Pavialni franko v državi SHS.
131. štev.
V Lfubllanl, v pondeUek 13. iunila 1921.
Potunau Itev. k 1.
Leto V.
izhaja raze« nedelj in praznikov vsak dan ob 10. mri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6'L Učiteljska tiskarna.
Dopise frankitati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm > 55 mm po K lv50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust.
Glasilo luioslO¥. socllalno • demokratične stranke.
Telefonska M. 312.
Naročnina: Po' pošti al t dostavljanjem na dom za celo ,eto K 288, za pol leta K 144, za četrt !etc £ 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
deklamacije za lin' so poštnine proste.
Opravništvo je v L;ubtjai>i, Frančiškanska ulica št.6'L, Učiteljska tiskarna
BaasEsa
Iz konstituante.
BOJ ZA BELGRAJSKO POLJEDELJSKO FAKULTETO. — DOSMRTNE BENEFICIJE MINISTROV.
Belgrad, 10. junija. Današnjo sejo, ki je bila zelo burna in viharna, je ©tvoril predsednik dr. Ribar ob 17. Po prečitanju raznih prošenj ta pritožb ta interpelacij, na katere so odgovorili prizadeti ministri ozlro-sna njihovi namestniki, je prešla skupščina na razpravo o interpelaciji poslanca Mos-kovlieviča o pridelitvi topčiderske ekonomije kmetijski fakulteti na belgrajskem vseučilišču. V razpravi so prišle na dan razne nekorektnosti ministrov, posebno bivšega ministra Velizarja Jankoviča. Prvi je govoril »samostojni kmet« dr. Vožnja14, ki je Povedal nekoliko vsakdanjih fraz kakor sploh zmirom vsi poslanci vladnega bloka Zemljoradniški poslanec dr. Uroš Sto-je glede topčiderskega posestva izjavil, da polaga važnost na to, da se s tern vprašanjem bavi skupščina, predvsem pa z upravo in sumljivim vodstvom tega imetja in posveti pozornost važni ustanovi v naši državi. Topčidersko imetje znaša 800 ha, od katerih je 400 ha gozdov ta 400 ha zemlje, ki se obdelava. Ta posest ni imela svinjakov, hlevov za krave ta ovce, nego samo neke navadne lope za blago, katere je zgradil še knez Miloš.'Bivši upravnik tega imetja Vlainc je sam zgradil moderna poslopja ta skladišča za živila. Vlainc je bil nedavno odpravljen ter ga je minister Jankovič, tedanji minister za kmetijstvo, poslal v Pirot, ker ni Vlainc dopustil, da bi na tej ekonomiji minister gospodaril kakor 'bi hoitel ta napravil še večji pašiluk iz topčiderskega imetja. Govornik je poudarjal, da se v vsaki državi čuti pri podjetjih poguba, da dobe nameščenci na posesti Gsebni interes na imetju, da sodelujejo uri dobičku in sicer od svinjarja ta ovčarja do najvišjega uradnika.
'Minister dr. Jankovič pa je rekel, da. je Po vsem svetu navada, da uživajo beneficije uradniki iz ministrstva. Nazadnje, ako bi se to pripoznalo aktivnim uradnikom, bi bilo to do gotove mere še razumljivo. Kako pa pridemo do tega, da imajo te beneficije tutjl vsi bivši ministri za kmetijstv) ta vode? To pomeni, da si ministri sami ustvarjajo te beneficije v dosmrtno življenje, (Ploskanje na levici. Velik hrup po vsej dvorani.)
Nadalje izjavlja govornik, da je minister dr. Jankovič obenem tudi natančno 'Predstavil postavanje komisije treh članov tainistrstva in delegatov poljedelske fakultete, ki je šla na lice mesta ta se sporazumela, kaj se naj odstopi poljedelski fakulteti. Komisija je sestavila zaipisinik, toda te-, Ka zatpIsnBca minister ni podpisal. Tega dvomljivega mišljenja so se navzeli tudi uradniki ministrstva, vendar pa zastopniki fakultete na .ponudbe ministrstva niso pristali. Prepričali so se, da je nemogoče to »Prejeti. Zemlja, ki jo je minister dr. Jan-*fvič opisoval kot najboljši del topčiderske ekonomije, je bila po strokovnjakih ocenje-ha kot taka, da se v nobenem primeru ne more prevzeti. In najzanimivejše je, Kar se tpri tam govori, da je izginil zapisnik, kar so ne dogaja niti v navadnih občinskih pisarnah. (Smeh v dvorani.)
In potem drugi primer: Kako je prišlo do toga, da se je sklenilo ničesar dati fakulteti, in kako se daje nekaj, kar proglaša za nepotrebno? Minister dr. Jankovič je v opravičilo svojega predlaga, ki ga Je tudi vlaida sprejela, navedel dalje, da ima tapčiderska ekonomija 1000 ha zemlje ‘n ^ Je to preveč za falkultetJ. Fakulteta bi f° novem predlogu imela zemljišče, od kakega bi bilo 120 ha olja, 100 ha livade 'n ha vinogradov, vse ostalo pa samo ,^dove. Končno je stavil nastopni jued-
.jj,. ‘Skupščina ie ugotovila, da je vlada v unfj sk*epih slede topčiderske ekono-nistr na neposredni predlog bivšega m1,-Vjx "a Za kmetijstvo dr. Velizarja Jauko-zaht materiielno oškodovala drržaivo ter te teVa’ se 71311 13 materijelna škoda po-^ m etikete ugotovi ter državi povrne, top-crska fakulteta pa haj se z vsem imet-J?	'Poljedelski fakulteti. Skupščina
,soja dosedanje deta ministra za kmetij-v° dr. Jankoviča ta vlade, ki tako delo °brava, ter preide na dlnevini red.
