"""".J' 'Jt. DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 18 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 22D, 1936 LETO XXXIX. - VOL. XXXIX. if* Zanimive vesli iz živ- Predsednik Roosevelt ^^^^^^IRwolla v a besi nski Kral^eJta0^ ^loma Hovi angleški kralj je London, 21. januarja. Smrt DfOVilICi Gojdlll jfi V Rim> 21. januarja. — Smrt ,angleškega kralja je popolnoma j r , / ,V angleškega kralja je nekoliko zmešala račune elitni angleški Kflfltf HAlHAnAV ! družbi, ki se je pravkar nahaja- j nVI ,,ai,J01"'* la na vrhuncu družabne sezone., Addis Ababa 21. januarja. _ Vse slavno,!,, vse prireditve ko- fz verodostojnih virov iz A(idis nekaj veselega ali družabnega \ i i - . ' . i A babe se poroča, da je abesin- znacaja so odpovedane, in to Ijenja ameriških Slovencev Marko Rabič, gostilničar v Dodgeville, Mich., je bil zadnje dni aretiran pod obtožbo, da je zažgal lastno poslopje z namenom, da dobi $4,500 zavarovalnine. Izpuščen je bil proti Varščini $1,000.00. V Butte, Montana, je preminul rojak Anton Perne, star 48 let, doma iz Trzina pri Domžalah. Bil je samec. Ranjki zapušča v Clevelandu brata Louisa, v stari domovini pa tri sestre. msticni časopis London, 22. januarja. Ker je tukajšnji komunistični časopis ' napisal nedostojne opazke ob priliki smrti angleškega kralja George V. je razjarjena množica se navalila na uredništvo komunističnega časopisa in porušila vse. Bankirji so baje podpi-ratelji porodne kontrole v Zed. državah Cleveland. — Phillip Johnson, znani propovednik v državi molči o namenih glede bonus postave Washington, 21. januarja. — Predsednik Roosevelt molči glede vojaškega bonusa, ki je bil včeraj sprejet tudi v senatni zbornici z veliko večino 76:16. Bonus postava je bila že prej popolnoma izu-cen" za vlado . , m 10 i ski cesar enako v angleški visoki kot pri-J proisti družbi, kot tudi pri po-i sprejeta v poslanski zbornici. slaništvih vseh dežel, ki imajo! Poslana je bila zdaj poslanski 8voje zastopnike v Londonu. zbornici, da se izravnajo neka- Uradno žalovanje na angleškem I tera nasprotja, nakar dobi pred- dvuru bo trajalo celo leto, pri! sednik bonus postavo v sredo armadi in mornarici in..prx osta-' Hails Selassie bil prisiljen poslati dva svoja najboljša generala v severozapadno provinco Gojam, kjer je izbruhnila nevarna rsvolta. Novice o spopadu med lojalnimi in puntarskimi abesinski- nit in da." vetira. Na eni strani svetujejo pred y p |j 1 P ' • ............" " 1 uvuijmu in vi »ju v lii auaocK, lil, ,]e preminil-: Ohio, je govoril na shodu kon- sedniku njegovi dobri prijatelji,! mesecev oblečeni gresmana Martin Sweeneya te da podpiše bdi us postavo, na dni in omenil, da so ameriški drugi strani mu zopet enako do-bankirji pravi podpiratelji po- bri prijatelji odsvetujejo. Radi rodne kontrole v Zed. državah, tega predsednik molči in nihče Johnson je zagovornik idej po-j ne ve, kaj bo naredil. in zabavišča. iey Longa. I Nasvetovali so mu, da podpi-'bo novi kralj v nekaj tednih'od- >'°C' . ^ so prepri-jše, kajti vsi voditelji stranke so redil ukinjenje javnega Žalova-j ul^TT reveč sir o- .za bonus postavo, in če jo veti- ,„•„ • u«4>re luariamu, la rojakinja Mary, žnidaršič, stara 45 let, doma iz Gornje Planine na Notranjskem. Tu zapušča moža, osem otrok v starosti od treh do 21 let, brata v Chicagi in sestro v Homerville,' kojnega senatorja Huey Longa. a> j "Veliki finančniki Podružnica št. 6 S. ž. Z., Bar-; čani> da je v deželi pr berton, Ohio, priredi v nedeljo makov," je govoril Johnson. "Tj ra, imajo zagovorniki bonus po-26. januarja v dvorani Domovi-j siromaki se od časa do časa ogla-' stave v obeh zbornicah več kot »a lepo igro "Kralj Matjaž." V šajo- v javnosti in povedo jasno dvetreunsko večino, da uvelja-soboto, 25. januarja, pa priredi svoje mnenje. Na potu so ban- vi j o postavo proti vetiranju. društvo sv. Martina J. S. K. J- kirjem, ki so začeli pridigali po-; Nadalje mu prijatelji svetu- zbornici plesno veselico v isti