NARODNA BIBLIOTEKA. Sofoklejev EDIF NA KOLONU. Životopis Sofoklejev in uvod napisal, dramo prevel in opomnje dodal R. Perušek. V Sfovem Mostu. Natisnil in založil J. Krajec. 1892. Pripomenek. Sem-li, nisem-li koristno upotrebil nekoliko svojih slobodnih ur, prevodeč to-le dramo Sofoklejevo, o tem nehčem odločno sam soditi, kajti dobro vem, da mnogi zazirajo od prevodov ter jih drže za nepotreben in brez- koristen posel. Vender mislim, da bi s čitanjem dobrih prevodov taki izobraženci, kteri ne poznavajo temeljito grščine, mogli upoznati se vsaj približno z umotvorstvi toliko znamenitega grškega tragika. Kdor ne mara citati prevodov, temu treba, da čita matice, ako pa matic na more čitati zaradi neznanja jezikovnega, tedaj sploh ne more vspoznavati umotvorstev tujih narodov. — To pač smem trditi, da je meni trud okoli tega prevoda bil slast, in uživajoč krasoto grške matice, sklenil sem prevesti to dramo na materinščino. Poznavalec grškega jezika ve, kako težko je prevajati koncizne izreke grške, kedar je prevodilec zapet v ozke meje pesniškega merila, posebno v lirskih partijah, kjer oblik metra in čudno zasukani govor velike zapreke delata. Tem težkočam bi se bil mogel ogniti, ako bi bil dramo preložil v modernih merah, a mislil sem, da je potreben veren prevod tudi v formal- nem obziru, ako si hoče čitatelj ustvariti primerno sliko matice. Skušal sem kar najvernejše prevesti matico v zmislu 1 4 Edip na Koionu. in besedah, v lirskih partijah seveda le bolj v zmislu. Ker je nžglas našega jezika mnogokrat tako nedoločen, da dopušča v isti besedi različne arze in teze (povzdige in ponize), zato sem arzo v lirskih partijah se znamenjem (') označil. Kjer stoji arza neposredno za arzo, tam je v sprednej arzi skrčen ves takt v jeden sam zlog. Tako stoji verz 121: „ I » » ' u namesto merila \Jy ' " ' uu u Veščaku znana stvar je, da je tekst te drame grozno pokvarjen. Pri prevajanji sledil sem tekstu, k«t- ieršen je v izdanji Friderika Schuberta v biblioteki Temp- skega. Pragae 188B. Kjer sem se odstranil od tega teksta, pridejal sem dotično drugačno besedo pod črto. Za ne- veščake flodal sem kratek životopis Sofoklejev in oceno njegove poezije sploh in Edipa kolonskega posebej ter nekoliko opombic, ki so za razumevanje drame potrebne. Konečno zdelo mi se je potrebno dodati še slovarček manj znanih slovenskih oblikov in besedij. O životu in pesniškej znamenitosti Sofoklejevej. Sofoklej (2o(poxXfjs), sin Sofilov (26anog), Edip na Kolonu (Oi. h Ko).m$), Antigona rijont]), Elektra ^Hl&aga), Trahinke (Tpa^mat). O zaslugah, ktere si je pridobil za grško pozornico, nam je omeniti, da je nadaljeval ono, kar je bil započel Eshil, n. pr. izboljšanje skia- grafije (dekoracij). Dramo je popravil tako, da je postala manj epična, določil je, da ima v zboru. nastopati 15 oseb., Partije zborove je znatno pristrigel in zbor ni bil več zastopnik dejstvujoče osobe, nego je izpremljeval dra- matsko dejanje se svojimi refleksijami. V najboljšej dobi pesniškega delovanja na- tekal se je v dramatskih tekmah s tetralogi- Jami, a napredek bil je ta, da se ni v vseh treh tragedijah in v satirskej igri jedne tetra- 8 Edip na Koionu. logije omejal na skupni predmet, kakor je to bila navada pred njim. Tako je povzdignil pravo dramatsko življenje in prirodnost v raz- vitku dejanja in značajev. Uvel je tritagonista t. j. tretjega glumca in s tem je dosegel, da se je v drami nositelju glavne osobe vedno nasproti postavljala obli- gatna oseba nasprotnika in se tako omogočila mnogovrstnost dejstvujočih osob. Ker je bilo tako mogoče, da je več točno izrazitih značajev vkupno prihajalo na pozornico, postal je i dialog živahnejši. Sofoklej bil je tudi prvi, ki je poleg stihomitije, v kterej vsaka osoba po jeden verz govori, uvel tudi autilabe, t. j. da se je raz- delil jambski trimeter med dve govoreči ličnosti. Sofoklej sam glumil je le dvakrat v glavnih osebah. Skrbel pa je za dobre glumce ustano- vivši posebno gledališko učilnico. On sam je tudi mnogo premišljeval o umetnosti in imenuje se tudi kot teoretski pisatelj v tej stroki. V starej dobi bili so vsi jedini, da je So- foklej najznamenitejši tragik, zato so ga kar naravnost zvali „6Tgaytx6su. Imenovali so ga i Homerja tragičnega in sicer zaradi jednako Prevel E. Perušek. 9; umerjenega oblika, zaradi njegovih značajev in vsega sveta, kteri je pred oči stavljal. Sofoklej kaže ljudi take, kakoršni bi imeli biti, on je idealen. Imenitno je to, da je tragični konflikt pro- menil. Eshilu je pravica in morala isto. Pri So- fokleji pa se borita naravno in positivno pravo, in naravno pravo v društvu z moralo je zma- govito, tudi kedar njega nositelj propade. So- foklej ustvaril je tudi psihološke značaje. Dovršenost Sofoklejeve umetnosti kaže se torej v izvrstnej razporedbi (ekonomiji) dejanja, v značajih, v teoretskej znanosti in v vsej dik- ciji. Jezik v dialogu je jonski ali brez jonskih oblikov in glasov, v zborovih partijah pa vlada umerjen dorski jezik. Sofoklej se je popolnoma otresel one visokodonečnosti Eshilove, pa tu d bil prost one vsakdanjosti Euripidove (Evgintdtjs). ter je tako očuval srednji pot dostojanstvenega zloga in neko sladko milino. Vse drame so prešinjene versko-nabožnim duhom in pesnik rad pokazuje na silne črez- naravne moči božje. Ne da se sumnjati, da je Sofoklej rad upletal v svoja umotvorstva zgo- 10 Edip na Koionu. dovinske in rodoljubne vspomine ter politična namigovanja, a varal bi se, kdor bi mislil, da •je Sofoklej svojim dramam politične tendencije podlagal ter da je iskati zgodovinskih ličnostij v njegovih dramatskih osobah, Sofoklej ni mogel biti politik, zato ker je bil pesnik. Bil je na- vaden mož xuXo>tdya{t6g. S\ j Uvod k Sofoklejevemu „Edipu na Kolonu". Sofoklej postavil je v „Kralji Edipu" propast Edipovo pred oči. Edip, sin tebanskega kralja Laja (Adiot) Labdakoviča (Jd{ldaxos) in Epikaste ('Emxdarri) ali Jokaste ('JW<7trj), ubil je neve- doma očeta ter se z materjo poročil in ž njo rodil deco. Ta grozodejstva izzvala so srd Apo- lonov, ki je poslal kugo, da hara ljudi, živali in rastlinstvo. Ko Edip vspozna, da je on krivec, iztakne si oči in prosi svojega šurjaka Kreonta (Kgtm), da ga izžene iz dežele. Tako se zvr- šava „Kralj Edip". Kreont prevzel je vlado v ime nedoraslih sinov, a Edipa ni izgnal iz de- žele, kakor je bil ta želel v divjem bolu. Čas, najboljši lečnik, jel je celiti rane in Edip se je privadil žalostnemu životu svojemu ter začel uvidevati, da si je večo kazen naložil, nego je bil zaslužil. A baš tedaj pognal ga je Kreont iz dežele bodisi, da se je bal Edipa, da bi zopet 12 Edip na Koionu. segel po krmilu v državi, kar ni verjetno, ker je pozneje Edipovima sinovoma izročil prestol in vlado, bodisi da se je bal kazni božje, ako bi v deželi ostal morilec svojega očeta. Z jedno besedo, Edip bil je primoran ostaviti domovino. Slepi starec klatil se je potem v tujinstvu in jedina podpora bili sta mu njegovi hčeri. Sta- rejša Antigona vodila je slabega starca, ga hra- nila in negovala, a mlajša Izmena ('Iv/i^vti) pri- našala mu je vesti iz očevine. Delfsko proročišče mu je bilo navestilo, da ga smrt reši vseh nadlog, čim prispe v log čestitljivih boginj, ter da bode po smrti svojej vsprejemnikom pokrovitelj, iz- bacivšim ga zemljakom tebanskim pa provzro- čitelj poraza. Po dolgem klatenji prispe v sveti log Eumenid v kolonskem kotaru blizu Aten. S tem prihodom pričenja se dejanje „Edipa na Koionu«. V prologu (nQoXoyos) (stih. 1.—116.) stopita Edip in voditeljica njegova v siromašnej odeji na pozornico. Iz njijinega besedovanja izvedamo, kdo da sta in v kakem stanu se nahajata. Kar se prikaže občinar kolonski, iz čegar ust čujemo, da se je Edip nevedoma naselil v logu Eumenid, čestitljivih boginj. Ko Edip zve, kam ga je Prevel E. Perušek. 13; slučaj ali bolje rečeno božji udes privel, takoj vspozna, da se ima tu zvršiti dano mu proro- čanstvo; zatorej de, da tega mesta nehče za- pustiti. Mož si ne upa segnati tujca, kterega čestitljiva ličnost in odvažne besede mu impo- nujejo, nego hiti po domačine, kteri začuvši ime Edipovo v prihodu {nagodo; st. 117,— 236.) od- ločno zahtevajo, da zapusti sveto zemljišče. Jedva jih skloni prošnja Antigonina (uttog dno ffHrjnji 236—253), da hočejo prepustiti sodbo Tezeju (©»/trsi1?), imali tuji klatun ostati ali oditi. (Besede zbora razdeljene so med 15 choreutov.) Sedaj sledi prvi epizodij (insia6diov st. 254. do 509.). Iznenada prijaše z jednim slugo druga hči Edipova, Ismena, da otcu poroča o dogod- kih v Tebah (0ij/9]s). Za- stonj se trudi. Edip ga prokolne, ker sinu ne vodi čista ljubav do roditelja, nego sebična nakana. Polinejk se poslovi od sester ter odide 16 Edip na Kolocu. Sedaj je Edip vse zapreke odstranil in čas je prišel, da se proročba zvrši. Močan grom prestraši zbor, ki v kommatskih spevih (st. 1447. —1499.) izraža svojo bojazen. Edip pa takoj vspozna, kaj pomenjajo ti znaki ter za- hteva, naj kdo hiti po Tezeja. V šestem epejzo- diji (st. 1500. —1555.) vrne se Tezej, Edip pa ga poziva, naj gre ž njim, kajti on jedini sme videti in vedeti tajnost groba, ki bode Atenja- nam zaščita. Premda slep, vodi jih od božanstev razsvetljen do mesta, kjer ima zvršiti svoj život. Zbor prosi v četrtem stazimu (st. 1556. do 1578.) podzemska božanstva, naj Edipu naklo- nijo lahko smrt. V izhodu (t Šoti o? st. 1579. do 1779.) pripoveduje sel (1579,—1669.) kako se je vršila smrt Edipova, potem se vrneta hčeri in y kommatskih spevih (1670.—1779.) opla- kujeta smrt otčevo, Tezej pa ju tolaži ter obeca, da hoče vse storiti, kar bode njima v korist in rajniku po želji. S tem se zvršava tragedija. Iz navedene vsebine vidi se, da je predmet , Edipa na Kolonu" jako priprost. V „Kralju Edipu" stavlja nam pesnik pred oči Edipa, ki svest si svoje nedolžnosti, za- slepljen od strasti nehče vzpoznati svoje krivde Prevel E. Perušek. 