Ako ne boste Obsodili takega postavanja, potem bo zahteval narod od vas ra-cuna. Ta dan je blizu. (Posl. Risto Odavič:
' Potujte, igutaane!) Potujte dotlej vi, tudi : vi ste jedli od tega. (Posl. Risto Odavič: i Vi ste navaden obrekovalec!) Dr. Stajič
■ gre proti posl. Odaviču ta mu preti z ro-' kami. V dvorani nastane velik hrup. Pred-
j sednik dr. Ribar poziva poslance, naj se ! pomirijo. Hrup traja dalje. Predsednik pre-
■ kine sejo. Prekinjenje traja celo uro.
Po zopetni otvoritvi se je seja nadalje-j vala. Glede na incident in poslance, ki so j iga izzvali ta povzročili prekinjenje seje,
■ izjavi predsednik dr. Ribar, da bo stavil 1 svoj predlog koncem seje.
Posl. Milan Nedič (komunlst) očita pc-: četkom »vojega govora bivšemu ministra ' tir. Jankoviču razne stvari. Govornik toi-tikuje nato obznano ter preide končno k predmetu in pravi, da je to čin ministra, ■s katerim se onemogoča, da bi prišla visoka prosvetna ustanova do svoje posesti. ■Pravi, dokler se bo večina obračala na komuniste in govorila, da je naša država kmetska zemlja, trdi kot komunistični poslanec, da se v tej kmetski zemlji do vojne ni absolutno ničesar storilo za povzdigo kmetijstva na ono višino, na kateri bi morala stati kot agrarna država^ (Ploskanje na lervSci.) Sedaj, ko je prišel čas, da se j da zeml ja naj višjemu kulturnemu zavodu,
! neobhodno potrebnemu našemu kmetijstvu,
1 trdijo radikalni poslanci in ministri, da ! imajo Beigrajčani prav, ako hočejo vdiha-vati svež .zrak na Topčideru. Pa je še drug ’ razlag, radi katerega se ne pripušča od-; stopitev topčiderske ekonomije poljedelski | fakulteti in ki je z ozirom na to, kar je rekel interpelant, ta, da je nekaterim maslo iz topčiderske ekonomije preveč sladko in da raidi tega 1 ne morejo zlahka opustiti. Gg. poslanci I Za nas komuniste Je stvar važna tudi z druge strani, zakaj dokler se ministri in vse njihove družine brez kakega prava bogate in okoriščajo s temi narodnimi imetji...
Minister Pribičevlč prekine: Govorite resnico! Kako morete govoriti neresnico?
Nedič: Ce hočete, radi mepe »minister«, dovolite, da pojasnim.
Minister Pribičevlč: Vi ste rekli, da se vse ministrske držine okoriščajo s tem. To ni resnica!
Nedič: Nisem rekel vsi, .rekel sem gg. ministri.
V dvorani nastane velik hrup. Komunistični poslanici vstanejo s svojih mest in j gredo proti sredini ter protestirajo. Nasta-| ne medsebojno pojasnjevanje ta silen hrup j Predsednik odvzame govorniku besedo j in prekine sejo. Odmor je trajal 20 minut,
i	V dvoran ugasnijo medtem luči. Klici: To ie stara igra! V nadaljevanju seje izjavi predsednik dr. Ribar, da v zmislu čl. 83 postavmka, ki pravi, da se more seja za-k juuti, ako se dvakrat prekine, zaključuje sejo — Glasovi opozicije, da ne sprejme tega na znanje. Posl. Nedič nadaljuje po odhodu predsednika, ministrov in večine poslancev svoj govor pred opozicijo, ki je ostala v dvorani.
komunisti zapustili konsti-
TUANTO.
Beograd, II. jun. V začetku današnje seje so prišli v zbornico komunistiv velikem številu, ki so takoj za-
t eh protestirati proti zapisniku zadnje seje, češ da se koncem seje ni vi šilo glasovanje o dnevnem redu.
Tajnik Agatonovič je odgovoril, da ni bilo treba glasovati, ker le Predsednik zaključi sejo na podlagi
se sme ^p PuIwnika' 'po katerem se sme seja zaključiti, če ie bila radi
nemira dvakrat prekinjena Predsednik oiedlaga naj^se v zapisnik zabe-
•' m um'- ,tajič' Rlst0 Odavič m Medic dobili ukor, ker so na včerajšnji seii izzvali prekinjenje seje" Imenovani so nato predsedniku odgovorili. Med govorom dr. Stajiča je nastal velik nemir. Predlog predsednika glede kazni sc nato sprejme v glasovanju.
Nato je poslanec Filipovič preči-fal izjavo komunistov, v kateri se trdi. da se stanje delavcev v naši novi državi ni izboljšalo. Prej so delavce izrabljali tujci, sedaj jih pa domačini. Z obznano je vlada postavila komunistično stranko izven zakonov komunisti nimajo nobene možnosti
j da bi zakonitim potom branili intere-j se delavcev, v splošnem jim je vsa-! ko delo onemogočeno. V izjavi se ] očita vladi, da razpihuje plemensko sovraštvo. Komunisti so poizkušali, da bi v parlamentu delali za ustavo. Dne 5. junija so poslali vladi spomenico. v kateri so naznačili svoje zahteve. Vlada pa tem zahtevam; doslej še ni udovoljila, zato komunisti zapuščajo konstituanto in bodo šli med ljudstvo, kateremu bodo poročali, kaj dela vladna večina. Ko je poslanec Filipovič prečital izjavo, so komunisti korporativno odšli iz dvorane. Ministrski predsednik Pašič Je odgovoril na izjavo. Nato je poslanec Moskovljevič v imenu zemlioradni-kov protestiral proti včerajšnjemu postopanju predsednika, ki je včeraj zaključil sejo. danes pa ne dopusti, da bi se razpravljalo o včerajšnjem
! dnevnem redu. Radi tega odidejo vsi j zemljoradniki iz zbornice.