dvorani. jrodno kontrolo, da se iznebijo! jejo, da je letos predsedniško V Grass Valley, Cal., je pre- j siromakov in lahko potem vrši- leto in da milijon glasov bivših minul rojak Anten Trselič, do- jn kontrolo nad narodnim pre-j vojakov bo skrajno dobro doma iz Gorice pri Krškem. Star moženjem. j šlo. Predsednik Roosevelt je .le bil 66 let. < waukee je vsled naporov v zad- daljeval Johnson, "toda revolu- velt vetiral bonus postavo, ra-njih dnevih zbolel in se je mo-|„jja tozadevno se je že pričela." zeli če se v zadnjem trenutku ne ral podati v bolnišnico. Kot govornik je sledil John- zgodi kaj nepričakovanega'. — V West Allis,-Wisconsin, se je sonu A]an Blackburn, profesor Oči vidno je pa da je Roosevelt priglasil Mr. Ludvik Oblak, sin na unjverzj. Tekom svojega go- že zaključil svoje mnenje toza-pionirske slovenske ondotne dru- v;bra je dejal: "O meni se govo- devno, toda ne pride v javnost, žine, da bo kandidiral za mest-:^ da sem trikrat neumen. Pr- dokler se ne bo zahtevalo od njenega asesorja, za kar ima vse dč sem neumen, ker verujem v ga. -o—-- popoldne, da jo podpiše ali i»a ,em občinstvu šest "mesecev, ™ mi f ' d°Spele. V *Uvno , . , , . '"j mesto, toda cenzura je prepre- splošen narod pa en teden. Vsi ,i]a jih priob,itev. P(J,0,a „0; dvorjani morajo biti prvih sest da rcvolla abesillskega v popolnoma:,ilnoskrbL črno obleko brez vsakih okraskov, le ženskam je dovoljeno no- nblažila jezo Italijanov nad Anglijo, kamero so delali odgovornim, da je izsilila sankcije proti London, 21. januarja. Novi Italiji. Laško časopisje piše, an5?ieški kralj, ki si je takoj ob oa je bil pokojni kralj "pleme-, smrti kralja Qeorga V. nadel pravi oče svojega naro- ime kralj Edward Vili, je bil rojen 23. junija, 1894. že takoj od rojstva naprej je waleski princ, kot se nazivlje angleški prestolonaslednik, užival veliko popularnost po vsem angleškem imperiju. Ko so ga krstili so mu dali sedem imen, kot je to navada pri kraljevih otrocih. Dobil je sledeča imena: Edward, Albert, Kongres pritiska z novimi pogoni na tuje-zemce v Ameriki V Gojam provinco je bil poli general K poznan pod imenom Washington, 21. januarja. — cesarja Generalni naselniški komisar Zedinjenih držav, MacCormack, Christian, George, Andrew, Pat- je poslal delavskemu depart- rick in David. Navada je, da si novi kralj ob nastopu, vlade iz-ubija- gres naredi nove postave glede bere eno izmed teh imen kot kriminalne kraljevo ime. Novi kralj si je siti bisere, ne pa drugih miki-^ ^^ Kenizmač Sale- ki mentu vlade priporočilo, da kon tov. Zaprta so vsa gledališča | revoltž njim je dospd() poR.ollov na ,,;iU)V, ' reč tisoč lojalnih čet, ki so šle tujezemce v Ameriki, ki so do- izbral ime Edward. Sweeney rebelira Iz Washingtona se poroča, da je bil včeraj opoldne v poslanski ; stavljen predlog, zbornica preneha s poslovanjem za dotični dan kot v znak soža-lja za umrlim angleškim kraljem. Vsi poslanci so bili za to, j • , samo kongresman 20 | iz Clevelanda, Martin Sweeney, je glasno zakričal: "No!" Zaman je prosil za besedo. Predsednik zbornice ga niti pogledal .>q,)q v'eb ni. Pozneje je Sweeney izjavil:; ' "Gotova oseba je umrla. Jaz spoštujem to gotovo osebo, toda kaj briga to ameriški kongres! Spominjam se, da so pod vlado kralja George V. njegove če e napadle moj rojstni kraj in so bili med žrtvami tudi moji so- sinskemu generalu sedaj izvzeti od deportacije. Od svoje mladosti sem mladi ki se je že po- Med drugimi nasveti je tudi princ ni bil trmoglav, pač pa prej boril s puntarji. ta, da kongres naredi postavo, precej pohleven, dasi so mu po- Ako se Hap;e Mariamu po&re- glasom katere sodniki sami ne lagoma tekom vzgoje znali dopo- či potlačiti revolto, ki je začela smejo pomilostiti tujezemev, vedati, da mora imeti trdno vo- leti že novembra meseca, tedaj pHč pa mora davi tozadevno do- ljo in biti pripravljen reči "ne," ima priliko, da dobi cesarjevo voljen je obenem delavski odd- 11 1 hčer Isahalo za ženo. jek vlade. Revolta