiti in da bi mu bil povratek nemogoč, je dal dopisniku «Seccla > inter-view, ki diši skoraj rcvolucijonarno, ki pa je za Radića značilen. S tem razgovorom je namreč Radić ubil kar^ dve muh i. Za svoje pristaše se je prikazal v vlogi odločnega, neodjenljivega borca in si ravno s tem pripravil izgovor, da ne more v domovino, ker bi bil takoj zaprt. In da bodo ljudje bolj verjeli, pa čitamo v Samoupravi« ostro obsodbo Radića. Radića torej ne bo v domovino, še manj pa v Beograd. S tem pa je opozicijonalni blok izgubil svoj smisel. Pa tudi drugače ima opozicijonalni blok, kakor si ga predstavlja demokratska stranka, zelo slabe šanse- Sicer je res, da bi mogel Marinko-vičev načrt pridobiti ostale opozicijonalce za odločno atako proti vladi. Toda temu je predpogoj ta, da usvoji ta načrt iskreno in odločno vsa demokratska stranka. To se pa ni zgodilo in pristaši Pribičeviča. so slej ko prej na revizijo ustave odklanjajo-čem stališču. Vsled tega ni verjetno, da bi doživeli v novi skupščini kakšna presenečenja, dokler ne bo izglasovan redni proračun, Potem pa znajo slediti nove volitve, ker radikali računajo, da jiin bodo te prinesle novo zmago. Uvod v nove volitve pa bodo volitve v samoupravne skupščine, ki bodo jasno povedale, ali je račun radikalov točen ali ne. Volitve v samoupravne skupščine ne bodo torej nekaka varnostna za-klopnica, ki bo osigurala radikalni stranki v vsakem slučaju dominanten položaj. Predpogoj volitev v oblastne skupščine pa je upravna razdelitev države, kakor to določuje ustava in zato čujemo danes o «parcelaciji», da govorim z avtonomisti, Slovenije. Ko bo ta parcelacija izvedena, pa se bo zopet izkazal pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kakor je skuhana in oblastne skupščine same bodo najsilnejši agitator p*oti kriku avtonomi-stov. — O tem prihodnjič več, — O- P. II, V f»stu, dne 20. januarja 1924. Novo politične obzorje iirtmkrt solnčno leto je bilo v političnem pogledu precej enolično. Vsi dogodki so pe skoraj avtomatično razvijali kot posledica francoske samostojne akcije v Porurjti. In Se celo krfska zadeva, ki je vzbudila toliko Itnna, se mora smatrati kot posledica tistega razdraženega razpoloženja, ki me je polotila splošnosti v sled francoske trmaste vztrajnosti in angleškega prikritega kujanja. Tudi vsi predhodni dogodki so pomagali utrjevati prepričanje, da se da nekaj doseči le s sDo ne oziraje se na «mo-ndizžranje > m dobrohotne nasvete onih, ki Imajo dejansko nadmoč v rokah, j Novo leto nam je prineslo važne preobrate na političnem obzorju povojne Evrope. Na Angleškem se pripravljajo laburisti na nastop vlade, Italija je pričala novo balkansko politiko, a Rusija se pripravlja za vstop na evropsko politično torišče. Ta tri dejstva utegnejo prinesti važne izpremembe v tem leiu. V znamenju tega se bo razvijala poiitika, na podlagi teh predznakov je mogoče delati gotove pred-bilance in prerokovati usodo Evrope, Pohod laburizma na Angleškem je velikega mednarodnega pomena. In to z dveh stališč. Najprej se mora to občutiti v razmerju političnih sil med posameznimi državami. Laburisti so proti onemu zloglasnemu desinteressementu, ki je bil vodilna smer (vsaj navidezna) dosedanje konservativne vlade. Torej, kakor vse kaže, bo Anglija V tem letu aktivno in precej glasno posegala v politiko na kontinentu. Francosko-angleški spor ostane kljub tej izpremembi na Angleškem še vedno glavni gordijski vozel, ki ga ne bo razvozlal niti gospod Macacnald. Lord Cur-zon je poslal Franciji zadnji pozdrav pred svojim odhodom. Starega diplomata je mo" j države Z enim rala pač jeziti smola da ni mogel do a-|žave Gasila* vega Pomcarcjevi pohtiiti. Valutna oien-ziva je odgovor na vse dosedanje poraze angleške diplomacije v boju proti Poinca-rčju in njegove politike na kontinentu. V svoji kritiki stare vlade je Macdonald vrgel vso težo na vprašanja zunanje politike, Ostra liri tika politike konservativne stranke pa napoveduje nova pota angleške zunanje politike. Vsled tega smemo pričakovati, da bo zadofcil francosko-angleški spor nove oblike. Će ostane Poincarž še naprej na krmilu francoske vlade, tedaj nam je pričakovati zelo zanimivih zaplei-Ijajcv. Kako bo Macdonald ^obdeloval^ Pomcareja, bomo torej kmalu videli. donald je sicer ponovno zatrdil, da bo njegova stranka stremela za tem, da se obdrži prijatelj sivo med francoskim in angleškim narodom, tcsda istotako je že po-novro ožigosal politiko sedanje Francije. «Splcndid isolation», Id ga nasprotniki očitajo konservativcem, je sicer bolj demagoške geslo kakor pa resnica. Zakaj kljub navideznemu desinteressemeniu, se je ven- dar tudi angleška politična nit vpletala v t ---— politike ener- zamotano tkanino kontinentalne Evrope. Tudi sedanja angleška vlada je „— gično posegla vmes povodom krfske zadeve v zdramila se je ob razglasitvi češko-francoske zveze in se indirektno udeležila nove Mussolinijeve politike na Balkanu. In ravnokar se je zaključil dogovor glede Tan-gerja, kjer so morali Angleži napeti precej močne strune, da so premagali nasprotovanje Francozov. Vprašanje Tangerja ne spada sicer v kontinentalna vprašanja, vendar pa so povsod Francozi tisti kamen, ob katerega se mora spodlakniti angleška diplomacija. To stanje traja že precej časa in dosedai so bili