! Predsednik nato razlaga, da včeraj ni mogel drugače postopati, kakor tako. da je uporabil § 84. poslovnika. Danes pa je na dnevnem redu nadaljevanje razprave o ustavi, ker je za interpelacije določen samo petek. Nato se je prešlo na debato o VII. oddelku ustave.
Govorili so poslanec Rebek (Jugoslovanski klub), demokrat dr. Perič in dr. Bogumil Vošnjak, ki je nastopil za ustanovitev gospodarskega sveta. Koncem seje je govoril tudi Etbin Kristan, ki ie zahteval, naj se ustava izpremenl. kakor so predlagali socialisti. Protestira proti pošto* panju strank večine, ki niso sprejele nobenega predloga. Seja se je končala ob 12.30. Prihodnja sela bo v ponedeljek ob devetih.
Enketa o uvedbi nočnega dela v
pekarijah.
Pri deželni vladi v Ljubljani se Je vršila v soboto 11. junija tl. enketa glede uvedbe nočnega dela v pekarijah, ki ga zahtevajo ljubljanski pekovski mojstri. Enketo je vodil poverjenik za socijalno skrb g. Ribnikar. Gospod dr. Šlibar je prečital spomenico pekovskih mojstrov in obenem zapisnik zadnje enkete. iz katerega ie bilo razvidno, da so se mojstri takrat strinjali z naredbo. Nato se je prešlo na stvarno razpravo. Prvi se je glasil k besedi s. Leskošek iz Celja in rekel:	Gospodje,	spomenica
sama na sebi je jako smešna na eni strani ter delavskemu sloju sovražna na drugi strani. V enem stavku trdi, da se obrt razvija, v drugem pa da pekovska obrt propada. Temu naj bi bila seveda kriva naredba deželne vlade, ki se jo smatra kot nekakšen diktat v škodo razvoja obrti. Gospodje. pekovski mojstri so bili od nekdaj taki. da niso priznali zakone, ki so bili vsaj deloma delavcem v korist. Izkušnja nas uči iz stare Avstrije, da so bili ravno mojstri največji protivniki modernega razvoja ter vedno poudarjali, da so zakoni neizvedljivi. Tudi danes, ko se je na-redba že dve leti dobro obnesla, dvigajo protest proti njej in zahtevajo nje odpravo. Da izpregovorim o pripravljalnem delu. zlasti kurjenju peči, kar baie dela največ ovire, moram izjaviti tole: One peči. katere v predpisanem času ni mogoče doku-riti. ne odgovorjajo obrtnim predpisom. iste so starega tipa ter v mestih sploh nedopustne zaradi varnosti ognja. Take peči. če v Ljubljani še kje obstojajo, je treba odpraviti ali vsaj popraviti. Izgovor, da ;majo večjidel take peči. ki se kurijo z drvmi, tudi ne drži. ker se da vsaka taka peč z majhnimi stroški v 24 urah spremeniti v peč za kurjenje s premogom. Seveda, gospodje, če dobi jurist tako vlogo v roke. mora verovati trditvam pekovskih moj-strov, da se štiri ure kuri peč in tri ure peče pecivo, to bi trajalo sedem ur. predno dobi konsument svežo žemljo. Ker pa moram stvar strokovno prerešetati, konstatiram. da to ne odgovarja resnici, ker dokažem, da za kurjavo peči ni treba toliko časa, a še manj za pečenje žemelj, ker se take spečejo v 10 do 15 minutah. Gospodje mojstri morajo to dobro vedeti. Zaraditega ne vidim v navedbah gospodov mojstrov nikakršne itemeljitve za spremembo te nared-
)e;.Pa^ sem za to« da se naredba izboljša. a ne poslabša. Obenem pa izjavljam da so se pekovski pomočniki borili trideset let za ta kos socialne zakonodaje in jo sedaj ne odstopijo pod nobenim pogojem.
Zastopnik celjskih pekovskih mojstrov g. Koren izjavlja kot drugi govornik. da aspiracije ljubljanskih pekovskih mojstrov za celjske pekovske mojstre niso utemeljene. Mi smo
z naredbo zadovoljni ter se tiudi strogo ravnamo po njej: da me pa ljubljanski tovariši ne bodo napačno razumeli. naglašanv da sem dobil tako direktivo, kar lahko potrdi z menoj došli kolega. (G. Lopan, celj. pek. mojster, pritrjuje.) Nato govori obširno o pekovski obrti z gospodarskega stališča. Naglaša. da bi se z uresničenjem ljubljanske zahteve pospeševala umazana konkurenca, kar bi pomenilo propast naših malih obrtnikov. Dovolite mi. gospodje, da povem svoje mnenje tudi s socijalnega stališča, ker sem bil sam dvajset tet pomočnik, ter se zavedam trpljenja pekovskih pomočnikov in zlasti vajencev. Nočno delo. dolgi delovni čas po 12 do 18 ur na dan. izrabljanja vajencev pri delu in pri raznašaniu kruha v svrho umazane konkurence, kar je zlasti tem škodovalo, da so si pokvarili noge. pa tudi zapadli tuberkulozi. Naravno je, da so te razmere povzročale med pekovskimi pomočniki veliko brezposelnost. H koncu še izjavljam, da serij proti nočnemu delu, ter da ie mogoče opraviti delo v naši obrti v urah. ki jih naredba določa.