17; ter slednjič propade v boji z vzvišenimi nrav- stvenimi zakoni, proti katerim je, premda ne- vedoma, grešil. Zato se pa za svojo krivdo pokori ter v svojej brezupnosti prosi, naj ga pahnejo iz dežele; on sam pa si je popreje še oči iztaknil. V „Edipu Kolonskem" vidimo ga zares izpojenega iz domovine; ali sedaj mu to ni po volji. Vspoznal je, da je za svojo krivdo prestrogo kazen si naložil, Tebe pa so ga pah- nile v progDanstvo baš tedaj, ko je bil vspo- znal, da je v svojej očajnosti predaleč zašel, ter je umirivši se, želel skleniti doma syoje živ- ljenje. Ako je hotel Sofoklej porabiti ličnost prognanega in potepajočega se Edipa v dra- matske zvrhe, trebalo mu je izmisliti si nekaj, kar bi storilo Edipa središčem dramatskega de- janja, in ta zahtev izpolnil je pesnik tako-le. Izmislil si je proročbo delfskega proročišča, ki mu je bila vže zdavna obrekla, da zvrši jadni svoj život, čim dospe na mesto, kjer ga vsprejmd čestitljive boginje in kjer umrš korist donoseč vsprejemnikom, a škodo izgoniteljem svojim. Jednako proročbo pa mu javi tudi Iamena, ktero je delfsko božanstvo dalo Tebancem, da bode zavisen srečen izid bodoče vojske izmed Atencev Nir. bibl. 2 18 Edip na Koionu. in Tebancev o njegovem grobu. Izvršitev tega proročanstva je vsebina dramatskega dejanja, njegovo središče in junak pa je Edip. Ker je bila sreča tebanske domovine zavisna o tem, kdo ima v oblasti grob Edipov, postal je Edip pred- met naj ži vej še zanimivosti za Tebance nasploh, posebej pa še za njegove najbližje sorodnike, da bi ga pridobili na kteri način koli za sebe. S tem pa, da je delfsko proročišče obečalo zmago onim, ki bi imeli grob Edipov v svoji oblasti, vzbudil je Edip tudi zanimanje Atencev ter si pridobil njihove simpatije in zagotovljenje obrambe. Ker pa je vsako dramatsko dejanje boj nasprotnih si načel, zato je trebalo, da je Edipovo dejstvovanje nasprotovalo načelom, kterih zastopniki so Tebanci, njegovi nekdanji državljani in podaniki sploh, in posebej še nje- govi sorodniki. Dejstvovanje Edipovo pa je bilo posledica njegovega značaja. Kakor smo vže gori dejali, bil je prišel Edip od očajanja k sebi. Vspoznal je promislivši svoja neprostovoljna dejanja, da je radi njih pred zakonom čist. Seveda ga je pekel tudi sedaj še vspomin na ta dejanja; saj otca je bil vendar le ubil in z materjo deco rodil; ti grozni Prevel E. Perušek. 19; dejanji ostali sta, ali v srci vspoznal je svojo čistost in nedolžnost. V tem vspoznanji pa ga je potrdilo tudi še proročanstvo delfskega pro- ročišča, ki mu je obetalo, da ga milostno vsprejmo v svoje svetišče one boginje, ki krivico proganjajo, in da pri njih dospe k večnemu počitku prav zato, ker je bil sam po sebi nedolžen in ker je propal pod udarci neizprosne usode. To prepri- čanje svoje nedolžnosti pa ga je tudi učvrstilo v njegovej strastnosti. Premda si želi konečnega miru, recimo smrti, vender je njegova volja ne- upogljiva in sš srdito upornostjo odklanja od sebe vse ponudbe, ktere mu stavljata Kreont iu Polinejk. Niti ljubezen do domovine, ktero za- stopa Kreont, niti ljubezen do vlastitih sinov, kterih jeden, Polinejk. ga prosi pomoči, ga ne ganeta. Jeklen, neizprosen ostane nasproti obema čuvstvoma. Domovini svojej prorokuje poraz od tujcev, sinova pa oba proklinja ter jima javlja smrt od medsobojne roke. — Da je Sofoklej ustvaril tak značaj, zahteval je izid drame, ki ni smel drugačen biti, nego je bil po mitu splošno znan. Vendar je pesnik ta značaj dobro podprl tudi z motivi. Silen in samosvest značaj, kterega so ogrenile grozovite nadloge, postane 2* 20 Edip na Koionu. strog sodnik tujih napak. Kaj pa je storila do movina ? Izgnala ga je, potem pa prišla zopet ponj, ne da ga častno povede zopet v rodno zemljo, nego da bi ga imela v s.vojej oblasti na meji. In ko z lepa nič ne opravi, poskuša se silo. Kaj pa sinova? Sta-li branila izgon starca? Ne, nista se zmenila zanj nehvaležneža, a zdaj, ko ga je Polinejk potreboval, prišel je ponj samo iz sebičnih namenov. Da ni Apolon objavil one proročbe, po kterej je imel oni zmagati, kogar bi Edip podpiral, ne bi bil prišel po očeta. Zatorej je upornost Edipova upravičena, premda ne ugaja nazorom naše morale. A tu treba značaj soditi po onej prislovici: „Kdor se ne osveti, se ne posveti". Neuklonivosti nje- gove ne moreta omajati niti hčeri njegovi, An- tigona in Ismena, se svojim ljubeznivim prego- varjanjem. Te hčeri prikazuje nam Sofoklej v najlepšem svitu nežne ljubezni do roditelja in do nesrečnih bratov. Značaj Kreontov načrtal je Sofoklej dru- gače, nego nam je iz mitologije in iz opisanj drugih pisateljev znan. Prenaredil ga je tako, kakor je zvrha drame zahtevala. Opisuje ga kot zlobnega starca, ki si skuša pridobiti atenske Prevel E. Perušek. 21; meščane s hlinjeno ponižnostjo, Edipa pa s hli- njenim usmiljenjem. Ko pa vidi, da je vsa sladkobesednost zastonj, tedaj pokaže svojo volčjo narav in odvede Antigono (vže preje pa je bil dal zavratno odvesti Ismeno) ter skuša celo proti volji Atencev zgrabiti šiloma samega Edipa, in ko mu početje ne gre po sreči, brani se nesramno in zvrača krivdo na Edipa. Mnogo boljši utis, nego Kreont, napravlja značaj Polinejkov, kteremu ne moremo vskratiti svojih simpatij. Ne se zvijačo in silo, nego kot prosnik prišel je, da otca zase pridobi. Popol- noma skesan je; uvidel je svojo krivdo ter jo priznava odkritosrčno ter prosi odpuščenja. A ko ga otec neomajan prokolne, ne toži niti z jedno besedo o zasluženi kazni. Še jače pa vlada nad vsem njegovim delovanjem in nehanjem njegova častihlepje. Da je izgnan od mlajšega brata in lišen prestola, ga neznansko peče in po vsej sili skuša pridobiti si prejšnjo čast. Od te na- kane ne odvrne ga niti prošnja sester, od kterih se srčno poslavlja, niti neizbeživa smrt v boji kot posledica očine kletve. Čast mu ne dopušča vrniti se nazaj. 22 Edip na Koionu. Nasproti tema dvema ličnostima, kteri za" virata izvršitev dejanja, čegar središče je Edip, pa pomaga Edipu kralj atenski Tezej. On je pravi uzor junaka. Premda bogoljuben in po- božen, vsprejme brez ozkosrčnih predrazsodkov gostoljubno in usmiljeno Edipa ter mu zago- tovlja svojo zaščito in ko je treba, tudi junaški ■udari na neprijatelja, pa se ne širokousti s svojo zmago, nego prepušča hčerama Edipovima, naj otcu pripovedujeta, kako se je vršil boj. Dosto- janstveno zavrača Kreontovo nasilje ter mu od- ločno obeča kazen, ako ne vrne deklic. Po smrti Edipovi pa zagotovlja hčerama, da bode vse storil, kar je otcu po želji in njima v korist. Podlaga in okvir drami je kult herojev v kolonskem kotaru, kjer so častili razven hipij- skega Pozejdonain hipijske Atene ('u4&rjva) pod- zemska božanstva, kterim je pripadal tudi Edip in Srde, čestitljive boginje osvete. Na tej pod- lagi zgradil je Sofoklej svojo dramo, ki je slavo- pev Atenske bogoslužnosti, hrabrosti, pravičnosti in gostoljubnosti, pa tudi krasote atenske zemlje in blaginje atenskega naroda. Dejanje pa je pesnik tako-le razporedil. Prvi del obsega eks- pozicijo dejanja (ploke) st. 1.—719. Edip s po- Prevel E. Perušek. 23; četka ne ve, kam je prišel in kaj ga čaka, potem izve kraj in vspozna, da se bliža svojemu cilju. O istej stvari obvesti ga i hči Ismena. Uvidevši zlo nakano Kreontovo in Polinejkovo sklene najodločnejši odpor proti obema. Da bi mu to šlo po sreči, trebal je, da si pridobi za- ščito Atencev in Tezeja, kterim obeča svoje koristonosno telo in tudi zadobi zagotovilo obrambe. V drugem delu (v peripetiji) st. 720. do 1446. vrši se boj med nasprotji. S Tezejevo pomočjo ubrani se zvijačnosti in nasilju Kreon- tovemu, pa tudi prošnjam Polinejkovim se ne uda. V tretjem delu (v katastrofi) st. 1447. do 1779, pa se izpolni proročanstvo. Prepričali smo se, da je predmet drame jako priprost. Niti izvira dejanja iz umeteljno zaozlanega čvora, niti zavirajo napredek čina zanimive retardacije, s kterimi bi se bilo junaku boriti in slednjič ali jih nadvladati, ali pa v boji ž njimi poginiti. Povsem jednovita je eks- pozicija, isto tako tudi peripetija in katastrofa, kajti vse je takoj v začetku tragedije označeno. Slepili bi se pa tudi, ako bi trdili, da ta drama ugaja zahtevom, ktere smo navajeni iskati od modernih dram. Tu pa nimamo v 24 Edip na Koionu. mislih onih malenkostnih prigovorov, ki n. pr. vprašujejo, zakaj Ismena namesto poročil ne prinaša otcu in sestri raj še jedil in obleke; kako je mogel Tezej kot zmagovalec se vrniti, premda je zaostal s Kreontom za vojaki, ktere je bil poslal za ugrabljenima deklicama; odkodi je umazani in raztrgani Edip dobil čistih haljin, v ktere se je oblekel pred smrtjo. Take po- drobnosti zahtevajo motivacije v novodobnih povestih; starodobni pesniki roko vodili so z oblastnejšim pesniškim orodjem, nego da bi po- seben trud polagali v take manj tehtne stvari; starim poslušalcem pa tudi ni bilo do malen- kostnih pojedinostij, nego do splošnega utiša, kteri je napravljalo pesniško delo. Po tem utisu pak so cenili delo samo. Veliko veče važnosti je pač to, da cela ličnost Edipova ne ugaja dramatskim zahtevam. Vsebina vsake drame naj bi bilo dejanje, ktero izvira iz značajne osobnosti tragičnega junaka, kteri v boji z nasprotnimi nravstvenimi principi propade, premda nam izvablja njegova veličina simpatije in sožalenje. Pojem drame zahteva torej aktivnega junaka, Edip pa je vseskozi pa- sivna ličnost. Takoj v ekspoziciji vidimo, da ne Prevel E. Perušek. 25; zaozluje Edipov značaj čvora dejanju, nego da se ima pri prosto rešiti izrek proročišča. Ta izrek bi se zvršil brez odpora Edipovega. Njegova de- jateljnost v peripetiji omejuje se jedino na pa- sivni odpor proti aktivnemu dejstvovanju Kre- ontovemu in Polinejkovemu. V katastrofi pa do- seza Edip zaželeno smrt, ktera ga ne vpropašča, nego rešava vseh nezgod in poveličava. Tako je torej Edip sam predstavitelj nravstvenega principa, namreč, nepovredljive ljubezni in što- vanja do roditeljev: zatorej tudi konečno zma- govito zapušča boj. Nasprotno vidimo, da so aktivne ličnosti Tezej, Kreont in Polinejk. Po- sebno Polinejk je vrlo sposoben značaj za no- sitelja tragičnega dejanja, kajti v boji z dolžno ljubeznijo do otca propada iz vlastite volje, ker ga v to sili razžaljeno samoljubje. Ker pa je pri vsem tem vender-le pasivni Edip nositelj glavne uloge in središče vsega de- janja, vidimo jasno, da „Edipu kolonskemu" ne smemo iskati posebne vrednosti v invenciji predmeta; pač pa treba priznavati, da je znal Sofoklej vešče razporediti ta skromni predmet ter napraviti umotvor, ki zanima čitatelja do kraja. Odlikuje pa se po izvrstnem opisu zna- 26 čajev, po mičnih epizodijih, duhovitih zmatranjih in navdušenih lirskih izlivih. V matici pa je poleg tega tudi formalna stran jezikova in stiho- merska brez prigovora. Omeniti nam je še nečesa. Mnogi filologi imajo navado, da v vsakem znamenitejšem delu grške pesniške pa tudi filozofske književnosti vohajo tendencije in namigavanja na sodobne politične odnošaje. Temu nespametnemu početju seveda tudi „Edip na Kolonu" ni mogel izbeg- niti. Da navdihuje celo dramo atensko domo- moljubje, temu se pač ne bodemo čudili; saj rodoljubni pesnik ni mogel drugače, nego slaviti svojo domovino in tako delajo pesniki vseh na- rodov in vseh dob; jasno je tudi, da je včasih kak izrek pesnikov primeren sodobnim razmeram ter v gledalcih vzbuja navdušenje. Ali ako se podtika pesniku namen, da je hotel s to dramo vzbujati svoje državljane na boj s Tebanci, ali da je hotel Perikleja (nsQixXv\<;) priporočiti Aten- cem (v osobi Tezejevej) tedaj nam je pač od- ločno odbijati tako neslane sumnje, kakor i one, da je v Edipovima sinovoma hotel žigosati svoje vlastite sinove in kar je več takih stvarij. Kaj si res ne moremo misliti, da je bila Sofokleju Prevel E. Perušek. 