Francozi še vedno zmagovalci. Zato pa je prišel obračun za vse * predrznostih hkratu. Padec francoskega franka zaključuje eno razdobje dvoboja med Parizom in Londonom in pričenja se novo. Mussol ini jeva politična krem j a s sporazumom, ki ga* je sklenil z Jugoslavijo, spada posredno v okvir omenjenega dvoboja med Francijo in Anglijo, Francija se na vso moč prizadeva, da bi razširila krog svojih prijateljskih držav in tako zmanjšala angleški vpliv na kontinentu. Od svoje strani pa si Italija prizadeva ustvariti svoj politični sistem, po katerem bi zrastel njen vpliv na Sredozemskem morju in bližnjem vzhodu. Če ni v interesu Anglije, da si Francija zagotovi zavezništvo Balkana za svoje he-gemonistične smotre, more biti še manje všeč to italijanskim težnjam na jugovzhodnem delu Evrope. Zatorej se more ugotoviti, da je Mussolini spretno izrabil položaj, si zagotovil vpliv na Balkanu in se istočasno prilagodil angleškim težnjam. To zbližanje angleških in italijanskih interesov utegne v najkrajšem času zabrisati Vsekakor je to čin velepolitične važnosti. Če se bodo dogodki razvijali v to smer, utegne Italija uspešno tekmovati z vplivom francoske politike tudi na slovanskem Balkanu. Obdržanje sedanje smeri zahteva od Italije več samozataje* vanja kakor pa politične spretnosti. Prijateljski in odkritosrčni nameni nove politike se-morajo kmalu po sporazumu pokazati, sicer bo tudi ta sporazum konvencio-nalnost brez življenja. Mussolini se je pokazal zelo originalnega. Njegova najnovejša poteza je našla velik odmev v vsej Evropi. Angleška javnost je sprejela vest o sporazumu med Be Igra dom in Rimom z zadovoljstvom na znanje. Nekateri hočejo vedeti, da so delovale pri tem zakulisne niti dirigirane iz Londona. Vendar pa je to zelo malo verjetno. Zanimivo je zadržanje francoskega tiska, Kar je vladnih in desničarskih Ustov, hvalijo Mussolinija, levičarji pa hočejo videti v tem dejstvu poraz francoske politike na Balkanu. Eno pa je prav gotovo: to namreč, da niso Francozi prav nič vznemirjeni in se na Francoskem v splošnem nova belgrajska orientacija ne smatra kot neuspeh francoske politike. Nasprotno, skoraj vsi časopisi naglašajo, da s tem činom niso nikakor pretrgane one prijateljske vezi med Jugoslavijo in Francijo Jugoslavija je z odstopom Reke utrpela pač moralno škodo na eni strani, na drugi pa je zopet mnogo pridobila. Če pride do trajnega prijateljskega razmerja z Italijo, tedaj bo imela mlada balkanska država velike koristi od tega. Bilo je pač jasno, da je Reka za Jugoslavijo izgubljena. In končno boljše je nekaj kot nič. Stalni občutek negotovosti zaradi večne napetosti z Italijo je slabil notranji in zunanji položaj mahom je solidnost dr-in posledice tega se bodo kmalu pokazale tako v notranjosti kakor tudi v razmerju do inozemstva. Vsekakor so sovražniki Jugoslavije, kakor Madžarska, Bolgarska, neprijetno zadeti, kar priča, da je napravila Jugoslavija korak naprej. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo je utrditev in sankcija obstoječega političnega in teritorialnega kompleksa, habsburška nevarnost je precej neznatna in revanšne misli nekdanjih dunajskih in madžarskih mogotcev, ki so še vedno na tihem upali, da vzklije jo zopet dobri časi zanje, so padle za mnogo stopenj. S tem seveda ni nikakor rečeno, da se ne bodo stare spletke nadaljevale, vendar pa ne bodo več tako nevarne obstoju nasledstvenih držav. Mirovno delo na vzhodnem delu Evrope zamore torej zaznamovati lep napredek. Če se bo tudi na zapadu izvršil podoben preobrat, potem je Evropi zagotovljena daljša mirovna doba, doba obnove, gmotne in duševne. K vsemu temu je treba še dodati dejstvo, da stopa Rusija polagoma v evropsko politiko. Sovjetski režim se je utrdil, Rusijo je treba vzeti tako, kot je. In če je kdo še tak nasprotnik sedanje vladavine v Moskvi, se mora s tem dejstvom sprijazniti. Sedanji sovjetski režim predstavlja vendar največjo državo in največji narod v Evropi. Boj med boljševizmom in meščanstvom je dobojevan, razmerje teh dveh sil se^ne premalene več, vsaj za dogledno dobo ne. Zatorej nima pomena, ako zapadne države še dalje odlašajo s pripoznanjem Rusije. Glavna ovira, da ni bila Rusija še do sedaj pripoznana, obstoja v tem, ker je vladal do pred kratkim še vedno neki dvom o stalnosti režima. In dalje je Anglija še vedno glavni nasprotnik Rusije. Angleži bi hoteli kolikor mogoče na dolgo zavleči vstop Rusije v Evropo, kakor si tudi žele, da se ne bi Rusija ekonomsko dvignila. Kljub vsemu ostane Rusija vendar najnevarnejša soseda Anglije v Aziji, Nastop laburistov na čelo angleške države pa bo rešil tudi rusko vprašanje. Kakor hitro bo London pripoznal de jure rusko vlado, v tistem trenotku bodo sledile temu zgledu vse ostale države. Poljska je sicer prehitela zapadni svet, zdi se, da so se na Poljskem začeli zavedati dejstva, da je zelo nevarno se nahajati med škarjami dveh velikih sovražnih držav. Ko se rusko vprašanje povoljno reši, potem se bodo rešila sama od sebe vsa manjša vprašanja. O vojni in miru bodo odločevale slejkoprej le velike države. In v krogu velesil bo imela Rusija v kratkem zopet glas, ki ji gre po njeni veličini. Vstop Rusije v krog evropskih držav bo namah predrugačil piolitični sistem Evrope, politično obzorje se bo