. V imenu Osred. društva živil. del. izvaja s. Meznarič naslednje: Gospodje. s spomenico, ki sta o njej že govorila predgovornika in nic neutemeljenost dokazala, poudarjam le še glavno in to je: nelojalnost ljubljanskih pekovskih mojstrov napram javnosti in nam pekovskim pomočnikom ter konstatiram. da so inspira-torji te spomenice samo ljubljanski pekovski mojstri, in to kvečjemu trije. Predgovornik g. Koren iz Celja izpričuje, da se 'mojstri z deleže s spomenico ne strinjajo, ker ie tudi niso podpisali, in celo večina ljubljanskih^ pekovskih mojstrov ni zanjo., Gospodje, dovolite, da se ob tej' priliki dotaknem složnosti ljubljanskih pekovskih mojstrov in njihove zadruge, ki nam je vedno kazala ne-složnost ob dovoljevanju pomočniških plač ter nas gnala, kljub temu, da obstoja v ta namen, od mojstra do mojstra iskat pravic. Mnenja sem, da zadruga, ki ne upošteva pravil. ni vredna, da nosi to ime. Čudim se naravnost, da sami inspiratorji skušajo brčz večine glasov majorizi-rati celo Slovenijo, dočim ie danes dokazano, da ostali, zlasti peki v severnem delu Slovenije, niso za to. Dotaknem se še naredbe same in zasmehovanja iste od strani mojstrov in celo oblasti. Imamo obznano za proletarce, ki se je nedavno raztegnila na vso Slovenijo ter tanglra vsakogar. ki zakone ali naredbe krši, oziroma se jim iposanehuje. Taki krivci spadajo pred sodnika, ki jih primerno kaznuje. Vse to omenim zaraditega, ker se vas. gospodje, tiče. j e dni sem poslal predlog policiji, da da revidirati po svojih organih izpolnjevanje naredbe št. 319. Toda
dobil nisem odgovora in tudi predlogu se ni ustreglo, in če se hoče
ustreči, zaklenejo peki vrata, da onemogočijo revizijo po oblastvenih organih. Kaj je to drugega nego zasmehovanje naredbe. Le poslušajte, kako se čuic za zaprtimi vratmi že mnogo pred določeno uro divje ropotanje in dirkanje. Z ozirom na vse to apeliram na gospoda poverjenika, obrtnega nadzornika ter referenta zdravstvenega odseka, da s svojo avtoritativno sodbo in razsodbo podkrepe obstoječo naredbo. Dalje predlagam, da se vsakega mojstra, ki prestopa naredbo. kaznuje prvič no 10.000 dinarjev. drugič pa se mu odvzame obrt. Spomenico smatram kot krut atentat ne samo na pekovske pomočnike, marveč na celokupni proletarijat, ter ne prevzemam nobene odgovornosti za posledice tega atentata; odgovornost naj nosijo njega povzročitelji. Opozarjam vlado, da ga z vso strogostjo zavrne.
Oglasi se k besedi gospod Pauer kot poročevalec ljubljanske pekovske zadruge. Ta dokazuje na vse nretege. da so predlogi spomenice utemeljeni ter ne bi škodovali ne mati obrti ne pomočnikom, tudi osemurnemu delavniku ne. češ. ako se Prične z delom ob 24. uri. le koristi pomočniku, da lahko takrat, če gre na veselico, sploh ne gre spat. če pa začne delo kakor sedaj, pa prav lahko zaspi in ga sploh ni na delo. VsJed pomanjkanja obratnega kapitala mali peki ne morejo modernizirati svojih obratov (pomočniki: Ni res! Denarja dovdi. samo se nas hoče fizično izkoriščati!). Dalje polemizira govornik z izvajanji g. Korena ter mu očita nelojalnost, ker se ne strinja s spomenico. Obenem zavrača možnost kake konkurence ter poizkuša oslabili izvajanja ss. Leskoška In Meznariča. Ker se na enketi sami tehnične stran- ne more stvarno dognati, e edlaga sestavo strokovne komisi-!e. ki naj bi izvedla poizkus v eni ljubljanski pekarni.
S. Ceh iz Maribora kategorično nobija trditve predgovornika ter dokaže. da je pecivo pečeno v času od 6. do 8. ure zjutraj. Glede kurjenja in pečenja se strinja s strokovnega vidika z izvajanji s. Leskošek«, ka.
S. Leskošek ugovarja g. Pauru, češ, da naj zviša število pomočnikov, če ne more opraviti dela s sedanjimi 1 uslužbenci.
Naio dobi besedo zastopnik obrtne zbornice, ki se zavzema za spomenico ljubljanskih pekovskih mojstrov. Gbvoril ni od srca. zato je bil njegov govor brez utiska. Končno predlaga sestavo komisije kakor g. Pauer.
Peverjenik g. Ribnikar priporoča, nai vsi navzoči posežejo v stvarno debato.
G. Koren izjavlja v krajšem lepem govoru, da bi bil kvečjemu za kompromis, po katerem bi se pričelo eno uro prej preddelo, ker mi še vedno začenjamo ob 5. uri s skupnim delom. dočim začenjajo v Ljubljani že ob 4. uri. Priporočal je. da se omeji število vajencev ne le v naši stroki temveč sploh.
Referent zdravstvenega odseka za Slovenijo priznava težko delo v stroki ter priporoča iz zdravstvenih ozirov, da se napravi kompromis med podjetniki in pomočniki.