27; poezija jedini namen? Nikjer ne nahajamo pri starih kakega poročila, ktero bi potrjalo to sumnjo; znamenje, da so se Grki zadovoljevali z uživanjem poezije in da niso hoteli po sili pesniku podtikati, česar sam kot pravi pesnik gotovo ni namerjaval. Te neosnovane sumnje so celo nagnale one učenjake, da so zavrgli jednoglasna poročila starih, kteri pričajo, da je Sofoklej v visokej starosti napisal to dramo. Iz nje same ne da se prav nič dokazati, da bi bila napisana v mlajših letih pesnikovih in zato tudi ni vzroka sumnjati o resničnosti podatkov, kteri so se ohranili od starih. Mogoče je pač. [da se je Sofoklej trudil mnogo let se spisovanjem in piljenjem te drame, ktero je stoprav njegov netjak istega imena 1. 401. pd. Kr. na oder spravil. Ona poročila pa, da so ga sinovi, ali vsaj jeden, Ijofont, tožili, da zapravlja svoje imetje in da je pred sodniki čital prvi stazimon in vprašal sodnike, so-li to stihi ludjaka, ter da je bil potem tožbe rešen, je anekdota, ktera je postala po komikih, kteri so radi prerešetavali tragike, ter jih v svojih komedijah zasmehovali. Da je Sofoklej živel s6 svojimi sinovi v miru, priča nam tudi to, da je 28 Edip na Koionu. Ijofont otcu postavil spomenik in pa besede Frini- hove (&Qvvnxos) v Muzah (Mavcat). (Glej kazalo II.) Navadna dekoracija grškega pozorišča bila je palača s tremi vhodi, od kterih se je srednji imenoval „kraljevska vrata", ker so skozenj prihajali glavni junaki na pozornico. Naša drama pa se vrši na planem. Dno je tedaj kazalo neko sotesko med dvema holmcema, ki je vodila na oder. Na odru bil je log Eumenid, kakor ga opisuje Antigona v prologu. Za njim so skrite ostale inestnosti, na kterih se vrši drama. Na pozornici bil je tudi kip heroja Kolona, v čegar kotaru so vse omenjane mestnosti. Na grškej pozornici je veljalo pravilo, da niso govorile nikdar več. nego tri osobe. V treh prizorih „Edipa na Kolonu", pa so štirje igralci ob jednem na odru, če prav le trije govore. Zato je treba misliti, da je nemo osebo v teh prizorih igral kak statist (rcapa^opi}^«). Različni razlagalci dele različno ostale uloge med prave tri igralce. Vsi domačini prihajali so z desne in od- hajali na desno, vsi tujci prihajali so z leve in odhajali na levo. Prevel E. Perušek. 29; Kazaio I. „Edip na Kolonu" je nekako nadaljevanje „Kralja Edipa". Edip namreč, vže v visokej starosti iz domovine izgnan, pride v Atene, a hči Antigona ga vodi za roko. Hčeri sta namreč otca bolj ljubili, nego sinova. V Atene pa pri- haja po pitskej (nv&txos) proročbi, ktera mu je bila javila, kakor sam pravi, da izdihne svojo dušo v svetišči tako zvanih čestitljivih boginj. Najprej torej zbero se priletni domačini iz kterih je sestavljen zbor, zvedevši njegov prihod ter se razgovarjajo ž njim. Potem pa prispe Ismena ter javi o razporu sinov ter o nastopnem pri- hodu Kreontovem do njega. Ovi i v resnici pride, da bi ga nazaj odvel. ali odide brezuspešno. On pa Tezeju razloži proročanstvo ter tako pri bo- ginjah konča svoj život, Ta drama spada med čudovito lepe. Na- pisal jo je Sofoklej vže v visokej starosti ter je ž njo laskal ne samo domovini, nego i svo- jemu okraju, bil je namreč iz Kolona, tako da je proslavil svoj okraj in tudi Atencem jako ugodil s tem kar obeča Edip, da ostanejo ne- premagljivi in da sami premagajo sovražnike 30 Edip na Koionu. prorokujoč, da se kdaj spro s Tebanci ter da jih po proročbi premagajo s pomočjo njegovega groba. Pozorišče drame ter je v Atiki v hipijskem Kolonu poleg hrama čestitljivih boginj. Zbor je sestavljen iz Atenskih mož. Prvo besedo govori Edip. II. Drugače. „Edip na Kolonu" je na oder spravil po smrti dedovej unuk Sofoklej, sin Aristonov za arhovanja Mikonovegaa) (M/xa>»), ki je četrti pa Kaliji (Kiditcig). za čega arhonstva je Sofoklej preminil, kakor večina trdi. To pa je izvestno iz tega, da vodi Aristofan6' v ..Žabah" za arho- vanja Kalijinega tragike na zemljo, Frinihc> pa pravi v „Muzah", ktere je ob jednem se ,,Ža- bami" na oder spravil: Oj srečni Sofoklej, ki je mnogo časa žil, Umrl pa mož je srečno blažen in bog&t, Prenm6ge kr&sne spisal je tragšdije, Končal pa srečno brez trpljenja vs&kega. Prevel E. Perušek. 31; Drama vrši se v tako zvanem hipijskem (konjeniškem) Koionu. Ker je še drug Kolon, trgovski pri Eurisakeji^ (Evovafauov), kjer so po- stavali najemniki, odkoder se je raztrosila tudi poslovica o onih, ki so prvi čas zamudili: Prišel si kasno, nego bržaj tjš, v Kolon.«) Omenja pa dveh Kolonov Ferekrat^ (dzrj^) v Petali (Tlndlri) s temi besedami: Odkod si prišel? Hotel iti sem v Kolon, Ne v 6ni kupcev, nego v oni konjikov. III. Salustijevo^ (Jalm^ztog) kazalo. Kaj se je z Edipom zgodilo, vemo vse iz drugega Edipa. Hrom namreč prispe v Atiko in vodi ga jedna izmed hčerij, Antigona. Ustavil se je v svetem zemljišči čestitljivih boginj, ki je v tako zvanem hipijskem (konjeniškem) Ko- ionu, kteri je dobil odtodi ime, ker so v njem i svetišče hipijskega Pozejdona in Prometeja (lloofiri&tvg) in ker se tam ustavljajo mezgarji. Od Pitije (llv&ia) dobil je bil namreč proročbo, 32 Edip na Koionu. da ima tamkaj najti svoj grob. Kamor ne sme nikdo neposvečen stopiti, tamkaj sedi in pola- goma vrši se vsebina. Zagleda ga namreč j eden domačinov in hiti povedat, da sedi nekdo na onem mestu. Občinarji prihite v obliku zbora, da bi vso stvar razvideli. Najpreje pa je zvršil svoj pot ter se razgovarja s hčerjo. Eazporedba drame pa je povsem tako izvrstna, kakor blizu nobene druge. Sofoklejev Edip na Kolonu". Lica dejanja Edip. Antigona. Domačin. Zbor atskih starcev. Ismena. Tezej. Kreont. Polinejk. Sel. (Spremljevalci in vojščaki Tezej evi in Kreontovi.) (Antigona privede Edipa na pozornico.) E. V kateri kraj, al v mesto kterili sva ljuil j Prispela, slepca starca hči, Antigona? Kdo vsprejme danes z darom skromnim Edip* Klatilea, kteri prosi majhnega daru, 5 Se manjši pak dob6va? Ipak sem i s tem Darilom zadovoljen; saj me skromnosti Učijo bede, dolga vrsta mojih let In tretje, tudi plemeniti moj značaj. Al hči, če vidiš na pristopnem mestu kje 10 Kak sedež, al pa v božjih logih, vstavi me Ter tja posadi, da pozveva, kje da sva; Saj tu sva, da domači naju pouče, A tujca da vršiva, kar začujeva. A. Oj oče bedni, Edip, kakor sodi vid, 15 So v dalji stolpi, kteri mesto čuvajo; •) A ta kraj svet je, kakor je prilika vsa. Tu bujno raste lovor, olj'ka, vinski trs, A gostoperni slavci v njem sladko golče. Tu skloni ude na tej skali hrapavej; 20 Ker všlik pot za starost svojo si storil. E. Tedaj pos&di in pa čuvaj slepca me. A. Zbog dolge dobe uk mi ta potreben ni. E. (Sel je na neotesano skalo.) Mi veš povedat1, kje sva se ustavila? A, Atene pač vspozn&vam, tega kraja nč. 3* 36 Edip na Koionu. 25 Saj pravil nama vsak popotnik je le-to. A. Naj-li kam stopim, da pozvem za ovi kraj? E. Le hodi hčerka, če ljudje sploh tu žive. A. Žive pač; vender pota mislim treba ni, Ker vidim k nama tu se bližati moža. 30 E. Al semkaj mož gre ter je k nama pot ubral? A. In vže je tukaj; kar Ti se primerno zdi Povedati, mu reci! Evo Ti moža! (Nastopi z desne neznan domačin kolonski.) E. Oj mož, od hčerke, ktera vidi i zame I zase, čujem, da si prišel v dobri čas, 35 Da vešč odkriješ, kar je nama skrito še. D. Ostavi ovi sedež, predno govoriš Nadalje; kraja gazit svetega ne smeš. E. Kak kraj je ovi? Kteremu bogov je svet? D. Nihče stopiti nanj ne sme, ni bivat' v njem; 40 Božanstev groznih, Gaje in Škota je hčerij. 2) E. Kako bi pač v molitvi jih spoštljivo zval? D. Vsevidne „Eumenide", narod tukajšnji Bi pač dejal jim. Drugo pak drugod velja, E. Prijazno mene naj pribežnika vsprejmo,. 45 Ker tega mesta jaz pač več ne zapustim. D. Kaj neki to je? E. Znak je moje sodbine. D. Ne drznem sam se brez meščanov Te odtod Poditi, dokler, kaj storim naj, ne reko.*) E. Za boga, mož, ne misli, da sem jaz skitač *) Č. noh y' av ivdn^tj 1) nohij) i). iv8ut;m. Prevel E. Perušek. 37; 60 Nevreden, da odkril bi to mi, kar želim, jD. Govori! Da mi mrzek nisi, jasno bo. E. Kak kraj tedaj je, kjer stojimo mi sedaj? D. To vsš, kar sam vem, bodeš slišal in doznal. Ves kraj ta svšt je; gospoduje pako v njem 55 Pozejdon častni in pa ognjenosec bog Titan Prometej. Mesto, ktero gaziš Ti, Se zove zemlje ove mednokriti pot, Aten zaslomba. Bližnje se ponašajo Livade, da jim konjenik Kolon je bil €0 Pračtec, ter občinsko nosijo ime Njegovo, ker nazval je ves se rod po njem. Svetišča ta so taka, tujec! Ne slavi Le glas jih; nego narod, ki se shaja sem*) 8) Al res prebiva kako ljudstvo v krajih teh? €5 D. Seveda, imenjaki ovega boga. E. Al jih kdo vlada, al odloča narod sam ? D. Pod vlado kralja v mestu je zemljišče to. E. A kdo je ta mogočnik z umom in dlanjo? D. Tezej se zove rajnika Egeja sin. 70 E. Bi htel li p6nj oditi izmed vas kedo? D. Da kaj pove Ti al zvrši, naj pride sem? E. Z uslugo majhno da si steče velik prid. D. A kakšna bila pač od slepca bi korist? E. Kar jaz izrečem, bode jasno, kakor vid. 75 D. Oj mož, kaj treba, da ne zajdeš, veš; gaj zdis Se plemenit mi, le osoda te pesti. Ost&ni tamkaj, kjer si se prikazal; jaz *) Č. hdjv n. n Mor. 38 Edip na Koionu. Pa grem ter javim tukajšnjim občanom to, Ne 6nim v mestu. Kajti ovi odloče, 80 Al smeš ostati, al oditi Ti je spet. (Odide.) E. Oj hčerka, je-li nama tujec vže odšel? A. Odšel je, oče; mirno smeš povedati Karkol' ti drago, ker prisotna sem le jaz. E. Oj milostniee grozooke! ker sem zdaj 85 Pripognil ude*) najprej' tu na Vaših tleh, Okrotne ne bodite proti meni ter Prot' F6jbu, ki javivši 6na mnoga zl& Obečal je, da v poznej dobi mojih bed Bo konec, ko na mojih potov kraj prišed, 90 Boginj čestitih s t An ter gostoprimstvo njih Dobom in tamkaj bedni svoj život konč&m Korist veliko donoseč vsprejemnikom, A izgonivšim, ki so me spodili, jad; Da t& dogodek naznane mi znamenja 95 Dost6jna vere, grom, potres, al Dija luč. Vspoznal sem zdajci, da je v ovi log privel Po potu tem me veren znak od vas poslan; Drugače ne bi treznik jaz bil potujoč, Vas najprej srečal, neprijateljic sadu, 100 E trs rodi ga, 4) ter na sveti sedež sel Leta neobtesaui. Vender, boginje, Podajte vže mi kraj življenja in prevrat i Nekakšen po proročbah Apolčnovih, Če Vam ne zdi se, da premalo sem trpel *) č. yvV n. yfjg. Prevel E. Perušek. 