razširilo, nastala bo- nova doba, reševanje življenskih emisija papirnatega denarja 1,168.600 milijonov rubijev. S prehodom k treznim gospodarskim oblikam in s povrnitvijo k denarnemu gospodarstvu se jc občutila močna potreba po vagaostavi kredita in denarstva. Predvsem je ruska vlada 12. oktobra 1921. zopet otvorila državno banko kot osrednji kreditni zavod. Temu je sledila ustanovitev še drugih bank, ki so bile poklicane k življenju večinoma od državnih gospodarskih uradov in ki so imele služiti posameznim panogam gospodarstva. Tako so nastale «V&eruska zadružna bankam za zadruge, industrijska in trgovska banka za industrijo, moskovska mestna banka kot podjetje občine in številne druge banke - centralnega in lokalnega značaja. Končno je bila kot privatna banka ustanovljena «Ruska banka» s švedskim kapitalom. Propadla valuta je — kakor povsod — ovirala obnovo ruskega gospodarstva. Dan za dnem padajoči kurs obveznic državne blagajne — takozvanih sovjetskih rabljev •— in pomanjkanje stalnega vrednostnega merila nista pustila ruskemu gospodarstvu, da bi pri-šžo do zdrave podlage v trgovini. Tu se je iz velikih množin papirnatega denarja, ki so jih državne gospodarske organizacije dnevno prejemale m izdajale, pogodila misel na izdajo pobotnic za zneske državni blagajni oddanega papirnatega denarja, katere naj bi ksoŽile med ljudstvom kot denar ter na ta način iehnično olajševale promet plačilnih sredstev. Od te prvotne misli se je predlo k strem^en^u, da bi se dala tem pobotnicam stalna vrednost- Tako se je precej hitro izcimil načrt za ustvaritev ustaljenega in z zlatom kritega bankovca, ki naj bi s pridržanjem zakonitih plačilnih sredstev — sovjetskega rublja — doprinesel k sanaciji gospodarskega življenja. Državna dosegla svato | itf*trstvu pod carsko vladavino in poznejši klamacija; 10} Pesem domoljubnega ©!r<->af (I, F Sveti minister za poljedelstvo, N. Nekrasaov, bivši minister za irgoveao in finančni minister v Kerenskijevem kabinetu ter državni ekonom prof. Jurovskij, Kot bankovec jc bil izbran takozvani červonec,' ki šteje za 10 zlatih rabljev stare ruske veljave. Za poznejšo dobo je preskrbljena izmenjava tega bankovca proti gotovim. Tudi se je državni banki z njeno previdno emisijsko politiko posrečilo okrepiti zaupanje v novo valuto med širšimi ljudskimi plastmi. Tekom prvih petih mcsecev se je povečal fond za kritje za približno 50?«. Z ruske strani se skuša doseči kvotiranje červonca tudi na inozemskih borzah. Ruska vlada stremi po tem najbrže iz vzrokov izključno politične narave. Do sedaj se kvotira Červonec v Berlinu m v Rigi. Ruska vlada skuša odpraviti svoje finančne težave z notranjimi posojili. Kot prvi poizkus te vrste lahko navedemo vsako leto se ponav- . » se se 9 ***»» k ljajoče krušno posojilo, ki je v inozemstvu že | gg IFZ8SK@S9 2lWiI@t$g0 znano, ro vzorcu tega posoijla tc oilo pred j _. . , v , . kratkim razpisano sladkorno posojilo. Nomi- ^^enkcnec umobcInczcEske. Zaseomca nalna vrednost teh dveh posofr ni naveden« ™ Krcnk^ stara 30 let stanujoča v ulici v denarja, ampak v žitu ali sladkorju in ime j i- k^nnastica st. 36, je že del] časa kazala znjk« tclj obveznic tega posojila ima pravico na rg^f™Lne®oraWi; tožrfa,e, da je «ta živ-* dobavljanje tozadevnega blaga. Ker obstojajo pesem; 11} Kitm Matija, igrica. Kdor žeii preživeti par lepih uric, naj pride pogledat naše po. — Odbor. v Rusiji za kmetsko prebivalstvo deloma že davki «in natura^, se lahko uporabljajo te obveznice za plačila teh davkov. Končno >e prinesla vlada na trg še takozvano notranje pridobitno posojilo v zlatu, ki pa ni imelo mnogo uspeha. Radi tega se je država poslužila prisilnih sredstev. Odredila je namreč, da se bo delavcem in nameščencem gotov del njihovih prejemkov izplačeval v obveznicah tega posojila in da si bodo morali bogatejši sloji prebivalstva nabavljati pri plačevanju "oi^irt^'^T^t^^ I * V pristojbin gotovo ».vil. teh resno potrudila, da bi zbrala fond realnih vrednot v obliki zlatega denarja in valute s stalno vrednostjo. Z zakonom od 11. oktobra 1922. je dobila državna banka emisijsko pravico, V smislu tega zakona morajo biti od državne banke izdani bankovci kriti v razmerju ene četrtine z zlatom m treh četrtin z inozemsko valuto stalne vrednosti, lahko unovčljivirn blagom in s kratkoročnimi inenji-cami. Ker prodneira zlato tudi Rusija sama in ker si ruska vlada v svoji inozemski trgovinski politiki prizadeva, da je tsgovksska bilanca Rusije vedno aktivna, more državna banka svojo rezervo v zlatu in inozemskih valutah postopama povečati. , j prevzcic vIogQ denarja ter krožijo med prebi Za emisijo. bankovcev se je pod (J^m bistvom koT navadno plačilno sredstvo. državne banke ustanovil poseben emisijski oddelek, kjer posluje tudi poseben upravni _ . svet kot nadzorovalno oblastvo. V ta upravni , spodarakih metodah sploh je dosti stvari, ki bi svet so bile poklicane med drugimi tudi 5te- ! se lahko obsodile. Vendar pa je treba sovjetski ljenja, čeprav ni kncia nobenega posebnega vzroka za to. V njenih bolnih možganih se jc izkoreninila misel na samomor, ki ji ni daJa .več miru. Pred kratkim je ženska hotela sko-t .