v lastni deželi je tu- Obenem je generalni naselili- kaj bo naredil, kadar on pride di vzrok, da Haile Selassie no ški komisar sporočil vladi, da na kraljevi prestol. Seveda so more nadaljevati z ofenzivo na & vedno več tujezcmcev odhaja bile to večinoma fantastične če pravica to zahteva. Že kot otrok jo pripovedoval. JO distriktn 'UŽni fl'onti' kjer 80 1Ull'jani iz Amerike kot pa jih prihaja, ideje. Ko je deloma odrastel, so in Swonnov i P(>1)oVno začeli pritiskati, ko je Obenem pa vedno več tu ježem- ga poslali na mornariško akade- za podelitev držav- mijo Dartmouth, kjer je bil podvržen enaki vzgoji kot vsi drugi učenci. Postal je kadet, poročnik in ima vse potrebne zmožnosti. j nauke sehatorja Longa. Drugič; v Kenosha, Wis., se je smrt -jsem neumeni ker verujem v na-, Znižane cene no ponesrečil hrvatski rojak črte dr Townsenda, in tretjič j Telefonska družba The Ohio John Koprovič, ki je opravljal' sem neumen, ker poslušal Rev.1 Bell Telephone Co. naznanja, da rodniki i službo nočnega čuvaja pri Nash! Coughlina. . t je znatno znižala cene za pogo- Motor Co. V temni noči je ko- j »Toda . pri tem me tolaži za-j vere na razdaljo, in sicer ob ve-i'akal na delo, ko je na železni- j vest> da zivjm v ogromni prija- černih urah ob delavnikih in ves tel j ski. družbi. Programi ome-1 dan ob nedeljah. Cene so v naj-njeni treh ljudi se tako hitro|več slučajih znižane za celih 30 i , Širijo, da nas je že več "norcev" j odstotkov. Nedeljske cene tele-; nastope naše slovenske mladine, v bneDoygan, w is., je premi- kot pametnih v Ameriki. Kma- j fonskim pogovorom na razdaljo |To je bil vj enak poskus v na-nula rojakinja Frances Slapmk |bomo na eni strani Morgan, so sedaj slične kot cene nočnim j ai naselbini> in se je precej lepo ,;ira b0 lel" ^ok°.'na f /jneifl Mellon in milijarderji, na drugi pogovorom. Cena telefonskega1 b l Priho.inio nedelio pri-45 let v Sheboyganu. Poleg «o-;strani pa ysi onj> ki želimo Svo- razgovora med Clevelandom ,V obnesoL llh°anJ0 ,KdelJ0 pU deževje prenehalo. Iz Rima s > cey pr08j poroča, da je baje padlo 5,000 Ijanstva. Abesincev, in da so jih Italijani Tekom preteklega fiskalnega V drugih krogih se kta je ameriška vlada deporti- )5ii tr'di, 'da so Italijani napisali rala 8,31» tujezemcev, 7,918 pa, kapitan v kraljevi mornarici. I ,o zmago na papir, da pomirijo katere so dobili, da so nepostav- Ko še je izobrazil v pomorskih razburjene duhove doma. ; nim potom prišli v Ameriko, je zadevah, so ga premestili v ar- ----o----dobilo dovoljenje, da so prosto- mado, kjer je moral služiti naj- Roosevelt in Davey voljno odpotovali. prvo kot korporal, dokler ni na- j Da se je kongresman Stephen Lansko leto se je naselilo v predoval do stotnika. In tedaj Voung odpovedal kandidaturi za Zedinjenih državah 34,956 no- je izbruhnila svetovna vojna. škem tiru padel in še predno se je mogel dvigniti, je prihitsl vlak, ki ga je ubil. Radio nastopi otrok Tekom preteklih treh nedelj je tvrdka A. Grdi na & Sons, . fi01» St. Clair Ave. priredila na WJAY radio postaji poskusne ; governerja pri primarnih voli-' i tvah je v prvi vrsti odgovorno vodstvo demokratske stranke, v Washingtonu. Če bi demokrat-' ska stranka pri primarnih volitvah v maju mesecu imela dva ; ali več kandidatov za governerja, bi nastal spor v stranki, ki bi škodoval predsedniku Roose-veltu v državi Ohio, ki je dvom-j Ijiva letos za predsednika. Pr- vih naseljencev, toda odpotovalo Poznan je bil tedaj kot jako je pa 38,834 vujezemcev, poleg lp.iub.zniv družabnik, rad se je 16,000 deportiranih. V A meri- igral, toda bil je tudi energičen, ki se nahaja še vedno nekako 4 kadar so razmere zahtevale, milijone tujezemcev, ki niso Včasih se je tudi rad in preveč vseli niti prvjega papirja, do-čim jih je nad 7 milijonov, ki niso državljani. —_—o—;- Bančno premoženje Med sto največjimi' bankami mestila pošalil in uganjal tudi burke. Ti je prišlo njegovi materi kraljici na uho, ki se je nenapovedana pripeljala