39; 105 Nosčč najhujša človečanska zl& navek. Le s6m, o sladke hčere Škota starega! Le sšm, ki sluješ velike Palade vlast, Atensko mesto, kar je mest najslavnejše! Usmilite se bedne sence Edipa, 110 Ker to zares več m6je prejšnje ni tel6. A. Obmčlkni! Kajti bližajo se sem možje, Nekakšni starci, ki tvoj sedež motrijo. E. Molčati hčem, a Ti me s pota spravi v kraj, Ter skrij v tem logu, dokler zvčm, kaj poreko. 116 Saj kdor popreje pouči se, ta potem Previdno čine svoje uravnati vš. (Skrijeta se v grmovjl. (JKbor prihaja ter išče tujca.) Strofa a) Glej, kdo je bil t6? Kje je zdaj? K&m je nek z mčsta pobegnil; res najvčči ISO Je vsšh, vseh nenasitnik t&. 5) Motreč vs&k sled za njim Povs6d vsč pčzveduj. Klatim je, Klatun starec je pač nekak, 125 Nš pa člčvek domač; Saj v log Nepristopni ne bil bi šel Ovih grfizo budečih dev, Ki nas je strah jih zvati. 130 Mimo njih kdor grč, ne zre tja; Molče, duše pobožne vzdih Nerazumen pošilja k njim. A zd&j je bajš nek m6ž tu, Ki mu vse to ni m&t, pa ga j&z motreč 40 Edip na Koionu. 135 Po zemljišči vsem le ne morem nikjer Uzreti, kje da se skriva. (Stopi z Antigono iz grmovja) E. Kogar iščeš, sem jaz: saj sluli je moj vid, Kakor pravi prirek. z- Ojoj, ojoj! 140 Kak grozen pogled, kak grozen je glžs! E. Oh, prosim, nik&r me ne zmatrajte zlim. Z. Oj Dij pomočnik! kdo starec je ta? E. Zbog sodbine p&č slavil me ne bo Nihče, zemlje poglavarji te! 145 To pričam; ne bi pač tujih očij Hode t.reboval In jak na slabe se vpiral. Antiitrofa a) Z. Oj groza, očij slepih glej! 150 Mar si rodil se na svet vže tak? Nesrečnik In star tudi si, mnim, povrh. Ne dam pak jaz; da Ti Dodal še ta bi greh. e) Gaziš mi 155 Gaziš, res, preko mej mi vže! Da mi v travnatem logu tem Nemem tja ne prodereš, kjer Steka vode obili vrč 160 S tokom pijač se sladkih, Siromak varuj se dobro. Le vstan'! stopi na stran in pot Dalek naj *) te deli od tod! *) Č. tgarvoi n. igarvti. Prevel E. Perušek. 41; 165 Al čuješ klatim nevoljni? Govoriti z menoj če želiš o čem, Se svetišča odšed, kjer je slobodno vsem, Kazuj, dotlej pa se vzdrži! E. Moja hči, kak sklep hi človek storil'? 170 A. Oj oče velja se z občani zložit' In sili se vdat' ter slušat' njih. E. Podaj mi roko! A. Držim Te vže. E. Možje nikar naj zla ne trpim, 175 Na vero v kraj se vmaknivši. (Ostavi svoj sedež ter stopi naslonjen na hčerko naprej.) Strofa b) Z. Starček! nič se ne b6j, da bi segnal šiloma kd& s tega Te mesta. E. Al še? Z. Le še dalje stopaj! E. Še delj'? 180 Z. Le naprej ga vodi, Saj Ti to umeš dekle! A. Sledi mi, oče, tedaj z nogo Slepo, 7) koder te vodim jaz. E. '____^ A. ' o u 'o J___o u _ Z. Skušaj v tujej deželi tuj, -85 Oj nevoljnik, da to mraziš, Kar občini mrzka je stvar, a to 42 Edip na Koionu. Štuješ, kar njčj je milo. E. Pa me vodi, deklš, Na pobožnosti pot, 8) koder najin golk 190 In odvčt njihčv se glasiti sme. A s silo boj ostavivd. Antistrofa a) Z. Tamkaj, preko meje skalnatih tal teh mi nik&r noge ne miči! E. Tako? Z. Vže zadosti, čuješ? 195 E. Bi sel? Z. Le počeni skrčen Ter sklčni se vrh skale! A. 'Oče, to posel je moj ; korak L6 koraku pridaj mirno. E. 'Oj, gorje mi! ' 200 A. Svoje stariško tel6 opri Na prijftzno rokč mojo! E. Joj sovražne osode! (Sede na kameniti sedež.) Z. Ker si bednik udžil se zdaj, K4k smrtnik si, povej, in kak 205 Proganja ogromni te jad? Zemljo Ktšro izvem kot dom tvoj? E. Oj nimam domovja možje. Nikar — Epoda. Z. KAj pa mi braniš, starček, tu? 210 E, Nikar, kd6 da sem, ne vprašuj me, Nit' ne sili preveč s prašanji v mene. Z. Kaj to? E. R6d grčzen je! Prevel E. Perušek. 43; Z. Brž, dej! E. Dete, oj, kaj bi dejal pač? 215 /?. Le povej, tujec, čigov si rodil sin se na svet ? E. Jojmene, kaj bi počel, miljena hči? A. Le govori, ker došel na kraj si! E. Vse jim povem; utajit' moči mi ni. Z. Obotavljata dolgo se, brž dej! 220 E. Znan li je Lajev vam sin? Z. Jojme gorje! E. Tudi Labdaka rodbina? Z. M6j Bog! E. 'Edipa jždno ime? Z. T4 si pač Ti? E. O povšsti ne bode naj strah vas. Z. O joj, gorje, jadnik nesrečni! 225 E. Ali kaj bode z nama takoj, hči? Z. Iz zemlje proč dalje hodita! O. A kako pa izpolniš obet svoj? Z. Kdor se osveti krivici storjeni mu, Tega osoda ne kAzni zato. 230 A če braniš prevar Se nasprotnika s tem, da prevariš ga Ti, Ne rodi mu radosti to, nego pečal. Ali Ti se le spet Mi poberi odtčd, ter ost&vi zaklon 235 Ovih tal, da navrh ne nakoplješ še več Krivic dežčli m6jej. A. Vsmfljeni zb6r tujih mož! K6r Vam ta-le je stari m6j Oče omrznil, začuvšim glas 44 240 Njega neradovoljnili činov, Vsmiiite vender se mene nevoljnice, Kf se do Vas, oj možje, S prošnjo obračam jedino za svojega Otca; a moje očesi upirata •245 Živo se v Vaše oči, ko da krvi sem Vaše, da milost izkažete bedniku. Saj kot v božjih rokah je osoda Najina v vaših. A nujte, nenadano Skažite vže milost t6! •250 Prosim ve vsega ime Te, kar ceniš, naj Deca al žena al bog al imetek je! Ni ti človeka uzreti moč, Kteri bi pač srečno ušel, 253 Kdar kak, bog ga goni. 254 Z. Zbog zle usode, hčerka Bdipova, znaj, Jednako Tebe, kakor njega žalimo; Al strah pred božjo jezo jemlje nam pogum Voditi s Tabo še naprej razgovore. E. Oh kaj koristi slava, kaj-li dobri glas, Ki v nič razpada, če trdi se, da boje 260 Atene najbolj se bogov ter da mogo Jedine gosta, ki potrt je od nezgod, Rešiti ter jedine priti mu v pomoč. A kje pa jaz to vživam? S tega mesta ste Zvabili mene, zdaj pak zopet gonite 265 Boječ imena vže se; vsaj pač ne tega Telesa ali mojih del, ker bolj trpel Sem čine svoje, no vršil, če treba je Omenjat' poslov z majko ter z očetom mi. Prevel E. Perušek. 45; Zbog teh se plašiš mene, to jaz dobro vem; 270 In vender sam po sebi zel kako bi bil? Ki sem le krivdo vrni), da celo tedaj Ne bil zločest bi, da znajoč sem čin zvrši]. A zdaj zabrel sem v bedo to nevešč, mej tem, Ko s6 me krivci tirali vedoč v propast, s) 275 Zato za boga prosim Vas, oj spasite Možje, tako me, kakor z mesta digli ste; In strah naj božji ne zavede vas potem V preziranje božanstev, no pomislite, Da zre jednako na pobožnike oko 280 Njihovo, kakor na zločestne med ljudmi, Ter človek grešni da nikdar jim ne vbeži. Vzpoznavši to ne skrunjaj blaženih Aten Vršeč brezbožna dela, temveč kot vsprejel Si v varstvo mene, ki pribežal sem do te, 285 Tako me čuvaj ter obrani, pak videč To moje grdo lice, me ne zaničuj. Prišel pobožen, nepovredljiv in korist Občanom tem noseč sem; ko pak pride knez, Kdor-koli on je, ki nad vami je vladar, 290 Tedaj začuje ino vse dozna; dotlej Nikar napačnih ne kažite se ljudi). Z. Štovati. starček, moram prav zelo lete Razloge tvoje, ker jih nisi razodel Z besedo malo važno. Meni pač dovolj 295 Je vže, da stvar razsodi zemlje te glavar. E. Pa kje prebiva te dežele knez, možje? Z. V domačem mestu svojih dedov. Isti možr Ki nas poslal je semkaj, je i ponj odšel. 46 Edip na Koionu. E. [In mnite mar, za slepca da se brigal bo 300 Ter zanj zanimal, da se sam potrudi sem? Z, Seveda pride, čim za tvoje zve ime. O. A kdo bi njemu moje navestil ime? Z. Kaj dolga pot je; mnoge potnikov vesti Sire se rade; pak ne boj se, pribiti 305 Začuvši njih, saj tvoje, starček, je ime Do vseh ljudij prodrlo. Premda v zgodi*) spor Pribrža torej, čim o tebi čuje glas.] E. Pa naj deželi vlastnej prihiti v korist, Ter meni; kajti kdo pač ni sam sebi mil? 310 A. Za b6ga, oče! kaj bi rekla, mislila? E. No, kaj je, hči Antigona? A. Jaz žensko zrem, 312 Ki jezdi na etnejskem konji ter hiti Nasproti nama; a tesalski jej klobuk Pokriva glavo ter jej senči njen obraz. io) 315 Kaj dem? Al jš al ni? Nestalno nrsel mi blodi I da i ne bi rekla, dčti kaj ne vem Sirota. To ni nobena druga; z jasnimi očmi 320 Pozdravlja bližajoč se ter naveščuje, Da to Ismena, moja sestra je samo. E. Kaj praviš hčerka? A. Tvojo tu da vidim hčer In sestro svojo. Koj po glasu jo vspoznaš!| *) v. 307. ov M n. d'3ti. Prevel E. Perušek. 47; qo. ms nv&tff&at. 54 Edip na Koionu. 520 Z, I jaz sem udal se tvojej. Antistrofa a. E. Strašna nčsil sem zla, n6sil možje, B6g ve da res ne samovčljno, In nič sAm nisem zakrivil. Z. Čemu to? 525 E. V proklčti br&k me je zlš ženitbe Neveščega mčsto vplelo. Z. Al z materjo, kakor čujem Zlokčbno rodil si dšco? E. Oj! Slišati t6, smrtna je moka, 530 Možjč! Te dvč sta pa m6ja dčca Z. Kaj deš? E. In iste otrobe Z. O Dij! E. Sta sžd, kakor jaz, — dve klštstvi. Strofa /?. Z. Tedaj sta hččri, zajedno pak 535 E. Sta sestri lastnega 6tca ttid'. Z. O j6j! E. O j6j! Pač vrtinec rčs brezčislenih nezgfid. Z. Trpel si E. Trpčl sem nezabna zla, Z. Učinil E. Nič učinil Z. Kaj pa? E. Vsprejel sem t dar 540 Tako darilo, da nikdar dobiti ga Od mesta, jaz nesrečnik, zaslužil nisem. Antistrofa Z. Oj bednik, nisi li 6tca mar Prevel E. Perušek. 55; E. Kaj prašaš? Kaj pa dozn&ti hčeš? Z. Vsmrtil ? E. Gorje! Nčvo rano k prejšnjej rani zadal Z. Ubil si [si zdij. 645 E. Ubil sem, a nekaj vem, Z. Kaj neki? E. Kar me brani. Z. Kaj pa? E. Povčm ti k6j, Sžj mi je krvoprolitje dokazano. Al zakon prašča mi, kčr sem nevešč poččl to. Z. Vladar , naš, evo, siu Egčjev, knez Tezčj 650 Po želji tvojej, je priščl, da ti vgodi. (Tezej pride se spremljevalci.) T. Iz ust sem mnogih vže poprej o Tebi čul [Kako krvavo si izteknil si oči], In koj vspoznal Te, Lajev sin; a kar sedaj, Prišedši semkaj vidim, priča mi še bolj . 655 Obleka namreč in prejadni Tvoj obraz Nam kaže, kdo si; pak žaleč Te iz srca, Nesrečni Edip, vprašati hčem, kaj želeč Od mene ter od mesta semkaj si prišel, I Ti i Tvoja siromašna spremnica? 660 Gov6ri! Moral pač izustiti bi stvar Pregrozno, da je izvršiti ne bi htel; Ki vem i sam, kakč sem, kakor Ti, vzgojil Se v tuji zemlji in kakč na tujih tleh Premnogo smrtno sem pogibel sam prestal. 