čiti skozi okno, pa domači so ji to žalostno ua^ .kano še pravočasno preprečili. Ženska se j« 'tedaj navidezno pomirila; njeni domaČi so .upali, da se bo neno duševno stanje sčasoma obrnilo na botje, A njena usoda je bila zape-« čatena. Včeraj zjutraj je nesrečna ženska po-^ novila samomorilni poizkus, ki pa ji je to pot popolnoma uspel. V Času, ko se je njen mož z* iiip odstranil z doma, se je podala v sobico« ki služi možu kot dclavnica, ter se tam obesila na neko lestvo. Ko se je mož kmalu potem vrnil domov, je našel nesrečnico visečo brca življenja na vrvi. Otel jo jc takoj iz strašnega položaja, a bilo jc prepozno. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je ugotovil« da je nesrečna ženska že mrtva. Izseljenec okradea. Včeraj zjutraj jc izseljenec Ivan Privato, rodom iz Palenna, naznanil na kve-sturi, da mu je v izseijeniškem uradu v. stari prosti luk i, kjer se je nahajal, neznan zli-, .kovec izmaknil iz notranjega žepa suKrkie lisi-, nico, v kateri jc bilo, poleg potnega lista opravljenih tudi 36 dolarjev, , Mala tatvina. Prcdsinočnjim so neznani zlikovci odprli s ponarejenimi ključi vraia skla-, dišča Helene Magris, katera se nahaja v ulici ^Corti št. 4, ter ukradli ročni voziček vreden V gospodarski politiki Rusije in njenih go- rJ80 lir. Tatvina je bila prijavljena orožnikom. obligacij. Te obligacije nosijo pečat, da se ne morejo prodati niti zastaviti. Ker se kvotira to posojilo v zlatu na borzi za približno 40 do 45% pod njega nominalno vrednostjo, pomenijo ti prisilni ukrepi indirektno povišanje davkov in pristojbin. V vsaki drugi državi bi tako stroge mere povzročile resne zmešnjave v gospodarskem življenju. Močna narava ruskega gospodarstva in ruskega življenja pa prenese vse. Končno je stopila še železniška uprava s posojilom pred javnost; izdala je obveznice v zlatu, katere sprejemajo železniške blagajne kot plačilo v blagovnem in osebnem prometu. Ker se glasijo te obveznice na 5 rub-| Ijev v zlatu, to je na pol červonca, so tudi te Viine finančne skupine stare Rusije, tako tudi N. Kutler, istočasno tudi član ravnateljstva državne banke in načelnik emisijskega oddelka, bivši državni tajnik na (maničnem mi- vladi priznati, da je v kratkem času rešila valutno vprašanje. Posrečilo se ji je uvesti na mesto umirajočega sovjetskega rublja zdravo in usta^eno valuto červonca. DNEVNE VESTI J Popoln il Tricsie" ^esfi s G^rižkega Mi in Italijani. jc posveti-* la v četrtkovi številki kratek uvodni članek pod naslovom Mi in Sivvani* jugosJovensko-italijanskemu dogovoru. V uvodu omenja člankar, da jc italijanska: ] javnost s presenečenjem sprejela vest o dogo-i ; voru in to radi velikega antagonizma med Ifa-t Ejani m Slovani v naši pokrajini. Ta ostri an-n t K sreči pa nas je kmalu rešil iz tega neprijet- tagonizom med* obema narodoma, ki ga je nega položaja ter nae vrgel kratkomalo von. ustvarila habsburška vlada, jc iz mnogih izro-j se neprijazne sledove krfske zadeve, ki jih j vprašanj Evrope ne bo več domena dveh je \a zapustila pri Angležih._|ali treh oseb kakor do sedaj,_ kroženje denarja že 6 milijard ter narastlo do izbruha boljševičke revolucije na približno 19 milijard. Kakor znano, sc je s prihodom boljševikom na vlado začela temeljita preosnova gospodarskega življenja, katera je Se najbolj sliGila uničenju vsega gospodarskega organizma. Od boljSevikov organizirani sistem Finančna in valutna politika sovjetske Rušile Bodoči generaciji ostane pridržano znanstveno obdelovanje obilice materijala, ki so ga ustvarile svetovna vojna in njene posledice sa polju financ. Tudi ne moremo še danes Ugotoviti zaključkov, ki si jih bo napravil fi-nsnčni zgodovinar bodočih dni. Brezdvomno pa bodo v poznejši mirnejši dobi izkustva sedanjosti mnogo pripomogla za razlaganje »a-Aonov razmerja med gospodarstvom, državnimi financami in valuto. Posebno zanimivi so tozadevni ukrepi sovjetske vlade, ker je v Rusiji proces padanja valute do njenega preporoda že dokončan. Kakor v skero vseh vojujoČih - državah je svetovna vojna pustila tudi v Rusiji globoke s?edrwe v državnem denarnem gospodarstvu. V rad njem mesecu pred vojno je bilo v kroženju papirnatega denarja v Rusiji 1700 sivu m uaiuid |wia|aiuu »«» j»w »uwf m« w trilijonov, k: so bili skoro popolnoma kriti z men, se je država močno posluževala tiskanja I naenkrat zna Sli-pri zaprtih vrati? M« julijski rezervami v iiatu, J. januarja 1915, je doseglo papirnatega denarja. I. januarja 1921. je Slovani namreč. Oziroma v špranj: teh vrat. razdelitve ni rabil v teoriji denarja, ki je igral pri tem le vlogo nebistvenega pomožnega sredstva. Delo se je plačevalo skoro izključno z dajatvami v naravi in huda beda je takoj pri svojem nastopu vzela denarju ie zadnji koiček njegove veljave, ker se potem za denar 3ploh ni moglo nič več dobiti. Razen tega fe sovjetska vlada s podržavljenjem bank uničila ves kreditni in bančni sistem £n je takojšnja odprava vseh starih pravnih oblik odvzela duši prebivalstva vso vero v T— di^ra zmožnost države. Vse banke o o-x*- —pružene" v edino »Zedmjeno ljudsko banko», ki pa je bolj vriila tehnično fuokdjo finančne uprave kakor pa posle regularne banke, AJooravno je denar v vedno bolj naraščajočem gospodarstvu in natura zgubil polagamo ves svoj po- pe ca zopet z nami. Zamerja nam, da smo popravili netočnosti in napake v prevodu. članka dra. Wiifana o* italijanskc-jugosJovenskem sporazumu. Predlaga