Nam povzame besedo g. obrtni nadzornik, ki ie hotel biti . sicer objektiven. vendar je nagibal na stran mojstrov s tem, da je naglašal potrebo prostega razvoja obrti In konkurence. Pritoževal se je. da ie revizija v tej stroki otežkočena. ker so navadno ponoči hišna vrata zaprta ir ker nima obrtne pomožne asistence. Konstatirai je na izvajanja g. Korena, Paura in s. Leskovšeka. da je mogoče obratovati v določenem Ca* su; Ob revizijah se noben mojster ne pritožuje zaradi svoje peči. oziroma kvasa, skupnega dela. marveC te
NAPREJ.
Stev. 131.
glede na sosednjo konkurenco. (Poverjenik odide; predsedstvo prevzame g. dr. Šlibar.) Govornik zahteva moderniziranje obratov ter se izreka proti izkoriščanju mladoletnih vajencev. Končno priporoča sestavo strokovne komisije.
Ravnatelj pospeševalnega obrata je s kričečim glasom zatrjeval, da so predlogi ljubljanskih pekovskih mojstrov dosledno utemeljeni. S svojim govorom je hotel vplivati agitatorič-no. Končno se je pridružil že koncep-tiranemu predlogu o sestavi komisije.
G. Možina (NSZ) se pridružuje izvajanjem delavskih zastopnikov ter odločno ugovarjal preureditvi delovnega časa oziroma naredbe.
Zastopnik JSZ konstatira pravični boj delavstva ter se za svojo skupino solidarno pridružuje.
Zastopnik mariborskih pekovskih mojstrov g. Grgič Matija (govori hrvaško) se izreka za naredbo ter v celoti ni voljan o tei stvari mnogo
v glasovanje, je s pretežno večino odklonila predlog, naj se delavcem nasvetuje odklonitev predlogov.
Politične vesti.
+ Interesantno vprašanje. Belgrajslca policija je sedaj zaposlena s- preiskavo, kako je bila mogoče, da so raizni komunistični vodje mogli brez znanja oblasti in potnih listov na moskovski kongres. — Z neke strani tujemo, da so komimstioni vod;e mogli otditi ravno s j>otaimi listi — bel-grajske policije. Nekaj skuSaju v Bel gradu zopet zatušati!
+ Zakaj tako molče o vprašanju Ba-roševe luke? Odgovor nam daje naslednja brzojavka iz Rima: Evakuacija druge zone v Dalmaciji prične čez par dni. Evakuacija ji v zvezi z doseženim sporazumom v vpraSanju baroške luke. — To pomeni, da so nam naši diplomati zopet enkrat na spreten način izgubili kos našega ozemlja.
+ »Obznana* ne delujel To pravi »Jutro«. Telegram Iz Belgraidai pa: Vlada
ca neutemeljena. Vpraša, jeli sme mojster brez pomočnikov začeti z delom že poprej kakor naredba določa. dalje, če se sme delati ob nedeljah. Izreče se proti umazani konkurenci. se pridružuje g. Korenu v celoti ter je za strogo izvedbo naredbe.
Obrtni nadzornik odgovarja, da tudi mojster sam ne sme delati prej kakor naredba določa ter se mu zdi fcudno. da se naredba različno tolmači.	*
G. dr. Šlibar prosi izjavo delavcev in mojstrov glede kompromisnega predloga.
S. Mežnarič prosi za kratek odmor v s vrh o posvetovanja.
Po odmoru poda s. Meznarič v imenu vseh delavskih zastopnikov kompromisni predlog, da se sme pričeti s preddelom pol ure prej (t. j. 2. uri), skupno delo pa ostane določeno na 4. uro kakor doslej. K preddelu spada še mešanje testa. Delavski zastopniki pa odklanjajo vsakršno sestavo komisije.
CL Pauer z nasmehom odklanja vsak tak predlog ter zahteva, da se prične preddelo ob 24. uri. skupno pa ob 3. uri.
S. Mežnarič odklanja te predloge v imenu delavstva.
Gr dr. Šlibar zaključi nato ob 1.32. uri enketo. *
Iz tega poročila je razvidno, da ie spomenica »privlečena za lase«. Po tei razpravi pač vlada želje par ljubljanskih mojstrov ne bo mogla upoštevati._______________________
Zvišanje plač železniškim nameščencem.
I DU. Belgrad. 11. junija. V prometnem ministrstvu, je dovršena uredba, po kateri se bodo železniškemu osobju plačevale plače v dinarjih. To velja za vse železniško osob-je. Ista uredba je znatno zvišala železniškemu osobju plače in draginj-ske doklade. V ministrstvu- za ^očija Ino politiko je bila konferenca, na kateri so pretresali regulacijo delavskega zavarovanja za bolezni in smrt. Izdelala se bo uredba, s katero se bo zakon o delavskem zavarovanju, ki velja za Srbijo, razširil na vso državo.
Pred glasovanjem angleških rudarjev.
misli ustaviti izdajo »Doirha« in »Slab»dne odločno, ker uvideva, na je spomeni- I misli«. Injstranski listi so tako že povečini
London. 10. jun. Odposlanci rudarjev so sklenili, da glede sprejema pogojev rudniških lastnikov odrede glasovanje, ki naj se izvrši 15. tm. in o katerega izidu predlože poročilo 17. tm.
London. 11. Konferenca rudarske zveze, ki je sklenila predložiti poji udbo lastnikov rudnikov delavcem
zabramjeni, zdaj pridejo naši na vrsto. Vse to se pa imenuje »tiskovina svoboda«!
+ Kriza v Avstriji iza sestavo nove vlade še sedaj ni rešena. ‘Na kak:> koalicijo s socijalniml demokrati ni niti misliti. Klerikalci si bodo mogli 'porrusgati le na ta na-čn, da sedanji kabinet ostane kakor je, ali pa da se sestavi nestrankarska vlada.