12> 666 Zato rešiti tujca, kakor Ti si zdaj, Pač nikdar ne bi jaz propustil, kajti včm, 56 Edip na Koionu. Da človek sam sem in od juteršnjega dne Ni meni veči, nego Tebi vsojen del. E. Tvoj blagi duli je, Tezej, v kratkem govoru 570 Dopustil, da mi' malo treba besedij. Povedal sam si, kdo sem jaz in kdo rodil Je mene ter iz ktere zemlje sem prišel. Zato izreči ne ostaje mi nič več, Kot željo svojo in moj govor je končan. 575 T. Sedž,j naznani baš to željo, da jo zvem. E. Prišel prebedno svoje sem telo Ti v dar Poklanjat. Zdi brez cene pač se, al korist Donaša večo, kot je lep njegov oblik. T. In kakšno ceniš, da donašaš nam korist? 680 E. To pač uvidiš s časom, ne pak zdaj takoj, T. Kedaj se torej obistini Tvoj obet? E. Ko jaz umerjem, Ti pak bčdeš moj grobar. T. Poslednjo čast zahtevaš; to pa. kar je vmes, Si al pozabil, al Ti pa celo ni mar. 685 E. Če 6uo stečem, tudi ovo zadobom. T. Kar tu želiš od mene, majlma je ljubav. E. Le pazi! Kajti boj leta ne bo legak. T. Al mar zemljakov misliš tvojih boj z menoj? E. Odvesti tja me s silo bodo skušali. 690 T. Bežati vkljub njim, i od Tebe ni lep 6. E. I 6ni niso dali, kar sem žčlel sam. T. Bedak! V nesreči vender ni umesten srd! E. Uzčuj prej' mene, pak svetuj, a zdaj miruj! T. Govori! Saj brez znanja mi soditi ni. 595 E. Trpel sem, Tezej, grozna zla in zopet zla. T. Al hočeš stare jade roda praviti? Prevel E. Perušek. 57; E. Nikakor, saj Helenec vsak o njih golči. T. Pa kakšen torej nosiš nadčloveški bol? E. Tako je z m&no! Iz očine sem izgnan 600 Od svojih vlastnih bil sinov; vrniti pak Kot otcemorec nič več se ne smem domov. T. Čemu bi torej pote; v strani da živiš? E. Prisili jih proročba iz božanstva ust. T. In česa zbog izrekov božjih se bojč? 605 E. Da čaka težek jih poraz od te zemlje. T. Kako zagrenil nek hi naš se odnošAj? E. Oj dragi sin Egejev, starost in pa smrt Bogov jedinih ne zadesita nikdar, A vse ostalo vsemogočni čas zdrobi. 610 Prirode sila gine, gine i telo Umira vernost, klije pak nevere kal. Prijaznost niti med prijatelji navek Ne biva ista, niti med državami. Ker ovim preje, onim sleje promeni 615 Ljubav se v trpkost in v prijaznost z nova spet. Če prav zatorej s taboj Tebe zdaj žive V najlepši zlosri, vender večni čas rodi Brezbrojne dneve v teku svojem in noči, V katerih begu dosedanje zloge duh 620 Bazdere z mečem zliog neznatne se stvari. Ko to zgodi se, pilo kdaj njih toplo krv Bo moje mrzlo, v grobu speče vže telo, Če Dij še Dij je, Fojb pa, srn mu, istinit. Al ni prijeten golk o tajnoštnih stvareh, 625 Zato me pusti, kjer začel sem; vero le O čuvaj svojo, in nikdar ne rečeš pač, 58 Edip na Koionu. Da brez koristi si vsprejel na ti me tla, Če le bogovi mene ne preverijo. Z. Vladar, vže preje mož obečal je leta, 630 Da to in slično zemlji tej v korist zvrši. T. Kdo nek' odbiti takega bi htel moža Naklonost, ki ga gostoljubja skupnega Ognjišče itak vedno čaka tu pri nas,l3) A zdaj k boginjam pribežavši zemlji tej 635 In meni nudi v dar nikakor majhno danj. In to ceneč prijazni nikdar ne prezrem Njegove ter v deželi ga naselim tej. (Zboru.) [če tu želi ostati tujec, Tebi dam Nal6g braniti njega, (Edipu) če pa hčeš z menoj 640 Oditi Edip, svoboden Ti je izbor. In jaz pritrdim temu, kar izbereš sam.] E. Oj, blagoslovi, Dij, prijazne te ljudi! T. Kaj torej voliš? Hčeš-li z mano na moj dom? E. Če smel bi iti, — ali tu je oni kraj, 645 T. Kaj boš tu delal? Saj ne bom nasprotoval. E. Kjer zmorem svojih izgoniteljev napad. T. Veliko ondi z6vi bivanja korist, E. Če sklep je trden, da zvršiš mi svoj obet. T. Ne boj se zame, kajti jaz Te ne izdam! 600 E. Ne bom Te vezal, kakor zlega, s kletvijo. T. Saj več dosegel, kot z besedo, ne bi pač. E. Kako ravnal boš? T. Česa te je najbolj strah? E. Prispo možjč sem. T. To možžm bo ovim mar. Prevel E. Perušek. 59; E. Glej, puščajoč me — T. E. Al stržlh me sili. Kaj naj gledam, ne kazuj 1 655 T. Duh moj ne pozni strahu. E. Ne veš njih groženj. T. Jaz vem dobro, da nikdo Brez moje volje ne odvede te odtod. Grozili mnogim se zgovorno mnogi so Z besedo prazno v srdu; ko pa zopet um 660 Prišel je k sebi, pretenj kar nestalo je. Če prav hudo so drznili groziti se, Da odvedo te, vender vem, da semkaj pot. Čez morje zdel se dolg jim ter neploven bo. Zato svetujem, tud' če ne bi jaz bil sklon, 665 Da brez skrbij si, če te res je Fojb poslal! Sicer pa vedi, i v odsotstvu mojem bo Krivic branilo vseh Te moje vžč ime! (Odide.) Z. Ptujec, v selski si kraj dospel K6njer6dne dežšle te najlepši, V Kolon svčtloblestšči,") kjer 670 SlAvcev glasnodoneči zbčr Kaj rad shaja se tčr žgoli Tčžno v dolih zelenih. Bršljan, temnozeleni grm. 675 D6m njihov je, in sveti gaj B6žji, ki drevje rodi tisočero mu, Ki sčlnce ne prodre ga Ter ne strese viharja moč; Kjer navek Dioniz omamljen šeče strofa a. 60 Edip na Koionu. 680 Se v društvu dojilnic božjih, is) Antiatrofa a Pod nebeško roso cvete Dan za dnevom navek v prekrasnih grozdih Narcis, slavnoraogočnih dveh Bčginj16) kras starodavni ter 685 Božur, zlatorumeni cvet. Tudi vrelci Kefisa, Brez sna vodo deleč po vsem Kraji tem ne selmo nikdar, Nego dežele prsate 17) napajajo 690 Poljane s čistim curkom, Tčr množe rodovitnost tal. Tudi Muz ne uklanja zbor ter z uzdo Se zlato mu 'Afrodita. Strofa /9 695 Tukaj sad nam brsti, kakoršen jaz nisem še cul, da Kopno 'Azije al velji otok Dorski«) rodil bi, Ki vedno mlad, sam iz sebe niče Sovražnih mečev ljuti strah, ki v zemlji tej kaj mo- gččno vzrasta: Sjžjne oljike rod, deco goječe. >9) Nihče, naj mlad, naj bo star sovražnik, 20) Ni zatreti ga kčs šiloma, kčr čuva ga budno navek okd 705 Dija, boga osode,21) ter jasnooka Athena. Antiatrofa /9. Drugo slavo imam, naše ponos matere zemlje 710 Se navesti, boga silnega dar, diko največjo: Bogatstvo konj, ter morja brodarstvo. Prevel E. Perušek. 61; Oj Kronov sin, do slave te povzdignil njo, knez Pozejdon, ti si! Kajti vpornosti lek, uzdo, si konjem 715 Najprej na teh n&ših tleli iznašel. Brod pak vesla v rokah krepkih pode kaj čudovito čez morski plčln, In krog njega stonogi zbor hčerek N6reja®) pleše. 720 A. Oj zemlja, s hvalo preobsuta, zdaj je čas, Da tudi s tvorom peto slavo potrdiš. E. Kaj spet godi se hčerka? A. Bliža semkaj k nam Kreont se, oče! in sicer brez spremstva ni. E. Predragi starčki, naj naposled vender vže 725 Doseženi kraj rešitve z Vašo pomočjo. Z. Ne boj se, spas Ti pride! Če smo stari mi, Dežele naše hrabrost ostarela ni. (Kreont pride spremljevan od vojakov.) (Zbora.) Možje, te zemlje plemeniti žitelji, V očeh Vam berem, da prevzel nekak je strah 7. 0 Vas iznenaden zbog prihoda mojega. Naj mine strah Vas in ne psujte me nikar, Ker nisem došel z zlim namenom kaj storit, Saj starček slab sem in pa vem, da v silnej sem Državi, če Helenska ktera vredi sploh. 735 A starček jaz poslan sem, naj nagnem moža Letega, da v Kadmejsko polje gre z menoj. Poslal me ni posamnik, n&rod ves je dal Mi n^log, ker po rodu meni pristoji [Od vseh zemljakov najbolj žalit' jad njegov]. 740. (Edipu) Zatorej, Edip bedni, čuj me ter domov 62 Edip na Koionu. Se vrni. Po pravici ves Kadmejski rod Domov Te zove ter med njimi tembolj jaz, čim moram starec, če največi med ljudmi Zločestnik nisem, najbolj žalit' Tvoja zla 7-»5 Videč ubožca Tebe, ki na tujih tleh Navek se klatiš ter oskodito se živiš Z jedino pomočnico. Pač ne bil bi jaz Nesrečnik mislil, da v pogrdo tako kdaj Propade, kakor pala je sirota ta 750 Osobo Tvojo brez prestanka negujoč S prosjaško hrano, v zrelej dobi, pa še zdaj Brez moža, temveč komur drago gotov plen. Al ni velika, kar očital jadnik sem, Sramota z&te, kakor zame ter ves rod? 756 Al kar je jasno, to se skrivati ne da. Zato me slušaj Edip, in pa vrni*) se V ime bogov domačih na svoj dom v zemljo Očinsko, ter pozdravi še deželo to Dostojno hvale; al po pravdi bolj čislal 760 Bi kraj domači, ki te nekdaj je vzgojil. E. Predrznež smčli, ki za vsako hliniš stvftr S prevarno spletko, da ravnaš kot poštenjak. Čemu to skušaš ter vloviti v drugič hčeš Me v past, v katerej vjet bi najbolj žaloval? 765 S početka, ko me trla so domača zla In ko z veseljem bi zapustil bil svoj dom, Takrat ustreči mojej želji nisi htel. A ko je duh moj srčbe bil do grla sit *) 757 enov n. xnvxpov. Prevel E. Perušek. 63; In ko najrajše bi prebival bil doma, 770 Tedaj si tiral ter izganjal me; tedaj Nikakor v čislu to sorodstvo bilo ni. A zdaj, ko vidiš, da me ščiti zemlja ta In ves njen n&rod meni sklon, me vračaš spet Z besedo sladko trpki svoj namen krij"č. 775 A protivoljna ljubav je-F ugodna mar? Prav kdt če kdo bi dar Ti ter pomoč odbil Na živo prošnjo, a poklanjal jo tedaj, Ko srce vsega, česar poželi, ima V obilji, t r usluga več usluga ni; 780 Al ne bi za te tak poklon niščeten bil? Prav tako stvilr na videz blago, v istini Pa zlo, ponujaš meni tudi Ti sedaj A vse odkrijem, — da i ti možje zvedo Hudobnost tvojo. Ti ne vodiš me domov, 785 Kraj zemlje Vaše le namestiti me hčeš, Da reši zla se, ki od zemlje t6 preti. Pa tega ne dosežeš. Tvoj uspeli bo ta, Da tam osvetni duh moj živel bo navek. Sinova moja tudi ne dobota več 7P0 Dežele moje, kot da smrt storita v njej. Ne vem li bolje, kar se tiče Tčb, no Ti? Tem bolje, čim modrejša sta navestnika, Sam Fojb Apolon ter njegov roditelj Dij. A Tvoj lažnjivi jezik semkaj je prišel 795 Z bridkostjo mnogo v sebi; vender govor Tvoj Prinese pač Ti večo škodo no korist. A znaj, da nikdar ne prepričaš mene s tem. Le bodi, nas pa pusti tukaj! Saj živfit, 64 Edip na Koionu. Če prav je takšen, slab ni, če je nam le všeč. 800 Kr. Al mniš, da napak proti Tebi jaz ravnam, In ne z besedo svojo marveč baš Ti sam? E. Vesel bom najbolj, če ni mene niti mož, Ki tu stojijo, premotiti nisi kos. Kr. Tedaj, nesrečnik, niti s časom pameti 805 Ne vsprejmeš, no v sramoto starosti živiš? E. Veščik si pač z jezikom, poštenjak pa znan Mi 111 nobeden, ki bi lilinil pravdo v vsem. Kr. Različen dolg je govor od primernega. E. Seveda, kratek, pa udčben g"lk je Tvoj! 810 Kr. Za take p&č ne, ki tako misle, kot Ti. E. Le hodi! To povem ti, tudi v teh ime Ne preži name, kjer usojen mi je stan. Kr. Če kdaj Te zgrabim, naj svedoči Tvojih prič Mi zbor, s tovarši, kaj mi odgovarjaš zdaj! 815 E. A kdo me zgrabil vkljub zaščiti teh bi mož? Kr. Brez tega tudi bodeš čutil resen bol! E. In Tvoje grožnje potrjuje kakšen čin? Kr. Od dveh hčerij sem ono zgrabil ravnokar, Ter proč odpravil, to Ti pak odvedem koj! 620 E. Gorje! Kr. Se jače skoro bo Ti javkati! E. Si vgrabil hčer mi? Kr. Skoro vgrabim tudi to! E. Gostniki! kaj storite? Me izdate mar? Brezbožca pak iz zemlje ne izženete? Z. Poberi brž se, tujec! Niti zdaj ravnaš 825 Pravično, niti prav je, kar si vže storil! Kr. (svojim tovarišem) Zdaj Vaš je posel devo to od- vesti proč Prevel E. Perušek. 