nam — da ne bo prerekanja glede točne sti prevodov — da nam bo prihodnjič predložil v popravo svoj prevod člankov, na katere namerava odgovoriti. (Ta predlog sprejemamo drage vo!je in smo cPopolu* na uslugo.) Slednjič prinaša tudi takrat, ne povsem točno, prevod zaključka omenjenega Članka, v katerem pravimo, da nočemo biti na potu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, da se ga, nasprotno, odkritosrčno veselimo ter da pričakujemo, da se italijanska vlada zave svoje dolžnosti nasproti slovanski manjšini, toliko na strogo narodnostnem polju, kolikor tudi na polju našega pretežko zadetega gospodarstva. «11 Popolo di Trieste» jemlje na znanje to našo izjavo. Očita nam pa, da mi pov-darjamo samo dolžnosti vlade proti nam, a da pozabljamo omenjati svoje dolžnosti napram vladi in državi italijanski. Tudi on, «Popolo di Trieste^, bi želel, da se pravice manjšin na narodnem polju jasno določijo; prej pa zahteva, da naj Jugosloveni v Italiji dobro pomislijo, da niso več v mnogo-narodni Avstriji, v kateri so posamezne narodnosti imele po zakonu enake pravice, in da je vmes vojna, v kateri so — z redkimi izjemami — Slovenci bili odločni branitelji habsburške monarhije, a ki so sedaj neznatna manjšina napram štiridesetmili-jonskemu narodu. Na te zadnje opazke bodi «PopoIu» kratek odgovor. Prvič. Svoje dolžnosti nasproti italijanski vladi in državi mi dobro poznamo, jih točno vršimo in smo svojo pripravljenost k temu že opetovano izjavili. Če bi pa kedaj pozabili na to, nas že oblastveni organi uspešno opozarjajo na to. Izključeno je, da bi jih mogli pozabiti tudi pri najboljši volji. Drugič. Mi nismo pozabili na vojno, toda utnjenih vratih, gospod Gargano! ZAHVALA Kakor vsako leto je tudi letos ženska po-»Šolskega olj razdreti italijanski nacijonalisii. Ke- 'r nc,ira-nia politika odvisna od r. -v.t . - a člankar ob zaključku članka —, je docela na-t ravno, da bodo morali mestni prcdslavueJji vlade ubrati novo politiko, Jti bo odgovarjala novim zunanjepolitičnim razmeram. Cc I?cdo tujerodci hoteli iskreno sodelovati z nami, bodo lavno oni prvi deležni korist?, zategadelj pa bi bilo dobro , da oni prvi dokažejo, da so preželi z iskreno voljo se obnašali Jcakor dobri državljani, ki naj ne poslušajo več onih par slovenskih podpihovalcev, katerih se vedno bolj oža. Tudi mi fino tega mnenja, da je avstrijska' vlada ščuvala Italijane in Slovence k medsebojnim narodnim bojem, kur je imela interesna tem, nikakor pa se ne strinjamo z mnenjem člankarja, da je slabost prejšnjih vlad podpirala antagonizem med Italijani in Slovenci, kajti do pojava fašizma smo živeli GoTičani, lah o rečemo, v prisrčni slogi in bi živeli tudi sedaj, ako bi te sloge ne kalile naravnost ostirclne in bedaste persekucije, ki jih je vpeljal fašizem« zlasti bivši furlanski prefekt odv. Piscnti, proti goriškim Slovencem. Na lepe nasvete člart-ltar« ja, kako naj se obnašamo, izjavljamo kratko, da ostaja naše stališče tudi v novem zunanjepolitičnem položaju neizpremcaijeno, to je, da ne bomo mirovali dotlej, dokler ne bo naš narod v Italiji deležen vseh onih pravic, fc? mu po božji in človeški postavi pritičejo. Kdor 3e bori za pravično stvar, temu ni treba revidirati svojega stališča, revidirajo naj ga < ni, kj so dosedaj izvajali nasilje in krivico. Na že tolikokrat pogreto frazo o par podpi-hovalcih pa sploh ne odgovai jamo, najbolji odgovor bo dobil g. Poccarini, če se potrudi med naše ljudstvo, zlasti med naše matere, ki morajo pošiljati svoio dcco v italijanske šolo. Seja kraljeve komisije v Vidmu. V sredo se je vršila seja kraljeve komisije za izredno upravo furlanske pokrajine. Dovoljen jc bil predujem za obdelovanje zemljišč kmetijske šole in za vzdrževanje sadovnjaka v Beglianu, toda komisija si je pridržala nadaljnc ukrepe glede razdelitve te1 stroškov med furlansko in tržaško pokrajino Senator Bombig je bil imenovan za pokra-i jinskega delegata v upravnem svetu furlanske? ga mornarskega hospica v Vidmv. Sprejet jc bil sklep, da sc nafme v Sotltanu poslopje, ki bo preurejeno za vojašnico kr. orožnikov. Dovoljeni so bili izdatki za poplavila, ki so potrebna v vojašnici kr. orožnikov na Trnu-vem. Dr. Anton Fattor je bil imenovan za delegata v Jcuratoriju obrtno-nadaljevalne šc1 • v Tolmi- DU. Sprejeti so bili še razni drugi sklepi, ki pa za Goričane ne prihajajo v poštev. Laskava pohvala. Pod naslovom »-slovenske rožice* je prinesel nedeljski *Giornalc di Udi-ne* izvleček iz resolucij, sprejetih na občnem zboru *Edinosti» v Trstu in mesto običajne lastne gnojnice, s katero navadno zaHva tc ro-ncc, zajema takrat kar gnojnico Iz «Novc dobe*, «ki posveča tem resolucijam zasoljen komentar*, katerega Kst poaatiekuje in podpisuj« z obema rokama v celem njegovem obeegu. Nato sledi provokatersko-denuocijantski u-vodzii članek *Nove dobe & pod naslovom <.lai-njive resolucije*, toda videmsici list se a tem še ne zadovoljne, ampak poaatiskuje najbolj provokatenAa in najbolj denuncijantska mesta z debelimi črkami. Po «la2s*Wih resolucijah* .Nove dobe* sa videmski list zahvaljuje ft. Peternrhi 7-v fnrv nico s sledečimi besedami*. Amico K '* rr ; V Trsi«, dae 20, i^aaja 1924. Izborno m z ve?fko globokastfo rešil vprašanje tujerodnih manjšin z italijanskega stališča.» . : Amkotu» Peternelu