v Oxford, kjer je sina ostro prijela in ga pre-iz Oxforda v Oam- . . ani pa vsi oni, Ki zenmo svo- razgovora mea Clevelandom m1 jJgyj0 a Grdin-t & Sons zopet Proga Antona zapušča še štiri jemu bližnjemu povprečno sre- ; med mestom 100 milj od Cleve- . „, t niludinskih ridio na votno iPreclseclnik Roo»evelt ni- v Zedinjenih državah jih je pet, fridge. Njegova mati je pozna-hčere, od katerih je ena redovni- ;.no življenje.» .jlanda je bila doslej 90 centov,! sto" jn kot pravijo bo to zad-| kiikor ni bil naklonjen governer- ]{i imajo nad en tisoč milijonov na kot jako natančna, da, celo ca- --o--nova cena je samo 65c. Cena nji nilndinski rudio'nastop raz-111 Daveyu' toda zadnje čase se dolarjev premožen ja. Največja puritanska ženska. j pogovora med Clevelandom in' vo č.e'sp lbldjp 0i?iasijo v'veli- 'e politični l)oloža' tako aPre" banka v Zedinjenih državah je, Končno.so ga poslali na fron-državljanstvo. mestom 300 milj daleč od Cleve-1 kem Atevilu in jzrazijo željo da ■ menil- da I)0sta-i11 Duve>' nicčnej- ohaše National banka v New to, kjer je ostal tri leta. Takoj Dečki in deklice, ki bodo v bo- župan mesta Clevelanda ima se- landa, ki je bila dosedaj $1.80 S[1 u koncerti nadaljujejo Tvrd- iu če boti° ^emokratske fak- y0rku, ki izkazuje $2,075,131,- ob prihodu na fronti je povedal, doče izostajali iz šol in se po- dem pomočnikov, ki se imenu- je po novem samo $1.20. Cena A in sinov« n"P more!c1 J'e v državi zedinjene, ima 244 premoženja. Cleveland pa da ne želi, da bi mu radi njego Izostajanje iz šol Listnica uredništva Kandidat za Roosevelt priliko priboriti zmaje sicer nor- ima tri banke ki štejejo jiiad vega stanu prizanašali. Kakor $100,000,000 premoženja, in si- pripovedujejo stari naredniki, je na fronti vzorno obnašal. Po končani vojni so ga poši- cer The Cleveland Trust Co., ki še je po premoženju dvajseta naj- ika A. Grdina in Sinova ne more, tepali, bodo precej škodovali jejo direktorji in ki so predstoj- razgovorom^^med, Clevelandom in sama vedeti, če nastop mladine blagajni šole. Nova postava, ki niki posameznih oddelkov mest- 1,000 milj razdalje je bila doslej u' ja ab ne' torej bj rada zve- tudi v ()hio' ki je šla v veljavo 1. januarja, do- ne vlade. Njih imena so: direk- $4.75. Nova cena je samo.$3.00.' de\.d'z.d mnenje javnosti, 'če se 11111,110 republikanska država, ^oča $30.60 stroškov za vsakega tor postav; Alfred Clum. Di- Predsednik zbornice 1 oglasi dovolj ljudi z željo, da sa Odklonjena kompanija otroka v ljudski šoli na' leto in rektor parkov in javne lastnine:! Včeraj se je začela pred apč- nastop mladine na radio postaji L C. Mertz, Inc., tvrdka, ki večja banka V Ameriki, potmi Ijali na potovanja po svetu. Se-$45.80 za vsakega otroka v višji Hugo Varga. Direktor javnega hitno sodnijo prva razprava, ki nadaljuje'bo tvrdka rada ugo- posluje s tem, da kupuje posojil- Central National, ki je 43. po zna niti se je moral z obširnim Soli. Državna šolska oblast bo zdravja in blagostanja: Fred W. naj dožene, kdo je predsednik dua ljudem. Toda sporočiti je nične knjižice, ni dobila včeraj vrsti, in National City banka, angleškim imperijem. Vsepov-odtrgala dnevno 17c za vsakega Ramsey. Direktor javne varno- mestne zbornice v Clevelandu. treba ilft zahtevo dovoljenja, da sme ki je 46. v redu ameriških bank. sod, kamor je prišel, si je znal otroka, ki brez vzroka ni prišel sti: Elliott Ness. Finančni di- Mestni direktor postav, Alfred Okradeni zdravnik še naprej poslovati in trgovati Poleg tega je tudi Society of s svojo ljubeznivostjo in demo- v ljudsko šolo in 25 centov za rektor: G. A. Gesell. Direktor Clum, je trdil pred sodnijo, da Nepoznani roparji so vdrli v s hranilnimi knjižicami, ker ta Savings, ki šteje $108,000,000 kratičnim nastopom pridobiti otroka v višji šoli, ki je izostal, javnih utilitet (elektrarna in vo- je bil le DeMaioribus pravilno urad dr Antona Peuza, 11803 tvrdka ni mogla dokazati, da je premoženja, toda ni direktna ljudi. Učiteljice bodo v bodoče morali dovodi): Frank O. Wallene. K izvoljen, in da sta Artl in Reed Buckeye Rd. in odnesli $575.00, solventna in finančno močna do- banka, pač pa ima značaj dru bolj paziti, da otroci redno za- tem lahko prištejemo še komi- zgubila, pravico do predsedni- katere je imel v železni blagaj- volj, da drži svoje obljube. Dr- žabne hranilnice. ha lajo v šolo. Coughlin shod Za nocoj večer, 22. januarja, se sklicuje organizacijski shod Pristašev Coughlina, da se ustanovi podružnica Lige za soci-alno pravico. Shod se vrši v . . - .....