65; Se silo, če Vam drage volje ne sledi! A. Oj jadne mene, kam bežim naj, kdo bog6v V pomoč mi pride, al ljudij ? (Vojaki zgrabe Antigono.) Z. Kaj delaš, mož? 830 Kr. Moža ne primem tega, no kar moje je. E. Gospodje zemlje! Z. Mož! pravično ne ravnaš! Kr. Pravično. Z. Kak' pravično ? Kr. Svoje vodim proč. E. Oj narod, oj! 835 Z. Oj mož, kaj vršiš? Iz rok piisti, koj pestij iz- kusiš moč. (Branijo Kreontu odvesti Antigono.) Kr. Nazaj! L. Jaz že ne, dok Ti počenjaš t6! Kr. Če vrediš mene, boj z državo Ti preti! E. Vam nisem pravil tega jaz? Z. (Vojakom:) Pustite brž Iz rok devojko! Kr. Brez vlasti ne ukazuj! Z. (Vojakom) Pustite pravim! 840 Kr. Jaz pa pravim, hodite Z. V pomoč sem prihiti, s<5m narod brž! Drž&va naša glej se dčva s silo v nič. V pomoč brž le-sem! A. Oj gostoljubje! jadno mene vstran vleko. E. Oj kje si dete? 846 A. Proti volji svoji grem. E. Podaj roke mi hčerka! Nar. bibl. 5 66 Edip na Koionu. A. Oče! ni mi m6č! Kr. (Voj&kom) Ne bote gnali?! (Vojaki odvedo Antigono.) E. Jaz nesrečnik bedni, j oj! Kr. Ne bodeš potujoč se na dekleti te Nič več opiral. Ker pa hčeš, da naj velja 850 Le tvoja, ne očine in prijateljev, Katerih n&log jaz vršim, če prav sem kralj, Pa skušaj! S časom, vem, uvidiš pač, Da sam za sebe prav ne delaš niti zdaj, Nit' preje prav si delal vkljub prijateljem 855 Dstregši srdu, kteri Te navšk grdi. Z. Na mestu stani tujec! (Zgrabiti skušajo Kreonta.) Kr. Ne dotikaj se! Z. Ne izpustim Te, ker si deklici otel. Kr. Odškodbo torej brž tem večo naložiš Deželi svojej, ker ne zgrabim le teh dveh.23) Z. Na kaj se spremljaš? 860 Kr. Tega vam odvedem pr6č. Z. Beseda drzna! Kr. Ki takoj bo zvršen čin! Z. Če ne zapreči ove zemlje te vladar. E. Nesr&mni jezik! Mene hčeš lotiti se! Kr. Velim molčati! E. Naj jezika ne vzemo 885 Mi te boginje, da prokolnem Tebe šž! Zločestnik, ki mi, slepcu golemu vže prej, Odvzel oko si ter je vodiš s silo proč.2<) Zat6 bog6v naj vse videči, Helij,2-') da, Da Ti in Tvoja deca doživita kdaj Prevel R. Perušek. 67 870 Jednako starost, kakoršnej sem jaz zapal! Kr. Ljudje domači! vidite li, kaj grozi? E. I mene zro i Tebe, ter vedo, (ov. Prevel R. Perušek. 83 Imč Te, — slušaj mene ter udaj mi se, 1335 Saj jaz prosjak sem tujec, tujec tudi Ti, Udvarjajoč se drugim jaz živim in Ti, Usodni žreb je nama isto dal pečal. Doma pak on kraljuje, joj mi jadniku. Ter nama vkup v razkošji roga se oboi. 1340 A njega, če pristaneš k mojej volji Ti, Brez velje moke v kratkem času razpršim. Tedaj namestim Tebe v Tvojem domu spet, I sebe, njega pak se silo izpodim. — A s tem, če Ti pristaneš, smem hvaliti se, 1345 Brez Tebe pak mi niti žitju spasa ni. Z. Da vstrežeš njemu, Edip, ki ga je poslal, Povej, kar sodi, možu, pak ga pošlji proč. jK Možje glavarji tč dežele, pač zares, Če ne bi Tezej bil moža mi sem poslal 1350 In sam odredil, da naj čuje moj odvet, Nikdar on ne bi mojega glasu bil čul. A zdaj, deležen te časti, naj čuvši glas, Ki žizni mu nikakor ne zvedri — spet gre. (Sinu) Zločestnik, ko si žezlo in prestol imel, 1355 Ki zdaj ima ju brat Tvoj v Tebah, sam prognal Si mene, otca svoj'ga in zakrivil sam. Da brez domovja nosim zdaj haljine te, Pogled katerih vzbuja plač Ti, zdaj ko sam Zabrčl v jedaaki trud nezgod si, kakor jaz. 1360 A treba ni, da plačem, no da nosim zla In pomnim Tebe, moj krvnik, doklčr sem živ. Ker Ti si mene treščil v te nadloge vse, Izgnal si Ti me, Ti si kriv, da brez miru 6* 84 Edip na Koionu. Pri tujcih jaz beračim svoj vsakdanji kruh. 1365 Da nisem teh hčera si kot rednic rodil, Me radi Tebe ne bi bilo davno vže. A zdaj mi oni hrano dajeta in spas Ter moško, ne kot ženski, trud prenašata. A vaju otec drug rodil je, ne pa jaz. 1370 I prav zato osvete duh na te preži, — Če prav takoj ne, — ako ove čete res Diio se proti Tebam; kajti ne uspeš Zrušiti tega mesta, nego sam poprej' Krvav pogineš in pa brat tvoj prav takč. 1375 Proklel sem vaju vže poprej' tako, a zdaj Pozivljem kletve, naj v pomoč mi spo, da prav Vspoznata, da gre otca čast in ne prikčr Od vaju, zlobnih otca slepega sinov. Saj te devojki nista delali tak6. 1380 Zato Ti prošnjo in po prestolu pohlep Skaze te kletve, če po starih zakonih Pravica drevna Diju še ob bok sedi. Zavrgel sem Te niti sem Ti otec več, Zlotvor najgorji; pojdi in prokletstvo to, 1386 Ki zovem je nad Tebe, vzemi si seboj: Domačih tAl ne zvladaš z mečem, niti v Arg Se nizki vrneš, no od bratove roke Od ktere si izgnan bil, padeš in umreš. Tako Te kolnem ter prizivijem Tartara 1390 Prastaro grozno tmino, da se vgrezneš v njo. I te boginje«7) kličem poleg Areja, Ki z ovo grozno mržnjo vaju je navdal. Sedaj si čnl ter pojdi! Javi pak gredoč Prevel E. Perušek. 85; I vsem Kadmejcem in zajedno zvestim vsem 1395 Tovaršem Tvojim, kaj je Edipu povod, Da svojima vdelil je sinoma tak dar. Z. Vže prejšnji poti Tvoji niso meni všeč, O Polinejk, čim brže pak odidi zdaj! P. Gorje mi pota in nezgode mi garjš, 1400 Gorje i drugov! Oh, kako se pot zvrši, Na kteri z Arga smo krenili, joj mene! Oh žal, tako, da konca javiti ne smem Tovaršem, ni vrniti zopet se nazaj, No tej usodi iti na sosret molče. 1405 Oj sestri moji istokrvni, čuli sta Očeta strašne kletve; če se kdaj zvrše Njegove kletve in če vrneta še kdaj Domov se vedve, ne pustita brez časti, — Rotim z bogovi vaju — mene mrtvega 1410 No v grob denita me z obredi svetimi. Kraj slave, ki zbog nege očine jo zdaj Uživata, si drugo in ne manjšo čast Z ljubavjo meni izkazano stečeta. A. Poslušaj nekaj, Polinejk me, prosim Te! 1415 P. Antigona predraga, kaj pa? Dej, povej! (Sestri sta ga za roki prijele.) A. Nazaj se z vojsko čim hitreje vrni v Arg, Pa sebe ter dežele ne upropaščuj! P. Ne morem! Saj kako bi isto vojsko spet Kedaj spet vodil vzdrgetavši prvikrat? 1420 A. Al kaj je treba, sinko, v drugič srčbe spet? In kaj Ti pridi, če očino razorfš? P. Sramota to je, da sem jaz, starejši brat, 86 Edip na Koionu. Prognan od brata in tak6 zasmehovan. A. Ne vidiš, da proročbo otca sam vršiš, 1425 Ki vama smrt obeča od vlastitih rok? P. Tako je, al vmakniti pač se jaz ne smem. A. Oj jadne mene! Kdo bi kreniti s Teboj Se drznil čuvši očinih proročeb glas? P. Ne bom nevolj jim pravil, kajti dober voj 1430 Spominja pač vrline, ne pa i nap&k. A. Tedaj tako je trden, sinko, ta Tvoj sklep? P. Zato me dlje ne mudi, kajti moja skrb Bo ta zlokobni ter nesreče polni pot Zaradi otca in njegovih Srd. A Dij 143B Daj srečo vama, če mi izpolnita to! Vsaj vedve, ker ne pridem več pred vaju živ. Pustita vže me ter zdravstvujta, saj nič več Me živega ne vzreta. 'Iztrga jima se iz rok.> A. Oj, sirota jaz! P. Nikir ne tarnjaj! A. Kdo pač ne bi točil solz 1440 Nad tabo, bratec ko se strmoglavljaš v Had. P. Umrem, če treba! A. Ne! poslušaj mene mar! P. Svet kriv je, stani! A. Jadne mene, ako zdaj Zgubim še Tebe! P. To odloči bog, al stvar Tako zvrši se, al tako. Bogove pak 1145 Rotim, da vaju nikdar naj ne sreča zlo; Saj nista vredni sreče zle po sodbi vseh. (Žalosten odide.) 87 (Čuje se grmljavina.) Strofa a. Z. Nen&dno me v nova usodna zla Gost slepi je vpiši, če morda ni smrtna kob, 1450 Ktera zdaj roko steza nanj. Ker prazen zvati pač ne morem božje volje znak noben. Kako čas zd&j to stv&r Na tlil stre, ono pa spet U vfs dviže, d&n na dan vidiš pač. — 1455 Poklo nebo je moj bog! (Čuje se grom.) E. Oj hčeri, hčeri, kaj, če domačinov kdo Predobrega Tezeja semkaj bi privel? A. Oj oče, kaj pa kaniš, da pošiljaš ponj? 1460 E. Krilati grom me Dijev koj odnese v Had; Al nujte ter pošljite vže čim brže ponj! (Bliska se.) Antistrofa a Z. Iz Dijeve roke, poglej, se j&k S preglasnim obarja treskom na zčmljo gr6m. 1465 Meni p&k ježi strah vlasi. Srce se krči, kajti mčlnja spet užgala je neb6. Kako stvar mine ta? Spopal je strah me. Zares 1470 Zastonj brčz nezgod ta grom 111 prihrul. — Silno liebč, oj, moj bog! E. Oj hčerki bliža po proročbah znani kraj Se žfzni mojej ter odloga nič več ni. A. Kako to včš? Iz česa, oče, sklepaš to? 1475 E. To vem jaz dobro. Al čim brže idi kdo Po kneza te dežele ter ga vedi sem. strofa /?. Z. Gorje, gorje! vže zopet grom krog in krog 88 Edip na Kolonn. Bučeč močno se razlega. 1480 Oj oče milostljiv pohčd nAj bo Tvoj, Če m&jki zemlji^) mrak in noč nosiš baš! Pravičen bodi ter zat6, ker s kletim m6žem sem občil Ne daj, Dij, da jaz bi zl6 hvalo žel! 1486 K tebi spe, knez, glas moj. E. Je mož vže tukaj, hčerki, in dospč li prav, Dokler sem živ še ter pri zdravej pžmeti? A. In kakšno tajno njemu razodeti hčeš? E. Dejansko hvalo za dobrote hočem jim 14L0 Vsprejete dati, kakor moj je bil obet. X. A16, alč, prihiti brž, ako v dol Antistrofa j? Si Š61 med holmce, da tamkaj Pozejdon, b6g morja volov vsprejme d4r, 1495 S katerim posvetiš olt&r. Pridi sem h Ker tujec v znak zahvale T6bi, zemlji tčr prijateljem Pošten nudi dar za to, kar ie vžil. Brž sem, o knžz, brž sem! (Te«f.t prihiti se spremljevalci.) 1500 T. Kak skupen krič pak zopet se razlega tu? Zemljakov glas in tujčev jasno sem vspoznal. Da ni li tresek Dijev treščil tu med Vas, Al toča se usula; sumnjati se vse Pač sme, ko tako vihro nam je bog poslal. 1505 E. Ustregel mojej želji Tvoj prihod je, kne«! A Tebi bog nekakov dal je srečen pot. T. Kaj spet na novo, Lajev sin, se tli godi? E. Život mi peša, pak zvršivši svoj obet Tej zemlji dan i Tebi hčem umreti jaz. 1510 T. In kaj svedoči, da se bliža Troja smrt? Prevel E. Perušek. 89; E. Bogovi sami glasno javljajo mi vest; Nobeden zn4k njih dosedanji varal ni. P. Kako si rekel, starec, da se javlja to? E. To grom navešča brez prestanka in pa blis'k, 1515 Ki vedno seva iz nevkročene roke. T. Verujem; saj da mnogo si poročal, vem, In ne lažnjivo. Pa povej, kaj treba je? E. Povem Ti, sin Egejev, kar deželi tej Ostane trdno, česar starost ne konča. 