+ Češkj Nemci za plebiscit. Iz Prage poročajo, da zahtevajo češkoslovaJški Nemci po vzgledu svojih sonarodnjakov Iz Avstrije plebiscit za priključenje k Nemški.
+ Volitve obratnih svetov v ruhrskem ozemlju so končale z naslednjim uspehom: Svobodne s,trokovme organizacije 1226 zastopnikov, sindikalistična delavska zveea 670, drugi sindikalisti 120, komunisti 72, krščanski socilalci 414, Poljaki pa 156 zastopnikov.
+ Konec zveze narodov. Francoska vlada je dobila po ameriškem poslaniku poziv, da bi se udeležila pregovorov za upostaVo mednarodnega ralzsodišča, ki bi ne bilo v nikaki zvezi z Zvezo narodov. .Isti poziv dobe tudi ostale antantne dnžaVe. j Amerika je odločena, bojkotirati Zvezo na-] rodov — radi tega in radi nameravanega; sklepa mirovnega stanja e Nemčijo vlada v antantnih diplomatskih krogih velika po-parjenost. Jasno je, da Amerika ni voljna uklanjati se antantnemu Imperializmu in antantnim kapitalističnim nameram, za katerih izvršitev je bila Zveza narodov sklenjena. Amerika bi sama rada igrala pnvo violino v svetovnem koncertu — Taito klela mednarodnega razsodišča.
Dnevne vesti.
Konsumno društvo za Slovenijo na-
■	znanja*, da uvede za čas od 15. junija do 15. septembra v pisarni poletenske uradne ure in sicer se bo uradovalo vsak dan razen nedelj in praznikov od 7. ure zjutraj do
2	ure popoldne.
Volitev župana v Mariboru je danes v pondelljek ob 6. uri zvečer.
Uvoz knjig. Finančni minister je dovolil uvoz 3cn]ig brez plačila 50% pristojbine.
Konil Iz Nemčije. Komisija je iz Wics-badna odposlala dva vlaka komj za nalšo državo. En vlak 200 konj se bo prodal v Salbcu, dnuigi v Beogradu.
Izvoz blaga v Nemčijo. Namestnik finančnega ministra je odredil da se blaigo, ki se je odposlalo pred začetkom sankcij proti Nemčiji, sme uvoziti brez 50% carinskega poviSka, kot dokaz, da je bilo blago odiposlano pred uvedbo sankcij, velja tovorni list ali parobrodska priznanica.
»Po šup.« 16 ruskih boljševdkov, ki so bili pred nekaterimi meseci internirani v Mostaru, bodo preko Romunije poslali nazaj v sovjetsko Rusijo. Med nijimi se nahaja 9 komisarjev, od katerih so 4 častniki rdeče armade.
Pobiranje mestne davščine na vozne listke električne cestne železnice. V zmis-lu § 81 ljubljanskega občinskega reda je deželna vlada dovolila siporaizimno z delegacijo ministrstva financ, da sme mestna občina ljubljanska v proračunskem letu 1920—'1921 pobirati na Vozne listke električne cestne železnice mostni davek v znesku 10% vsakokratne cene voznega
listka, za letne in mesečne vozne karte, katerim je prišteti tudi proste vozne listke, istotako 10% njih cene.
Iz Imenika odvetnikov je bil črtan g. Pavel Valjavec, odvetnik v Ljubljani, vSled sodiiijske obsodbe v kazenski zadevi.
Kmetijski tečaj za učitelje. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 18. julija do 27. avgusta t. 1. šesttedeoiski kmetijski tečaj za učitelje na kmetiljski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci iz vse Slovenije pod sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj 5 let Iju&sfcošolske učiteljske prakse in usposobljenostni izpit iz ljudske šole, 2. da so s kmetije dama oziroma, da so se s kmetijstvom že praktično pečali, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje In dobro voljo za kmetijski pouk, 4. da so Iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove kme-tijsko-nadaljevalni tečaji iin 5. da napravijo končam tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na Hame-\ tiisko-nadaljevalnih tečajih. Prosilci naj j poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji j tudi vse druge običajne podatke glede sta-j rosti, rojstnega kraja, dovršenih študij, dosedanjega službovanja, kakor tudi glede tega, ali so oženjeni ali so samci. V tečaj sprejeti učitelji dobe na zavodu prosto oskrbo, obstoječo iz proste hrane Czajuterk, kosilo m večerja brez vina) in prostega stanovanja. Med tečajem je pouk nepretrgan (brez dopustov) in se imajo tudi nedelje porabiti za poučne ekskurzije. Sprejeti udeležniki se morajo iz reverzom zavezati, da se bedo točno udeleževali pouka in ravnali v vsem po odredbali ravnateljstva. Prošnje za sprejem v kmetijski tečaj je vlagaiti naravnost pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 30. junija t. 1. Za štajerske učitelje se bo izposloval potrebni dopust.
Dramsko gledališče ljubljansko v slovenskih rokah. Deželna vlada za Slovenijo je razpustila društvo »Deutscher Theater-verein«, katero je bilo formelni lastnik ljubljanskega dramskega gledališča. V smislu pravil tega društva je celo društveno premoženje pripadlo »Kranjski hranilnici« v Ljubljani. S tem je zgradba prešla v slovenske roke.