— - je sarja za cestno železnico, ki je gtva, ker se nista pravočasno nb y j^} blagajni je bilo tudi Edward Schweid. j oglasila tekom glasovanja. j nekaj'strupov, katere so pa ro- Angleška društva Smrtna kosa par ji pustili nedotaknjene. Vsa podporna, družabna in Včeraj zvečer je preminula po . Vile rojenice športna ter kulturna društva dolgi in zelo mučni bolezni do- — Pri družini Mr. in Mrs. Angležev, Škotov, Velšev in dru- bro poznana Slovenka v našel- Jakob Strekalj, 702 E. 159th St. žavni nadzorniki so izjavili, da so dobili pri kompaniji samo $114.00 v gotovini in sekuritetah. Coughlinov shod Nocoj večer, 22. januarja, se Žalostna vest Mr. Jerry Mohar, 6129 St. $5000 v Clair Ave. je dobil iz stare do movine žalostno vest, da mu i Novi kralj je srednje postave, suhljat, toda močan, razvit in silno aktiven. Poleg tega je silno čedne zunanjosti, za katero se je zanimalo -že tisoče žensk, toda princ je ostal samski in ki t gih organizacij, katerih člani so bini, Mrs. Mary Dolenc, rojena so se oglasile vile rojenice in vrši ustanovni shod Coughlinove 80 let. Pokojna zapušča doma «e ne b Kunčičevi dvorani na Waterloo prišli iz an^leškega imperija, Ravnahrib, stara 66 let. Stano- prinesle krepkega fantka, prvo-Rd. Vsi ste vabljeni. — Mary organizacije Unetič, 16412 Arcade Ave. Društvo Bled št. 20 SDZ bodo skupno priredila veliko1 vala je na 6224 Carl Ave. Bila rojenca. Mama se je pisala prej okrožje, ko se bo ustanovila po- kov, v Ameriki pa sina Jerry žalno manifestacijo za pokojnim je članica društva Srca Marije Molly Skrabec. Mati in otrok družnica Lige za socialno pra- Mohar, hčer Agato Zakrajšek angleškim kraljem. Brez raz- «taro. Pogreb bo vodil A. Grdi- sta zdrava. Naše čestitke. vičnost. Shod se vrši v sloven- in vnuka Jerrya Mohar ml., pa-like je sleherno društvo odgla- na jn Sinovi pogrebni zavod.' Izvanredita seja ! ski šoli ob 7:30 zvečer. storka Franka Bambiča in šfe v Malem logu pri Loškem poto- tak je včeraj nastopil vlado naj-ku umrla mati v visoki starosti večjega imperija sveta. Oženil bo. Nekoč je izjavil: — Anglija je imela svoje Čase deviško kraljico, zakaj ne bi imela tudi kralja-pečlarja!" »-O—--i-j— za newburško eno hčer, enega sina in Tajnik omenjenega društva sovalo, da se udeleži manifesta- Podrobnosti jutri, sporoča, da ne bo pobiral ases-^-Ue. ^enta drugače kot na seji in Razprodaja čevljev vsakega 25. dne v mesecu ob 8. j Pri Frank Butalu, 6410 St. | Kristine se vrši v nri zvečer. Doma na domu ab- lair Ave., Cse vrši te dni velika. januarja, zvečer v solutno ne bo vzel več asesmen- razprodaja obuvala, ta. Pred Krečič, tajnik. oglas za cene. Brezposelna akcija Redna seja Jugoslov. sekcije za brezposelno zavarovanja se vrši v petek večer 24. januarja četrtek, 23. ne seje dne 23. januarja ob 7. rili. Zastopniki in zastopnice so Vsi mestni uslužbenci bodo v SNI.) na St. Clair Ave,, dvo-dvorani sv J uri zvečer. Seja se vrši na do- prošeni, da se gotovo udeležijo, danes plačani, tudi policisti, in ■' rana št. 2, novo poslopje. Poda« Društvo Kristusa Kralja št. Skupna društva več sorodnikov. Naj bo ranjki Fara sv. Kristine ,226 K. S. K. J. vabi članstvo' Nocoj je seja skupnih društev rahla domača zemlja! Seja skupnih društev fare sv. društva, da se udeleži izvanred- fare sv. Vida v navadnih prosto-1 Danes je plača Berite Kristine. Prosi se vse zastopni-1 mu tajnika na 6329 Carl Aye.'Na seji bodo prebrani računi ognjegasci. Plače niso dobili že na bodo važna poročila in raz ke, da so polnoštevilno navzoči. Jako važno! — Predsednik. zadnje prireditve. Pridite vsi! od 1. decembra. motrivalo se bo o bodoči akciji. mm ^ AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 22D, 1936 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■11? Bt. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofitl, eelo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po ramašalcih: celo leto, $9.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. 0. 8. and Canada $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 month«. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March* 3d, 1878 83- No. 18, Wed., Jan. 22, 1936 Protesti, ki so na dnevnem redu Kot smo poročali že včeraj so komunisti in drugi neodgovorni elementi preplavili naša društva s pamfleti, v katerih pritiskajo za splošen protest proti naši domovini — Jugoslaviji. Ameriški Nemci niso poslali še nobenega enakega protesta proti Hitlerju, ameriški Italijani pošiljajo zlato, srebro, diamante in tisočake Mussoliniju, da lahko še nadalje drži v sužnjost 800,000 naših bratov v Primorju in kršni Notranjski, Rusom v Ameriki niti v glavo ne pade, da bi pošiljali protest diktatorju Stalinu proti umoru 300,000 slovanskih Rusov, ker dobro Vedo,* da če bi protestirali, bi diktator Stalin dal postreliti vse sorodnike in prijatelje protestantov v Rusiji. Samo peščica komunistov med našim narodom v Ameriki, ki ne šteje niti en odstotek našega naseljenega naroda v Ameriki, neprestano zahteva, da se vtikamo v jugoslovanske zadeve, namesto da bi sledili ameriškim aferam in pro testirali v Ameriki, kar je protestiranja vredno. • Toda takih protestov se zapeljani sinovi našega naroda v Ameriki silno bojijo. Protestirati 4,000 milj daleč v rojstno domovino potom pocestnih plakatov je poceni in nihče ne izpostavlja svoje kože v nevarnost. Nadalje, protesti, ki naj se pošljejo Mussoliniju v Rim, tudi niso na mestu. 800,000 naših bratov v Primorju naj le trpi in umira, ker rdeči protestanti dobro vedo, da če bi protestirali direktno v Rim Mussoliniju, da bi slednji povzročil dvojno klanje med našim narodom v Primorju, zlasti med sorodniki onih, ki pošiljajo proteste iz Amerike. Le ta naša sirotna Jugoslavija, kjer je tekla zibeljka vsem protestantom v Ameriki, je deležna protestov iz Amerike. Vzrok je, ker je jugoslovanska vlada mnogo prepotr-pežljiva napram sovražnikom Jugoslavije, tako domačim, kot tujezemskim. Ti naši "protestanti" proti Jugoslaviji, bi radi zdrobili svojo lastno domovino v prah in smet in jo priklopih diktatorju Mussoliniju — glejte dejstva glede dr. Paveliča — ali pa diktatorju Stalinu, in kdo ve — mogoče tudi diktatorju Hitlerju. Kajti kdor ne spoštuje svojega lastnega naroda, države in rojstne domovine, ta je zmožen vsakega izdajstva nad narodom! Pa. imamo te dni še mnogo drugih protestov, ki so na dnevnem redu, in kateri protesti so bolj nujno potrebni kot protesti proti rojstni domovini Jugoslaviji, kjer je baje 368 političnih jetnikov bilo obsojenih skupno v 600 let ječe. Povprečno vsak na 2 leti. V Ameriki dobijo enaki kriminalci pet do deset let, v Nemčiji jim odsekajo glave, v Rusiji jih obesijo, v Italiji jih pa ustrelijo v hrbet. Samo v Jugoslaviji jim dajo dve leti zapora! Namesto, da bi zrli 4,000 milj daleč na evropske tirane in diktatorje, dajmo in poglejmo, kot ameriški državljani, kaj se da protestirati pri nas v Ameriki! Seveda, mnogo teh protestantov živi od relifa in.se ne drzne na tujih tleh protestirati proti strašnim krivicam, ki se godijo okoli njih! Ali ne bi bil protest na m^stu, ko je stotine naših rojakov bilo osleparjenih za skoro pol milijona dolarjev, ko so brezvestni, sleparski agenti tujčevih kompanij in korpora-cij prodajali našim rojakom, ki so imeli svoj denar v posojilnici — pokopališčne lote na zemljišču, ki sploh niso bila ustvarjena za pokopališča?! Ali ne bil umesten strašen narodni