iskreno čestitamo k tef laskavi pohvali s strani morda najbolj šo* vinisteocega in Slovencc;« najbolj sovražnega Italijanskega lista. Ne i nosa« razmere na goriški sodmji. Preteklo soboto se je vršilo zborovanje goriške odvetniške zbornice, na katerem so zbrani odvetniki ostro bičalš neznosne razmere na gor&ki ftodnlp, ki vsled pomanjakanja sodnikov in uradnikov tako počasi posluje, da e svojo počasnostjo naravnost podpira elemente, ki neradi izpolnjujejo svoje obveznosti in to na veliko Škodo vsega gospodarskega življenja. Sprejeta je bila v tem smislu tudi resolucija, ki j« bila brzojavno odposlana justičnemu ministru. Toda nič boljše niso razmere na podežehrih aodnijali, kjer se tudi čuti veliko pomanjkanje sodnega osebja. Poglavitna stvar je pač. da sc je zmanjšalo število slovenskih sodnikov, ono trohico pravice, ki je še ostala, pa naj vrag vzame; tako si gotovo mislijo gospodje v Rirru. Davki. Goriški magistrat vnovič opozarja, da morajo biti tekom januarja v izogib kazni plačani davki na klavirje, harmonije, orkestr:-jone, biljarde, obrtna dovoljenja in pasji davki. Živinski trgi prepovedani. S prefektovim odlokom od i7. {. m. so do nadaljnega prepovedani v Furlaniji vsi živinski trgi, ker se je pojavila med živino bolezen imenovana Družini Stic in ŽerjaL .-a na po bi ne bil Giolitfi odpravil politične cene kruha s tem, da je v okoliščinah, ki so bile vprašanjem odplačevanja vojnega dolga in mnogo tezavnejše od sedanjih, ustavil ar- da bi mog]a I{aHja ^^ M kovanje žavm prispevek za moko ter s tem znatno tozadevnih svojih dolžnosti le tedaj, ako se popravil državne finance. Fasistovsxa via-; jj' s povišanjem količnika za izseljevanje da se je prepričala, kakor postaja sedaj | amntoč*. da popravi svojo plačilno bilan- Z AH VALA. Vsem blagkn osebam, ki so hotele biti katerikoli način soudeležne naše žalosti .našem ljubem soprogu, očetu in tastu ssipo Uolentiču izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g, župniku Slamiču in pevskemu in godbenesm društvu iz Dekan. (117) Družini Valentič-Grižon. Pogrebno dr^tvo u BarKoul]flii vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. fefeFiiarln f. o& 14. uri v prostorih JBrtntiskega draživa" Dnevni red: 1. a) Poročilo predsednika b) tajnika c) blagajnika« 2. Volitev treh svetovalcev. 3. Raznoterosti. Ker za vse sklepe tega zbora so enako odgovorni vsi člani, je torej dolžnost vseh, da se istega vdeležijo (123) ODBOR. Vsled preselitve iz skladišča v ul. Raffineria 7 v nouo sHladlfte v ulici Raffineria 4 likvidiramo zalogo semen in umetnih gnojil po znatno znižanih cenah. Kmetovalci ne zamudite prilike! KMETIJSKO 110 H D. Uit & LB Trst, Raffineria 4-7. Telefon 36-75. Pri tvrdki M fn Miit m\ Via S. Caterina se še nadaljuje izredna prodaja po najnižjih cenah. s mm i hi OSlejte si cene! sodni svetnik v pokoju je odprl odvetniško pisarno v GORICI v uL XXIV Maggio št. 11, prej ulica Treh kraljev, in uraduje vsaki dan razvem nedelj in praznikov od 9 do 12 ure In od 15 do 18 nre. u donu pogodba med italijansko družbo «Compagnia dei ca vi telcgrafici so tto marini-, angleško «Western Telegraphic Conipany» in ameriško «Westem Union LJUBLJANSKA KREDITNA □ PODRUŽNICA H TRSTU i imia li rum mam SLHMST Telefon: 5—1«, 33—68 CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica ia rtzcive Bl&arj^ 53.IOS.COfi*-- Tclefon: 5—18, 22-98 vanje po strojih in drugih izdelkih. Kar se | Telegraphic« o položitvi direktnega kablja tiče'izdelovanja strojev, je ta panoga imela, d Italijo in Ameriko črez MaJago-Azore manj povoljno leto, predvsem pa ladjedel- -New York. Ta pogodba je vzbudila raz-nice in izdelovalnice vagonov, ker so sej nieroma. zelo malo pozornosti, dast je državna naročila skrčila na zelo neznatno i P"šla Italija s tem do direktne brzojavne mero. Na splošno pa so bili posli v strojni I zAvezte * Ameriko Vsled posredovanja industriji vendar boljši nego predlansko! Anglije pa se je Italija obvezala, dane bo leto. Industrija tkanin se je nahajala kakor po drugih državah v krizi, vendar pa se je opažalo v zadnjih mesecih nekako boljša nje položaja. Glede svile, ki je za Italijo tako važna, jc bil položaj popolnoma neenak. Medtem ko so imele izdeloval nicc tkanin dobro leto, je vladal v preji svile popoln zastoj. Na polju kemične industrije je bil položaj za izdelovalnice umetnih gnojil povoljen, medtem ko se je moralo izdelovanje barv in lekarniških potrebščin boriti z raznimi težkočami. Tvornice sladkorja so imele nenavaclno dobro leto in množina izdelkov prekaša množino vseh prejšnjih let. Živahno je bilo tudi iz>-detovanfe klobnkov in obutve, medtem ko so se borile tvornice papirja, usnja, nekaterih steklenih izdelkov in glasovirjev z znatnimi težkočami. Da ni bil položaj italijanske industrije kljub vsemu posebno povoljen, pričajo tudi podatki o stanju italijanskih delniških družb, ki jih je objavil «Credito Italiano». Ti podatki se nanašajo na stanje, kakršno je bilo 31. decembra 1922. Od tedaj se je število delniških družb povečalo, toda čisti dobiček pa je naraslel le v neznatni meri, «Credito Italiano') nagaja v svoji statistiki 3173 delniških družb, V to število so., občevala z Južno Ameriko preko New Yorka, temveč da se bo tudi v bodoče posluževala v ta namen angleških kabljev. To obvezo je sprejela Italija seveda samo do tedaj, dokler si ne napravi direktnega kablja tudi za v Južno Ameriko. V slučaju, da bi bil ta bodoči kabeij med Italijo in Južno Ameriko prekinjen, se je Italija obvezala, da se bo tudi sedaj posluževala' angleških in ne ameriških kabljev. VICE 6C (3. štev.) so IzSle. Čitajte, naročajte, Me ]lli! Upr&vnlftvo „KOVIC, Tnt, Ture Muca 21IV. Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. NajprikMfr zveza z JupsMo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor Blagajna je odprta od 12*/, In od 147a—16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: PODLISTEK Paul Bonrget: JEČA (La Geole) Poslovenil F* P. (31) Mariia Vialis i« nastojala« a njegov obraz te postajal Čedafe bolj neraztanljžv. Ni se motil, ko je predvideval preiskavo, toda njegova vest nm ni dopuščala, da bi se spuščal varno. Stanovska tajnost se za vestnega zdravnika ne nanrfts samo na bolezni temveč obsega tudi besede, ki jih skrivaj slafii tudi med ,Ej>udmi, kateri ga sicer sprejemajo samo ra je rekla mati ter fadosteo skunala z glavo. «To je vaša pravica, morda tudi vaia dolžnost. Toda dru-Jemn vprašanju se sa toste izo-£ulL Denimo, da se ne motim — m g Usce ie točke sem gotova, da se ne motam, rreveč dobro sem opa-^i po pravici, ali mislite, da bi morala jaz usvo-, ji t i njegovo misel in mu povedmi tudi svoje .lastno mnenje ali ne? Ali ne mislite, da bi mu na ta način pomagala, da se osvobodi, da da ven, kar ima v sebi? Ako M ni bil moj pokojni mož povedal onege dne, ko je opazil, da mu je bilo tisto pismo ukradeno, ako bi bila .skupno razpravljala o mogočih posledicah, bi ne bila prišla nadenj ona žiksna ideja, ki napravi človeka blaznega. O tem bi znala m-no-gokaj povedati. Pri prizoru z ministrom bi bil udarec izgubil svojo moč in kar se je zgodilo, bi se ne bilo zgodilo.» — «Ni isti slučaja jc odgovoril Veraat, -Tedaj je bilo pozitivno dejstvo tn vsako dcjslvo se da opredeliti, se da določiti, V sedanjih okoliščinah pa gre pri vas — to zopet ponavljam — in pri vašem sinu, ako jc res ljubosumen, le za sum, S svojimi sumi boste enostavno le pomnožili njegove in izzvali izbruh. Moje mnenje je, ker me že vprašate zanje —» da mu morate ravno nasprotno sđcrrvati vse, kar ste mi ravnokar rekli, in sicer odločno m popolnoma skrivati. Ako vam izgovori ime Sainjenois, kakor se bojite, morate imeti po-i gum. da Is skonmzgnete z rameni, da sc nasmejete. da se oošalite 2 niim~.» (Dalje) IV. V TrStt) doc davki v novih pokrajinah po avstrijskem sistemu potom davkarij, ki j« našim davkoplačevalcem dobro znan iz lastne izkušnje. Z ministrskim odlokom od 16. decembra 1923. je bilo odrejeno, da prenehajo vse davkarije svoje poslovanje z 31. decembra 1923. S tem so davkarije odpravljene, niso pa seveda odpravljeni davki, temveč se je z novim letom uvedel nov način pobiranja davkov. Po novem letu velja namreč tudi v novih pokrajinaii isti način pobiranja davkov, ld velja v starih pokrajinah. Davkov ne iztirjuje več država iama potom svojih davkarij, temveč dajajo posamezne občine ali več občin skupaj vse davke, ki jih morajo plačati obCinarji, v zakup zasebnim osebam potom javne dražbe. Kdor vzame tako davke v zakup, postane iz tir je valeč davkov (esattore) in davkoplačevalci jih morajo potem njemu odrajtati. Iztirjevalci pa morajo s svoje strani izročati davke državni, pokrajinski in občinski blagajni. Država, pokrajine in občine se ne brigajo za to, ali je iztirjevalec v resnici iztirjal cd davkoplačevalcev dotične zneske ali ne, temveč jih mora izročiti omenjenim blagajnam ob določenih rokih brez ozira na to. Seveda dovoljuje zakon tudi njemu najširše pravice, da lahko postopa proti zamudnim davkoplačevalcem z največjo strogostjo, ki nam je bila do sedaj neznana in ki gre lahko do skrajne brezobzirnosti. Občine (oziroma skupine občin) tako so se n. pr. združile vse občine sežanskega okraja v eno davčno okrožje, ravno tako vse občine komenskega okraja itd.; tržaška občina je dala davke v zakup sama zase) so dale davke v zakup že lansko leto, tako da je bilo z novim letom že vse r>ripravIjeno. Sedaj so „začeli iztirjevalci že pošiljati plačilne liste (Cartella dei pa-gamenti) za prvi obrok, Id zapade 10. februarja L L Ko so bili italijanski davčni zakoni raztegnjeni na nove pokrajine, smo o novem načinu pobiranja davkov obširno pisali že tedaj. Ker pa je stvar za naše davkoplačevalce popolnoma nova. naj omenimo danes zopet nekatere najglav-»lejše in najznačilnejše določbe novih predpisov. V zakup se oddajo vsi izravni državni davki, dokiade, pokrajinski in občinski davki. Dosedanji izravni davki, ki so se plačevali v novih pokrajinah, so odpravljeni in na njih mesto so uvedeni italijanski izravni davki, ki so sledeči: 1) davek na dohodek od premičnega imetja (na obresti in premije posojil, na rente, na dohodek od izvrševanja katerekoli obrti, na plače, pokojnine itd.); 2) tlavek na stavbe (hiše in druge stavbe); 3) zemljiški davek; 4) dodatni davek na dohodek; 5J izredni davek na dividende, obresti in premije vrednostnih papirjev izdanih od družb, pokrajin, občin in drugih bitij; 6) vojni vinar, in 8) davek na kmetijski dohodek. Davčni seznami Iztirjevalec, ki je vzel davke v zakup, pa jih ne iztirjuje po svoji