1520 Takoj povedem brez vodnika jaz vas sim Na kraj, kjer meni sojeno je, da umrem. A nikdar živej duši ne povej za grob, Ni kje je skrit, ni v kterem kraji da leži, Da v mesto mnogih ščitov in pomočnih čet 1525 Nasprot' sosedom bode zate čvrsta bran. A kar bi tukaj bilo greh omenjati, To zveš le Ti jedini, kčdar tja dospeš; Ker tega ni meščanom ovim ne povem, Ni deci svojej, premda ljubim njo zelč. 1530 Ohrani tajno vedno sam, a ko dospeš Na kržj življenja, naj samo doglavnik Tvoj Jo zve in vselej vsak nasledniku pove. Tako boš živel v mestu tem, ki ne zruši Vsejanih mož ga n&rod.39) Lahko prevzemo 1535 Se mnoga mesta, premda v njih kraljuje red; Saj dobro, premda pozno, vidijo bogov Oči, če kdo pustivši božji strah zbesni. Egejev sin, da tega Ti ne doživiš! Pa Tebi to razkladam, kar i s&m vže veš. 1540 Le stopaj! Kajti božji znak mi proč veli, 90 __Edip na Koionu. Hodimo vže in nič več ne otezajmo! Sledita meni, hčerki! Saj sem nov vodnik Postal zdaj Vama, kakor otcu sta vedve. Hodite, nič se mene ne dotikajte, 1645 Temveč pustite, da svoj sveti grob jaz sam Poiščem, kjer pokriti zemlja me ima. Stopajte todi! (Odhajajo.) Kajti todi vede me Voditelj Hermej in podzemna boginja.«*) Ugasla luč!4') I meni si svetila prej', 1550 A zdaj osvetlja mene v zadnjič žarek Tvoj, Ker vže me vodi tjakaj pot, da vgreznem v Had Poslednji čas življenja. Ti pa gostoljub Predragi, ova zemlja ter podložniki Bodite srečni, v trajni sreči pak navek 1555 Vspominjajte se mene, ko me več ne bo. (Vsi odido razven zbora.) Z. 'Ako prositi smem boginjo, ktere zrl«) Strofa Ni še nihče in Tebe, v temo se vgrezlih knčz, 1560 'Ajdonej, 'Ajdčnej,«) bi prosil, Izdihne lahko in brez bolečin dušo naj tfijee in v Stigin44) d6m Prispe tja. kjer pod zemljo v mrtvih ravani izgine vsak. 1565 Ker mnogo mok, mnogo mam čezenj bilo je prišld, Ga zopet Bog naj pravičen vzdigne. Boginje pod zemljč,44) ž njimi pa tudi Ti Antistrofa 1670 Zvčr neugnana, ktera vedno bajo renčeč Iz dupla se steza na pragu, črez kteri prihaja mnoštvo ljudij, Hada čuvar neiz- prosni, oj!46) Prevel E. Perušek. 91; 1576 Daj Ti, bog mirti, G&je sin ino Tartara, prčsim, y kraj Da stopi zvčr. zdaj ko gost v mrtvili dom pod zemljo Ki v večni sen ziblješ, Tebe kličem!47) [gre. (Sel stopi na pozornico.) Možje meščani, pač najkrajše bi Vam vest 1580 Objavil, če dejžl bi: Edip je umrl! V besedah kratkih pak povedati ni moč Dogodka, ker vršil se sam na kratko ni. 7j. Tedaj je mrtev jadnik? S. Vedi, da je svoj Život nesrečni vže ostavil tuji gost. 1585 Z. Kak6? Je vzela vbožca božja čest brez mok? S. Baš čudovita bila je njegova smrt. Kako je šel odtodi, a da m nobeu Prijatelj vel ga, no je vodil on nas vse, — Ker bili ste navzočni, — veste pač sami. 1590 A ko smo prišli tja na strmoglavi prag, Ki spušča po medenih stolbah se v zemljo,48) Postal na jednej mnogocepnih je steza Poleg kotline otle, kjer zaveze znak Je večne med Tezejem in Peiritojem;«0) 1595 Tam v srčdi med njo in med Toriško pečjo Med šupljo gruško in kamenim grobom«) sel Ter slekel gnusne je haljine raz telo. Potem glasno ukaže hčerama vode Prinesti žive v dar in v kopel odnekod. 1600 Te dve na sploh vidljivi vrelec Demetre Zelenke51) speta ter očetov nAlog ta Z vršita brzo; kakor to obred veli, 92 Edip na Koionu. S kopeljo in obleko ga opremita. In ko sta v vsem. kar treba, njemu vgodili 1605 In nezvršena bila ni njegovih želj Nobena, — Dij podzemni 52) zagrmi, a strah Obvzame devi, ki to čuvši padeta Pred otca na koleni ter ne nehata Si biti prsij ter tožiti preglasno. 1610 A on, naenkrat euvši bridki glas hčera, V objem nad »jima roki skloni ter veli: „0j hčeri, danes bodeta brez otea vže. .,Saj mene vže je konec, vaju pak nič več „Ne bo morila truda polna skrb z menoj. 1615 „Pač bridka, hčeri, bila skrb je, dobro vem. „A vse te moke vendar jedna reč sladi: „Nihče na svetu ni od mene, otca, bolj „Ljubiti vaju mogel, brez katerega „Provesti vama bode svoj život odslej." 1620 Tako v objetji medsobojniin so ihteč Se vsi solzili. Ko pa so prišli na kraj Jadikovanja ter se glas ni cul noben V molčanji splošnem, — kar pokliče ga aekd6 Se strašnim glasom, da pokonci so vlasje 1625 Se koj ježili vsem prisotnim od strahti. Glasno je namreč večkrat bog52) moža pozval: „Oj čuješ, isti Edip, kaj zatezava „Oditi? Res vže zdavna Ti odlagaš pot!" A on, začuvši božji klic, zaprosi koj, 1630 Da pride k njemu Tezej, zemlje gospodar; In ko je prišel, reče: „Dragi moj, podaj „Desnico deci mojej v sklone vere znak, Prevel E. Perušek. 93; „Iu vedve, hčerki, njemu; ter obreci zdaj, „Da nikdar njiju ne pustiš hote, no blag 1635 „Le to, kaj njima bo v korist, navek storiš". Letš, pak, plemenito brez zatezanja Obljubi s kletvo tujcu, da tako stori. A čim je to prisegel, slepi Edip koj Objame hčerki svoje ter tako zbori: 1640 „Udano z blagim srcem vama je odtod „ Oditi hčerki, ne želeč ni gledati „Kar greh je, niti čuti, kar govoril bom. „Le pojdita, čim brže, knez naj Tezej sam „Ostane tu, da vidi, kaj se zdaj zgodi". 1655 Poslušali smo vsi ga, ko je to dejal, Ter devi izpremili v solzah vzdihujoč. Al ko smo v stran stopili, kratek čas potem Okrenemo nazaj se ter opazimo, Da ni moža nikjer več, knez pak je roko 1650 Položil bil ob čelo, da bi si z dlanjč Oči zasenčil, kakor da se je pojav Prikazal strašen, kteri mu je vid jemal. In ne čez dolgo časa, v jeden oka tren Uzremo njega, ko se klanja ter časti 1655 V molitvi isti zemljo ter Olimp bogov") Kako je mož poginil, pak razjasniti Ne ve noben smrtnikov, samo Tezej knez. Ker njega ni odnesel tresek ognjevit Iz božjih rok, a tudi morski ni vihar, 1660 Ki bi slučajno bil vskolebal se tedaj. No vzel kak božji ga je sel, al pa je prig Vodeč v podzemlja tmino blago se odprl. 94 Edip na Koionu. Moža pa ni žaliti, saj brez bolečin Umrl je močnih, nego diviti mu se, 1665 Če sploh smrtnikov komu. Silil pak ne b6m Jaz v one, kterim golk se moj brezumen zdi. Z. A kje sta devi s spremstvom vred prijateljev? S. Ne daleč, kajti žalovanja njunega Glasovi jasni pričajo, da gresta sem. (lamina in Antigona prideta plačoč na pozornioo.) 1670 A. Gorje, joj! Nama pač zares ni strofa a V jednem obziru samo oplakivati Očeta kri pregrčzno, ktere rod sva. Preje prenašali Jadnici težki sva trud neprenehoma, 1675 Konečno bova pa pričali čudeže Videvši in prebivši.55) Z. Al kaj je! A. Pač, dragi, slutnja težka ni. Z. Umrl je? A. Kakor vsak najrajše bi umrl. 1680 Kajti ga ni v boji smrt, nit' na morji dohitela; 'Ampak tajni neki usod je Njčga odvel, ter ga je plan tmine objel. Gorje mi! 'Ah pogubna noč Nama jč oči pokrila! Ker kako bo nama moč' Tam po morji al v deželah tujih kje blodšč Hraniti jadni svoj život? I. jaz ne vem. Končaj me takoj ubijalec Had, 1690 Da tiidi jaz jadna z otcem starim Poginem, ker bo moj život meni odslej neznčsen. Prevel E. Perušek. 95; Z. Vaju, otrok najboljših dvoje, naj ne razgreva to preveč, 1695 Kar je odredil bog v korist. Saj ni ugasnil tožno.56) A. Torej želj predmet kdaj i zla so! Antistrofa a Kajti nezgode so bile prijetne mi, Dokler mi je bilo moč' objeti njega. 1700 'Oče preljubljeni! Vččna objema pod zemljo te noč sieer, Vender ljubezen i mojo i sestrino Užival boš i doli. Z. Končal je? A. Da, baš po volji je končal. Z. Kako pa? 1705 A. V tujej zemlji, kjer je želel sAm, Mož je umrl. Mirno spi vččni sen pod črno sčmijo, Tu pa bol in jok je ostavil. Kdjti oči mčje navek, 6če, solze 1710 Se zate ter ne vem, kako Naj sirota grozno to bridkost za teboj umirim kdaj. Joj, joj. Res si smrti v ttijej zemlji želel, al Umrl od mene si zapuščen."') 1715 I. jadne mene! Kakšnej usodi se bližava zdaj [Brez rešenja spet ostavljeni] I jaz i Ti, draga, brez očeta. u 1L U _ O O __L Ou — V -L. — 1720 L. Vender, o drage, ker je srčeno svojega žitja z vršil tčk, Kraj žalovanju bčdi vže. Kajti nihče brez zli ni. A. Nazaj hitiva, draga! Strofa Kaj začnčva tam? 96 Edip na Koionu. A. 'Ah, mčne je želja 1725 I. Česa? Dej A. Pogledati v zemlji žrtvenik. I. čigfiv? A. Očetov. 'Ah, gorje! I. Kako li to storiti smeš! Mir ne veš? 1730 A. Oj, kaj mi očitaš? I. 'Ovo tud', A. Vže zopet me grajaš? I. Da je brez groba, brez vsega preminil? A. Včdi me tjž, ter ondi usmrti! I. Joj, joj! Reva j&z, kako hčem 1735 Brez rešenja spet ostavljena Provesti zli živčt svoj? Antiatrofa fi Z. Ne boj ta nič se, dr&gi! A. Kam pa naj zbežim? Z. I preje uklčnil se A. Kdo komu? 1740 Z. Život ie vajin sreči zlej.58) A. Skrbim. Z. In kaj Ti dela skrb? A. Kako bi zdaj prišle domov, Res ne vem. Z. Za t6 i ne pitaj! A. Sila inori. Z. I prej' je morila,. 1745 A. Preje brez spasa, a zdajci še jače! Z. Morje nezgod vaju tčrej objema. ___ Prevel E. Perušek. A. [Oh (la! Z. J4z s&m priznavam.] A. Joj joj ! Kam naj greva, moj bog? K4jti kakšno daje nadejo 1750 Božanstvo meni zdaj še?! — (Tezej se spremljevalci stopi na pozoraico.) T. Končajta svoj pldč, oj devi, saj smrt Ki i njemu i nam je spas, ne sme Izzivati s61z, t o bi greh bil. A. Oj Egeja sin, klečiva proseč? 1766 T. Da bi kak zahtev, o devi, zvršil? A. Oglčdati, ah, hrepeni srce Si roditeljev grob T. Al tega ne srne. A. Kako si dejal, vladaiec Aten? T. Zabranil mi on, o devi, je to, 1760 Da nikdo ne sm4 se bližati tja, Ter člčvek noben nad rakvo sveto, Kjer 6n zdaj spi, ga zvati ne sme.59) „Z vestj6 ta ukaz vršeč boš imel 1765 „Ta kraj navek brez zla", je dejal. Razgovor najin je čul i duh I Dij, vse ved6či bog rote.60) A. Zadosti je pač, če je njemu res Po volji tak6. A naju v grad 1770 Ogigijskih Teb«') odpošlji, da tam, Če bo moč, uboj, ki nad brata hiti Zabraniva vsaj. Nar. bibl. 98 Edip na Koionu. T. I t6 učinim, i vse dovršim, Kar Vama hčem storiti v korist, 1775 A njčmu, ki baš pod zemljo je šel, Po g6di; saj pač opešat' ne smem. Z. Tedaj pa končajta in glasno nikar Nič več ne tožita! Saj trdno je, k&r je obljubil.62) Opomnje. a) V tretjem letu 94. olimpijade ali v letu 401. pred Kr. b) Aristofan ('Aoirrzo^dvrig), slavni komik (452 (?) do 388 1. pr. Kr.) spravil je na oder 1. 405. svojo komedijo ,Žabe'. (Iz žab bil je se- stavljen zbor.) c) Frinih, ki spada med pesnike starejše atske komedije, različen je od tragika Friniha. d) Eurisaku (Etpvaduris), sinu Ajanta Telamo- noviča {Aiag Tflafid>pioin Tekmese (Tex- fct](7ffa)l bil je v Atenah posvečen hram. e) t. j. tukaj te več ni treba, nego pojdi v Kolon, morebiti te tamkaj kdo najame. f) Ferekrat, pesnik starejše atske komedije, bil je s početka glumec. g) Kdo je bil ta Salustij, ni znano. r) Antigona pač misli daleko vidne utrdbe atenske akropole. 7» 100 Edip na Koionu. 