protest proti uradnikom posojilnic, ki so glasom zapriseženih izjav osleparjenih vložnikov posojilnic izjavili pred veliko poroto v Cleve-landu, da so sleparski agenti pokopališcinih kompanij dobivali od posojilnic imena, naslove in natančne svote, katere so imele naše slovenske in hrvatske žrtve naložene v posojilnici in je bilo na ta način sleparjem olajšano delo in so osleparili na,še ljudi za pol milijona dolarjev življenskih prihrankov! Oh, takih protestov med našim narodom in na naših tleh v naši neposredni bližini imamo še stotine! Parfietni ljudje bodo gledali, da se iznebijo pijavk in izkoriščevalcev, ki jih molzejo prav ti; med nami, v Ameriki, v naselbini. Naši bratje v domovini bodo sami pometali in uničili, kar jim ne prija. Mi, kot ameriški državljani pa glejmo, da se bomo rešili stokrat večjih zapeljivcev in sleparjev v naši lastni sredini! --o---- Rev. M. Jager: pogledu. Ko je nadškof prišel v Ameriko, ni imel zanj veliki "narodnjak" Nace Gril niti ene besedice pozdrava, sedaj, ko nadškofa ni več tu, ga pa pobalinsko napada, ko mu podtika nečedne namene, češ da nadškof ni prišel sem samo zato, da bi Slovencem pomagal v verskem pogledu, ampak je prišel tudi, da uganja politiko kot odposlanec jugoslovanske vlade. Seveda, urednik Nace Gril sam ne pozna drugega kakor politiko in to, kar mnogi politiki s tem združujejo: zvijačnost, zavijanje, demagogijo! Zato pa misli,' da so drugi ravno taki, pa si ne more predstavljati, da bi mogel kdo delati za narod res iz čistih in nesebičnih namenov! Zato podtika sedaj nadškofu dr. Rozmanu "politično misijo," odposlanstvo, medtem ko nadškof dr. Rozman ni nikdar imel tukaj v Ameriki kateregakoli političnega govora in ne političnih opazk, ampak se je skrbno izogibal katerekoli politične izjave. Naravno, ker pač ni prišel v Ameriko politiko uganjati, am pak našemu narodu dati verske in narodne izpodbude! In sedaj ga hoče to-le urednice Nace Gril označiti, štempljati kot "odposlanca jugoslovanske vlade," morda celo kot ovaduha! Seveda, saj vse vlade pošiljajo svoje odposlance zato, da vohunijo zanjo! Slovenski vladika, nadškof, pa vladni vohun! . . Fej, urednice Nace Gril, na ta kim nizkotnim podtikanjem! Db tega podtikanja pride urednik Nace Gril iz tega, ker je "j ugoslovanski poslanik v Washingtonu dr. Fotič priredil ljubljanskemu nadškofu dr. Rozmanu v New Yorku poslovni banket." To dejstvo, pravi urednik Nace Gril, da "nam pove, da misija dr. Rozmana v Ameriki ni bila samo verska, temveč tudi politična." Ha, ha, ha! Sijajna logika! Sicer pa, kajne gospod kolega M. Slaje, pri teh ljudeh iskati logike, pravilnega sklepanja, je brezupna stvar! Urednik Nace Gril sklepa prav tako., kakor če bi jaz dejal: "Urednik Nace Gril se je par let nazaj udeležil cerkvenega banketa v dvorani šole sv. Vida. To nam pove, da se je urednik Nace Gril prelevil v klerikalca!" — Ha, ha, ha! Kaj bi dejal ob takem sklepanju urednik Nace Gril! To bi vam ogorčeno protestiral! V boljšo informacijo glavnemu uredniku Nacetu Grilu pa povem, da banketa nadškofu dr. Rozmanu ni priredil poslanik, ampak newyorski konzul, in je bil poslanik sam samo gost na tem banketu. Ta konzul je pač poznal takt, — oh, če bi urednik Nace Gril vedel, kaj je "takt," vljudnost, dostojnost! — in zato je konzul priredil poslovilni banket temu naj odlične j šerilu Slovencu dr. Rozmanu, ker so pač Slovenci tudi del jugoslovanske države! Saj pa veliki "narodnjak" Nace Gril ni poznal toliko najniivadnejaega takta, da bi ob nadškofovem prihodu mu zapisal v svoj časopis vsaj eno besedo "Dobrodošel!", menda niti omenil ni njegovega prihoda! Seveda ko bi pa prišel kak jugoslovanski rudeč agitator, tedaj bi bila pa stvar čisto drugačna! Tedaj pa "pridi, mili narod, in pozdravi svojega jugoslovanskega brata!" Ko pa nadškofa ni več tukaj v Ameriki, sedaj pa zna urednik Nace Gril lajati nanj! Prav kakor se pobalin skrije za vogal in ko je do prav nič več stikov, kakor jih ima kdorkoli, ki