Razpis službenih mest V Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo št. 61 z dne 6. t. m. je pri oddelku ministrstva z.' trgovino in industrijo v Ljubljani razpisanih več mest, in sicer ministrskega podtajnika event ministrskega tajnika, mesto ministrskega koncipista, mesto koncertnega praktikanta in mesto računskega praktiki n-ta. Prošnje do 1. julija t. L
Državna posredovalnica za *»>. Pri vseli podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru Pbuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 29. maji do 4. junija 1921 dela 235 moških in 106 ženskih delavnih moči. DelodajaUci so pa iskali 214 moških in 160 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 177. Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, čevljarji, natakarji, natakarice, trgov, sotrudniki, prodajalke, mizarji, strojniki, kurjači, tesarji, dninarji, dninarice, kuharji, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlaipci, dekle, monterji za ključavnice, mizarji, zidarji, čevljarji, tesarji, stroj, 'ključavničarji, kovinski strugarji, polj. delavd, polj delavke, pleskaji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
   .............. '	.. ■■	lil	II	I!
Kulturni vestnik.
Iz XIX. umetnostne razstave. V razstavo je bilo uvrščenih še osem plaket od Valentina Kosa. Prodana so do zdaj sledeJa dela: št. 30 do 69 »Kralj Matjaž* ilustracije od Fr. Kralja, dvanajst radirank od T. Kralja, št. 155 »Mati« od Iv, Napotnika (Nar. galerija) št. 187. »Trsatski grad«, ciukouis od S. Santela in št. 200 »Učenca* od Fr. Tratnika. Razstava ostane odprta do konca tega meseca in sicer vsak dan od !0 do 12 dop in od 3 do 6 pop.
Ilustriran list »Plamen«. Izšla je II. številka tega ilustriranega lista, ki prinaša pred vsem zanimive posnetke lz XIX. umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Nadalje prizore iz pre-i njiere igre Frana Kosca »Mrakovi« v i dramskem gledališču v Ljubljani in druge j ilustracije. Vsebina je bogata. Ta razno-\ lična vsebina in ilustracije bodo gotovo za-
nimale marsikoga Naroča se v upravi: Ljubljana, Kongresni trg 19. Četrtletna naročnina K 36, posamezna številka K 6.
Dopisi.
Ptuj. Urednik »Ptujskega lista« misli, da so čitatelji njegove »lajne« sami backi. Nekega dne prejšnjega tedna je v izvrstnem razpoloženju napisal sledečo notico: Ime naiše države se bo glasilo »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« in ne »Ju goslavija«, ker so sklenili tako radikalci, bivši zavezniki naših klerikalcev. — Da, da, Tone ga včasih vendar »pograjfa«!
Crna. Tukaj se marsikaj govori o prodaji svinčenih rudnikov angleški družbi »Central Europine Mineš Limited« in o tem, kar je časopisje poročalo. Govori se pa tudi o postopanju obratovodje g. Cihalke, ki je spodil 701etno gospo Marijo Miklan iz restavracije in namerava sedaj tudi starega blagajnika in korespomdenta Vizjaka vreči na cesto, čeprav je ta že mnogo let ipri podjetju v službi. Obračamo se vsled tega do vseh kompetentnih, da se prepreč! to okrutno postopanje obratov od j e in da se delavce in uradnike čiimprej osvobodi tega tujca. Zahtevamo, da se z delavci pravično in uljudno postopa in da se upoštevajo zakoni. Obljub je delavstvo bilo že sito! Tudi se doslej niso upoStavale naxedbe o predpisanih oblekah za delavce - rudarje; in to nikakor ni prav, da bi morali delavci v svoji Obleki ob tej draginji delati. Tudi zdravstvenih odredb bi bilo trelba in zdravstvenemu odseku svetujemo, da se na licu mesta o tem z delavci posvetuje. Od nove družbe pa pričakujemo, da bo izpolnila svoje dolžnosti napram delavstvu in povemo tudi v naprej, da se bomo vedeli braniti, če bomo opazili, da se to ne Po godilo in bi se hotelo delavstvo le na debelo Izkoriščati!
Gospodarstvo.
—	ljubljanski trg. Mesna kupčija je slaba. Posebno telečjega mesa je v izobilju, ki se vsled pomanjkanja hladilnice in celo zadostnih ledenic silno kvari, kar bistveno zavira padanje mesnim cenam ljubi. trga. Ljubi, trg se brez prim. hladilnice, ki bi se brezdvomao sijajno rentirala, nikakor ne more izboljšati in mora trpeti v higijenič-nem in materljelnem oziru najobčutnejši škodo. Kvaliteta mesa trga je dobra, v bi-gijeničnem oziru pa vladajo nedostatki. Ljubljanski trg konsumira v pretežni meri prekmurska teleta, katerih kvaliteta pa je posebno poleti zelo slaba. Prvovrstna domača teleta, posebno gorenjska, ne morejo
kriti domači trg. Izvoz živine ta meso »c je
močno zajezil, ker so na inozemskih trgih cene nižje kot naše. Zopet dokaz, da so cene živine pri nas neprimerne, ki so zdravi razvoj našega izvoza na mah otežkočile in domačemu trgu silno škodovale. Dobiček, ki ga je imel producent, ni v nikakem upravičenem razmerju s škodo, ki jo trpi domači trg, razvoj izvoza in tudi škodo države same. Začasni zastoj izvoza slovenskim pokrajinam ne bo škodoval; kvaliteta klavne živine se mora nekoliko popraviti, ker je vsled silnega spomladanskega izvoza vse, količkaj dozorelo blago Izginilo. Podpirati Izvoz negodne živine je iz gospodarskega stališča neumestno. Ostalega blaga ne primanjkuje nikjer. Moka št. 0 je padla od 17.50 na 17 K kg. Zanimivo je, da je jogolsl. maka
sedaj najdražja, ker hrv. in srbske firme trdovratno vzdržujejo visoko ceno pšenice vzlic temu, da so žetev leta 1920 razmeroma ugodno kupili. Pričakovati smemo, Ja bo zunanja konjunktura izsilila močno padanje žitnim cenam. Zelenjave in sadja je v izobilju. Vipavske črešnje se dobe že po 14 K kg. Domače črešnje, slabše kakovosti po 10 in 12 K kg. Gobe 20 K kg, šparglji 4‘J kTon kilogram. Cena solati je silno pad/i, kvaliteta je prvovrstna. Glede mleka vladajo stare, ukoreninjene razmere.