2) Erinije (Egtmhi) postale so, kakor Hezijod pripoveduje, iz kapelj one krvi, ktero je Uran (Ovnatog) prolil, ko ga je sin njegov Kron (Kq6vo?) okrnjil. Eshil nazivlje jih hčere noči. Druga rodoslovja zovo jih hčere Krona in Eurinome {Ev^vm^) ali Eunomije (Evvouia), Etera (Ai&i\Q) in Gaje (Fam), So- foklej pa jih imenuje različno od vseh drugih hčere Gaje in Škota (2.'x6ros) (boga tmine). ,Eumenide (Evfiendu,•) == dobrohotnice' zvali so jih, da se ognejo groznemu pravemu imenu ,Erinije == Srde (furije)'. V Atenah imenovali so jih ,Semne (2,'tftva/) = Čestitljive'. 3) ,Pozejdon', bog morja in stvarnik konja. ,Titan Prometej' sin Japeta ('lantrog) in Klimene (Klvfišvrf) (ali Temide 0<«»c), imel je žrtvenik v bližnjej akademiji. Njega sla- vili so lončarji kot prvega podobarja iz ilo- vine, ognjenosca in utemeljitelja direk s pla- menicami (bakljami). Po ,Kolonu' zval se je kotar kolonski. Kolon je jeden izmed stotine ,herojev eponimov', po kterih so se stari atski kotarji imenovali. ,Mednokriti pot4 bila je neka razpoklina, skozi ktero sta šla Tezej in Peiritoj (Ilugi&oo?) v pod- lGi zemeljski svet, ki je bil po mnenji starih z mednim tlakom pokrit. 4) Sofoklej imenuje Eumenide sovražnice vina, ker se jim vino ni smelo žrtvovati. 5) Zbor imenuje Edipa nenasitnika, ker se ni zadovoljil z mestom, vsakemu pristopnim, nego je stopil na sveta tla, kamor nogo staviti je bilo zabranjeno. 6) Ne dam, da bi gazil svetih mest; ta greh imel bi zle posledice, ktere bi se pridružile onim zlom, ktera je vže itak trpel. 7) Slepa noga — noga slepčeva. 8) Pobožnosti pot = pot, po kterem pobožni ljudje hodijo brez strahu, da bi oskrunili po- svečeno mesto. 9) Edip namiguje tu na roditeije svoje, ki so ga vedoma izpostavili smrti. 10) Etnejski (Afcvri, mesto na podnožji sieilske gore jednakega imena) konji bili so glaso- viti zaradi zmag v helenskih igrah; tesalski klobuki imeli so široke krajevce. u) Ta mož je upravitelj svetišča. ,2) Tezej, sin Etre (Ai&ga) in Egeja (Ai7ws) bil je odgojen v Trezenu (Tooipri dedu 102 Edip lia Kolonu. Piteji (Tln&evg), ter je mnoge čudne dogodbe doživel, ko se je vračal preko Istma domov. ,3) Kodbini Tezegeva in Edipova živeli sta v medsobojnem gostoprimstvu. 14) Kolčn blesti se zaradi vapnenih skal. 15) Dioniz častil se je z nizejskimi (Nvaa) nim- fami vred, kjerkoli je rasel bršljan in vin- ski trs. ,6) Sofoklej ima v mislih Demetro in Persefono, kterih tajinstveno bogoslužje se je vršilo v bližini na Eleuzinskej obali. ") ,Prsat' = holmčast. — Kefis (Kr^iiog), reka v Atiki. 18) ,0t6k Dorski' = Peloponez. 19) ,Deco gojiti' = nove mladike poganjati. 20) Besede nanašajo se na kralja spartanskega, Arhidama (Agzidccfiog), ki je v prvem letu peloponežke vojske Atene napal, in na Kser- ksa, ki je dal posekati sveto oljiko na akro- poli, ki pa je takoj prihodnji dan pognala nove veje. 21) ,Bog osode' = Zevg fiogiot;. — fiogia pomenja pa v grščini tudi oljiko. 22) Nerej (IVsgtvs) sin Neptunov in Nerejide, hčere njegove (po številu jih je 50 ali 100), 103 so morska božanstva, ki jezde na delfinih; ti pa se kaj radi sučejo okoli ladij. 2S) Ako mene ne izpustite, ugrabim Vam še Edipa, tako, da bodete uvredo, ktero ste meni nanesli, plačali ne samo z izgubo An- tigone, nego tudi z izgubo Edipa. 24) Jaz sem bil vže preje slep, sedaj pa si mi ugrabil še jedino oko, Antigono, ktera na- mesto mene gleda. 25) Helij ("W.iog)! = bog solnca in svetla. 26) ,Arejev grič' = areopag, bil je od davnih časov atensko krvavo sodišče. Ustanovila ga je Atena, ko so Eumenide tožile Oresta. Sodil je o verskih in nravnih pregrehah. 27) Pitska obala dobila je ime od Pitija t. j. hrama Apolonovega (/It>&iog), ki je bil na cesti iz Aten v Trijo (Tbria) vrh ajgalske gore. Severni del eleusinske obale, kjer je bil Eleusin (Eleusis), zval se je ,obala ba- kelj', ker so tamkaj pri misterijah te- kali z bakljami v roki. V Eleusinu bil je hram Demetre in njene hčerke Kore ali Persefone. Njima v čast vršile so se mi- sterije. Posvečencem bilo je strogo zabra- njeno izdati kaj o tem, kar so pri miste- 104 Edip na Koionu. rijah videli in culi. Morebiti so jim duhov- niki iz rodu Eumolpovega, ki je bil bajo te obrede ustanovil, v resnici polagali kak ključ na jezik, kot simbol molčljivosti. Po- tomci Eumolpovi bili so vodje misterij. a8) ,Demos Oia' (ojatsko pleme) bil je po vsej priliki na zapadnem delu ajgalskega go- rovja {Aifdltros) v trijskej ravnici (®Qidmoy rt&diov). 29) Sin Reje (Pta) in Krona bil je Pozejdon. 30) Namreč Artemida ('AQztfiig). 31) Ker tedaj ni bival stalno v Tebah. 32) Sedenje na žrtveniku. Kdor je sel na žrtve- nik božanstva, tega je dotično božanstvo ščitilo. 93) ,Hadov žreb' = žreb, ki odloči odhod v Had, kjer ni nikakoršnega veselja 34) Ripske gore ('Pinai) so severni rob zemlje. 35) Apija imenuje se Peloponez po Apiji ('Anias), sinu Ajgialejevem. 36) Amfiaraj Ap.yvyoq, 'ki kralj, sin Beotov (Boimtog) ali Pozej- donov in odtodi pridevek Tebam, ki se zo- vejo ogigske zato, ker je po predaji Ogig bil prasedilec (avr6y»mv). 62) Namreč Tezej. Slovarček manj navadnih blodiv, a, o r nestanovit.; bloditi zz klatiti se, poti- tikati se; blodnja, božur zz žafran, bran, i — boj, borba, vojska, brak zz zakon, Ehe. bnjen — bohoten, iippig. cest (čestb), i — del, sreča, [usoda. danj, i zz davek, dejstvo — delo. dolžiti (govor) zz raztezati, dreven — prastar, gostnik — Gastfreund. izbaviti zz rešiti, jagneči (jagnešti.) — od jag- kazati zz govoriti. [njet. kob, i —znamenje, usoda, kotar, a iz okraj, krot (— krut) zz grozovit. besed in oblikov: laskati koga in laskati se lest, i zz zvijača. [komu. lišiti zz opleniti. matica zz original, med, i zz bron, frz. mest, i zz kazen, maščevanje, moka zz muka; močiti zz mu- čiti (maka), molnja zz blisek, strela, mrzek zz zopern. nega zz f. Pfiege. neman, i zz Ungeheuer. nevešč zz nevedoč, neznajoč. no zz nego nicati, ničem zz poganjati, nuditi zz siliti; nuja zz sila. obarjati se zz pasti na koga ali kaj. obesten zz prevzeten, nesra- men. 108 Edip na Koionu. obitovati (byt) n stanovati, obreči ~ obljubiti, ooajnost ~ obupnost. očina — domovina, odrediti — odločiti, odvet — odgovor, okrnjiti ~ verstiimmeln. opremiti ~ obskrbeti koga s čim. oskoden ~ pomanjkljiv, siro- mašen, otezati ~ obotavljati se. otroba — telo, uterus. pečal, i — žalost, pogibel, i ~ nevarnost, polk ~ drhal, narod, vojska, povreda — razžaljenje. povzdati se ~ zaupati, praščati — odpuščati, predaja ~ izročilo, Ueberlie- [ferung. prikladen ~ aptus. prijazen, ni — prijateljstvo, pristati vez koga — stopiti komu na stran, proricati ~ prerokovati, prosnik, prosnica — Hilfe- reč, i — beseda. [flehend. rogati se — zasmehovati, rojak — sorodnik; (zemljak zz deželan). rota ~ prisega, sevati zz bliskati se. skitač — potepin, sklon — nagnen. skrušiti — streti, soditi _z passen. sokob ~ srečanje, sosret zz srečanje. gpasiti ~ rešiti; spas, spa- sitelj. spor ~ bogat, trajen, po- srčba zz jeza. [časen. Srda zz erinija. stati, stanem zz stopiti; po- stati, nehati, počakati, steči zz eursu acijuirere, pri- dobiti. stenati, stenjemzzvzdihovati. svetosel zz tegono/ino? zz sel, ki je bil poslan do proročišča. šetati (šetam, šečem) m iz- prehajati se. tajstvo zz skrivnost, tegoba — nadloga, tržestvo zz triumf. udvarjati se zz služiti, ukla- njati se. ukor zz očitanje, upit ~ vprašanie. Prevel E. Perušek. 109; usod — usoda, sreča, užig ~ Brandmal. velji ~ veliki, vešč — znajoč. vez — poleg, k, pri. vzdajati se — upati. y°j (voj) — vojska, voj (voždi,) zr voditelj, zadesiti — zadeti, treffen. zboriti — govoriti, zemlja ~ dežela, zemljehvatni ~ zemljo ob- jemajoči. zgoda — prilika, zlokoben — zle sreče, zvršati ~ dokončavati. žal, a — breg, obala, žaliti ~ obžalovati koga. žedeti — želfeti, hrepeneti. židek~sočnat, mehek, tekčč. žitelj zr stanovnik. žitje, život, žizen, i rr živ- ljenje. žrec — duhovnik, žrtvenik ~ oltar. VSEBINA. Pripomeuek..............stran O životu in pesniškej znamenitosti Sofoklejevej . . 5 Uvod k Sofoklejevemu Edipu na Kolonu .... 11 Kazalo 1................................29 II. Drugače............................30 III. Salustijevo kazalo ..........31 Sofoklejev „Edip na Kolonu"........35 Opomnje..............................99 Slovarček manj navadnih besed in oblikov .... 107 Popravki. Na strani 4. v vrsti 14. od zgoraj čitaj ,dodal' n. ,flodal'. n «. „ „ 13. . >5 n J Atuaimv1 nam. j' /loKTTCOV1. 11 j? 8. „ 2. spodaj » t6 toayix6g' ne fiiQayixogl. T) n 9.,, , 8. „ n n ,tudi' n. ,tud'. j Jsmena' ne ,Iz- 12. „ I mena'. M n 11 ^ • 11 zgorej " i i ItTfitfvtj' n. ' It- 1 /irirri'. 11 11 13. „ „ 13. „ j> n ,epejzodij' n. ,epi- zodij1. 11 11 14. „ „ 8.,, „ tt isto. n n 15. „ „ 11. „ tt ,čina' n ,čin'. n n 16. „ „ 10. „ n j) ,Atejanom'n. ,Ate" njanam'. n n 20. „ U 2. !> n „ ,do- n. do'. 11 22. „ „ l. „ rt n ,za- n. za'. n » 22. „ „ 7. „ » » ,zagotavlja n. ža- go to vlj a'. n >j 22. „ „ 13. „ spodaj isto. 11 » 23. „ 10. „ u .dejanje' ne de- janja'. 11 11 24. „ „ 8. „ )T M ,zahtevom' n. za- htevam'. 11 28. „ 2. „ zgoraj „ /JJocvvi/ng' ne (J)QVVVlXOgl. Na str. 35. v stihu 5. čitaj ,dobiva' ne ,dobova'. „ „ 36. „ ,. 25. na početku pristavi črko E. „ „ 36. v opazki čitaj ,irdti!~ri' n. „ „ 36. „ „ „ n. tttStiio:r. „ „ 37. „ stihu 64. na početku pristavi črko E. „ „ 40. opomnjo ,(stopi z Antigono iz grmovja)' postavi za črko E. v 137. stihu. „ „ 40. v stihu 162. zameni za besedami ,ne dam pak jaz' nadpičje z vejico. ,, „ 44. v stihu 259. čitaj .razpade' n. .razpada-. „ „ 46. „ „ 302. „ ,E' n. ,0'. „ „ 4t>. „ opazki čitaj ,č' n. ,v. 307'. „ ,, 48. v stihu 345. čitaj ,mnogo' n. ,mogo'. „ „ 50. „ „ 426. izbriši ,s' za ,se'. „ „ 67. opomnjo .prihiti se spremljevalci' postavi za črko ,T.' v 887. stihu. „ „ 72. v stihu 1027. čitaj ,lestjo' n. ,lestjo'. „ „ 74. „ ., 1080. „ .prorok' n, ,porok'. ,, ,, 76. ,, „ 1140. ,. ,svojih n. ,Tvojih'. „ „ 76, „ „ 1154. „ ,E.' n. ,0.' „ „ '6. „ „ 1160. „ ,E.' n. ,0.' „ „ 77. „ „ 1167. „ „Argu' n. ,trgu'. „ „ 79. „ „ 1232. „ „Nadlog' n. „Nadlog". „ ,, 7a. „ „ 1231. „ ,,Zavist' n. ,Zavist'. „ „ "5. „ „ 1395. „ „8vojim' n. ,Tvojim". „ „ 8ti. na koncu 1435. stiha zamenjaj klicaj z vejico. „ „ 90. besedo ,Antistrofa' postavi pred stih, ki se za- čenja z besedami .Boginje pod zemljo' itd. istem stihu zameni štev. 44. se številko 45. V „ ,, 91. v stihu 1594. zameni štev. 40. se štev. 49. „ 92.,, „ 1626. „ „ 52. „ „ 53. „ „ 95. „ „ 1720 čitaj ,Z.' n. ,L'. Nektera ločila in nektere naglase, ki niso pravilni, naj čitatelj blagovoli sam popraviti.