volji, temveč na podlagi davčnih seznamov, ki jih sestavi davčna agencija za vse izravne davke. pokrajinske in občinske dokiade na izravne davke. Sezname o-bčiooliih davkov pa sestavijo županstva dotičnih občin. Davčni seznami so več vrst: 1) glavni seznami so oni seznami, v katerih so popisani V9i podatki o posameznih davkoplačevalcih; 2) dopolnilni seznami, v katere se napišejo tisti davkoplačevalci, ki so bili v glavnih seznamih izpuščeni; 3) posebni seznami za iztirjevanje pokrajinskih in občinskih doklad, ako niso bile vštete v glav- PLAČEVANJE DAVKOV Novi način pobiranja davkov plačilnih listih, se mora v Trstu osebno Do 31. decembra 1923. so se pobirali! plačati davek v občinski iztžrjevalnici davkov (al. S. Lazsro št. 4). Po deželi, kjer je več občin združeno ▼ eno davčno okrožje, pride iztirjevalec sam ali njegov namestnik v tiste občine in. vasi, ki so omenjene v zakupni pogodbi. Dan in uro, kdaj pride, mora naznaniti vsaj osem dni prej. Davkoplačevalce opozarjamo še posebej, de ne sabljo zahtevali od iztvjeralca aH njegovega pobiralca pobotnice, ki naj jih zraven tega dobro hranijo, ker so te pobotnice edini dokaz o opravljenem plačilu. Katere davke bomo plačevali? " V novih pokrajinah se bodo iztirjevali že od februarja dalje davki prve serije [zemljiški, na stavbe, in od premičnega imetja (dohodnina)]. Dopolnilni seznami druge serije se izročijo v iztirjanje pozneje. Seznami davka na zemljiški dohodek so bili izloženi v Trstu v začetku avgusta lanskega leta. Dodatni dohodninski davek bo razdeljen na štiri obroke, počenši z .decembrom 1924. Vojni vinar je vštet v glavnem seznamu. Izredni davek na dividende, obresti in premije bo tudi razdeljen v štiri obroke po seznamu, ki ga sestavi davčna agencija na podlagi predpisanih ugotovitev. Občinske dokiade k zemljiškemu in hišnemu davku niso povsod vštete v glavnem seznamu. Za take občine bodo sestavljeni posebni seznami. Dodatni davek k davku na dohodnino od premičnega imetja se ne začne iztirjevati v februarju, temveč bo sestavljen tudi za te davščine poseben seznam v teku 1924. leta. V n t*- staia iz Brandežije 10 L za podružnico Sol. dr. Me ^ 1ov radija, t. j. 12% celokupne svetovne proizvodnje. Tak radij se je izdeloval po vojni večinoma v rudnikih čehoslo-vaške vlade. Proizvodnja je bila sledeča: L. 1920 — 2.2 gr. (vrednost 22 milijonov čK); 1. 1921 —3.2 gr. (vredn. 32 mil. čK); J. 1922 2.2 gr. (vredn. 11. mil. čK). Srebrni rudniki pri Jachymovu so znani že od XVI. stoletja. Od 1. 1517. do 1900. je bilo izkopanih 5.544 kvintalov srebra, od 1. 1775. do 1851. 18.242 kobalta. Poleg bismata, svinca in arsenika so dali ti rudniki od 1853.—1923. 1505 kvintalov urana, iz katerega se izdelujejo barve, ki se rabijo v keramični in steklarski industriji. Rudonosna kotlina pri Jachymovu obsega štiri okraje, ki so last čehostovaške države. Tisti okraj, ki se nahaja južno od mesta, |e kupila čehoslovaška vlada v I. 1922. Ker se proizvodnja radija razvija v zadnjem času tudi v Sylva Taroucca, sc predvideva, da se bo splošna proizvodnja radija v bližnji bodočnosti znatno pomnožila. Proizvodnja jekla mm Cebodovaškem t let« 1923. je znašala 721,665.791 ton. 95.7% je bilo i vsake vrste in v vsakem slogu hm isriila Mb ELIJI M u «£1 Paazsa Csv&atr 31* 9 naznanja tem potem s!av. občinstvu, prejela zastopstvo najboljših in svetov. Šivalnih strojev 3 S 3 g* - o "i g -Sls.- M* t* 3 -z gm-j-s*. "j ko ssses o \f c di je PčfcFi1*1. j* S 3 ti « B S '-i -E « d "o g »Sa « B S. « S « o Jx g Si te* *Am > iS > C!. Se toplo priporoča sodni izvedenec Pi«zza Cavour 9. t. M 7PAL1K HIBE v veliki izberi KIDANE KUHINJE po izredno nizkih cenah imun H b s s^ffls a 9 esmccvs e s Eaeeas s ■ sssasa s s sss^ a ■ sfisssE«^ VIA RETTORI 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 it 28 i V!A TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-83 Zastopstvo in zaloga: LIVARNICE RODOLFO BEftTOLI — PADERNO OBRTNIJA KERAMIKE: PAGLIERO MICHELE — CASTELLAMONTE ZALOGA IN DELAVNICA MAJOLIČNIH PEČI — ŽELEZNiH PEČI IN ŠTEDILNIKOV IZBERA Predmetov iz litega železa za peči, majoličnih in keramičnih plošč. — „Cfesmolies" posebna opeka za peč! — rmm mm ouir /T I ' r. ; Martinove^ jekla, 1.45« se j?a je irdefalo kov; ker jih sicer spričo brezobzirnosti se-1 ti,^,' v'ffl 4« 09taift iLLlf!:!! danjega rtotema pobiranja davka zadene vsaj globa, da o dmgih neprijetnostih niti ne govorimo. Kakor je priporunjeno na'53^ cclokupne proizvodnje iz 1 1913. po Thomasovem in ostalo po Beu&tterjevem postopanju. Količina jekla, ki so tfa izdelala vsa podjetja na ozeraJra Čehosiova^ce. znaša □ O O °1 □ j "l O a 'a a o o a o □ □ a o a a o a □ □ a □ □oaaaoaad o a□□ d □ □□□□□ □□□□ o □ a d □ □□□□□□□□□□□□□□□□ fc'-5 v V UstanovfjMia Ma 1905. Delniška glsvAica Ut 15*000.000-— popolnoma vpia^aia« secIM s Trst« Via S. Nkoid 9 (IMM Mfi^), PotiraSnici: ASSAUA, ZAR3. Olaišula ¥sako trgovsko opmwm z Jugoslivlo s vhodnimi deželami o | r n al □ i □ i □ i a! Dalo subvtnciie na blage, afekta in vrednost za aafcttp Uaga. — tofeasi efaktot |» ra^nov« Informacijo. — »upujs in prodaja i »ahilo. ianthftaa pl— te tpartd]« po nali&aocSaojiflk vloga v Dinarjih tar JHa obrastala nalDolla po dogovoru. Q o o □ a o Daooaoaaoaoaaa oaooaDDaaonao \ □ □ D □ □ a D □ □ a j □ i aj __i