— Naša podonavska mornarica. Po nekih vesteh iz Pariza so bili naši državi prisojeni vsi -tisti podonavski brodi, ki jih 'e zaplenila za prevrata.
— Novi davkj v Nemčiji. Kakor do-znava »Lokalanzeiger« iz parlamentarnih krogov, namerava nemška -vlada staviti nastopne nove davčne predloge: Predlog za zvišanje davka na sladkor, na žganje in na pivo, dalje predlog za zvišanje davfa na tabak, cigare in cigarete ter na premotf. kakor tudi na zvišanje prometnega davf&
— Uvoz zlata v Zedinjene države. 01 januarja tega leta znaša uvoz zlata v, Zc* dinj ene države 288,624.063 dolarjev, celo* kupna rezerva zlata pa je znašala 1. ] uniia 3.175,037.198 dolarjev. Amerika še nikdar ni imela tako velikih .zakladov zlaita.
Po svetu.
—	Podržavlj enie	zavarovalništva.
Madžarska vlada namerava podržaviti zavarovalništvo v vsej deželi.
— Kakšna je lažnjiva vest? Pariz: Slaba žetev (? ravno iz Pariza so pred kratkim poročali, da je letina v Rusiji dobra! Ur.) in prevozne težikoče so sovjetsko vlado prisilile, da zmanjša krušno racijo. — Trije so znaki lažnjivih -vesti: Prvič — njih izhodno mesto Pariz; drugič — bedasto nasprotovanje lastnim porog lom; tretjič — nasprotovanje logiki stvari' Pomislite samo: žetev prve dni junija i" še v Rusiji!
— Morilec Roze Luksemburgove, neki zidar Runge, ki se je doslej skrival, je bil te dni v Berlinu aretiran. Prijel je vpo-slop j e strokovnih organizacij, da prejme p xi-poro kot nezaposlenec. Spoznali so ga delavci, zavlekli na cesto in ga tako pretepli, da ni mogel odgovoriti, ko so ga stražniki rešili njihovih rok. Bil je aretiran in se bf proti njemu vršila sodlna razprava. »Ar-beiter Zeitung« poroča nadalje, aa je bil aretiran še neki poročnik Kruli, ki je bil pri umoru tudi soudeležen.
— Usoda Vranglovcev. V Tunisu (Afrika) so nedavno tam naseljeni Rusi, voga-k* i>lv5c Vraa;l4»*r«r	>mcjaOT-lli	j#V$tt
Obupati. Oblasti so jih zaprle 250. v Tunisu je okrog 6000 teh Rusov. 2 njimi so podjetniki nedavno zlomili veliki štrajk delavcev v elektrarni v mestu Sfaksu.
— Moderna kultura. V Kašatvi na Slovaškem so 9. t. m. proglasili obsodbo proti družbi Levenda in drugi, ki so obtoženi, da so vršili za časa madžarskega vtpada špijonažo v škodo ČeSkaslavški. Levenda in dva druga so bili Obsojeni'na smrt, cela vrsta ljudi pa je dobila ječo od I do 12 let. N. B.: Njih krivda še niti dobro dokazana ni!
— Sedež Zveze narodov nameravajo baje namestiti na Dunaju v Sch5nbrunnu-Vest pa iz Pariza še ni potrjena.
Od danes naprej nov spored!
Cirkus Renlow
V ponedeljek, dne 13. junija in naslednje dni zvečer ob pol devetih
briljantna predstava
s povsem novim sporedom. Cene prostorom kakor po navadi.
Predprodaja vstopnic Dolenčevi trafiki, Prešernov« ul.
Ravnateljstvo.
Jlrasak t
FUozof Iska hlstorlla
K SO.
8j«jni bistorički i ljubavni roman. Upravo teaiao. Naručiti si udraah kod Čeikojugoslovanske naklade mmtm I. Harejk, Zagreb, mmam
f. BATJEL, Ljubija«*, »Ki tr| II. 28.
Sprejemajo se dvokolesa, otročji vo-zicki. Šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica Karlovška eesta 4.
»PETOVIA*
usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju sprejme takoj V Vg	•
popoln, izurjenih za čevljarsko tovarno.
Sprejme se
pisarniška moč l
za računsko pisarno rudnika
Reflektanti, samci, ki so že službovali na takih mestih, naj vpošljejo svoje prošnje z osebnimi podatki in popisom dosedanjega službovanja pod šifro „RUDNIK“ na upravnistvo Naprej-a.
Spedicijska tvrdka
na RAKEKU
oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi ocarinjene
Tovarna strojilnih snovi
Kurka & Wildi,
— v Polzeli pri Celju zzzž
kupi vsako množino
po najvišji ceni.
Kapital: 20,000 000 kron.
Slovenska eskomptna banka
Rezerve okrog 6,000.000 kron.
\mm skupnost s Jnatiko eskomptno banko" Ib n\\m banko" v Zagrebu. Ljubljana Selenburova ulica it. 1- izvršuje vse bsnčne transakcije najkuiantneje. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi Borza.
IzdAj&telj: Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik: J*k. Vehovec,