potuje v Ameriko: potne listine! če bi imel nadškof dr. Rožman kakšno politično poslanstvo, se pač ne bi izognil Washingtona, kjer je jugoslovansko poslaništvo, kakor se ga je, seveda se ga ni nalašč, ampak samo zato, ker mu čas ni pripuščal, ampak je še zadnje dni raje šel po naselbinah pridigat! Toda kaj more zato, da se ni mogel izogniti New Yorka, Kjer je še jugoslovanski konzul? Ali naj bi mar po niagarskih slapovih prišel in odšel iz Amerike, da bi se ja izognil slehernemu jugoslovanskemu uradniku? Ali je mar urednik Nace Gril prišel v Ameriko čez nia garske slapove? Saj nekateri se upajo čez nje v sodu, seveda samo navzdol, kaj ko bi urednik Nace Gril pa prišel čez nje v sodu navzgor? . . . Sicer pa, katoliški Slovenci, vi, ki ste s toliko ljubeznijo sprejemali nadškofa dr. Rozmana in se prepričali, da je on več kakor vreden te ljubezni, pomislite vi, kakšnega namena je pač urednik Nace Gril sedaj "odkril" to-le o nadškofu, dr. Rozmanu, češ, da njegova misija (poslanstvo) ni bilo samo versko ampak tudi politično, zakaj je pač sedaj to-le "odkril"? Namen je jasen! "Enakopravnost" ob vsaki priliki udarja čez jugoslovanski režim, vlado, ali že upravičeno ali ne, to je drugo vprašanje, ki ga_ tu nočem načenjati, a udarja! Zato ko kaže nadškofa dr. Rožmana našim ljudem kot odposlanca jUgoslo vanske vlade, padejo vsi ti očitki zoper jugoslovansko vlado seveda več ali manj tudi na nadškofa samega! Na ta način hoče zmanjšati njegovo veljavo pred našimi ljudmi, na ta način hoče ubijati v srcih naših ljudeh ljubezen do nadškofa dr. Rožmana, ki si jo je pridobil, vzbuditi v naših ljudeh nezaupanje do nadškofovega delovanja! Na ta način hoče čim bolj zmanjšati vpliv nadškdfovega misijonskega delovanja1 med našim narodom, tisti veliki vpliv, ki seveda urednika Načeta Grila neizmerno boli! Torej to je jasen namen tega "odkritja" urednika Načeta Grila o ' nadškofu dr. Rozmanu: vzbuditi v naših ljudeh nezaupanje v nadškofa dr. Rožmana, ubijati v njih ljubezen do njega, zmanjšati vrednost in veljavo in učinek njegovih misijonskih govorov! Katoliški Slovenci, sodite sami, kako naj se tako početje urednika Načeta Grila s pravim imenom imenuje! Jaz ga ne morem drugače kakor: pobalinstvo ! -o-- nice v zadnjem letu. Zahvaliti se moramo tudi naši aktivni tajnici Frances Susel za tako nalezljivo razpoloženje, da se ji ni nič mudilo domov. Sploh hvala celokupnemu veseličnemu cdboru za sodelovanje in za udeležbo. Zahvala gre tudi boljšim (ali slabšim) polovicam naših dveh članic, to sta Mr. Sal-mič in Mr. Toni, kii sta nam tako .pridno pomagala, ker same nismo bile kos tistemu delu. Žal je lahko vsaki članici, ki se ni udeležila te prireditve. — Pozdrav in vse najboljše v tekočem letu želim vsem članicam Slovenske ženske zveze. J. Kozely, zapišnikarica. -o- Razpravljanje o zadrušništvu Srnjaki ne skačejo sami v pisker Piše J. Debevec Kmalu pride iz gozda tudi Mandel. Ta mi pove vse natančno, kaj se godi in kaj se je godilo zadnje pol ure tukaj naokrog. se drug za drugim vračali nazaj. Le Tone Babič se je držal Charlita. Končno se je vednar posrečilo Babiču, da je dobil še enkrat srnjaka na muho in mu cddal »zadnji strel, ki ga je po- Ko sem se jaz drl gori po hri- godil v, pravo mesto in tako pobu, ni bilo to moje vpitje prav j sadil srnjaka dodobra na tla. nič po godu nekemu srnjaku, j Ampak kaj pa ?daj ? Ve~ kot ki je vstal z ležišča m se napo-, milj hoda gta podik grnja. til v druge kraje, kjer sp ljud-;ka> nQČ se dela sama sta z je bolj mamrlih in ne vpijejo v jvelikim srnjakom. Kdo ga b0 mraku po gozdu ko norci. P" sp^Vi, domov? Sama gotovo ne, saj tehta gotovo čez 250 fun- Zanimanje za demokratično in praktično izboljšanje socialnih razmer, ni vprašanje, s katerim se bavimo samo Slovenci, ampak je vprašanje vseh narodnosti — vseh tistih, ki si služijo svoj vsakdanji kruh s poštenim delom. Med Amerikanci prihaja to spoznanje čedallje bolj na dan in danes se zanimajo zanj ne samo preprosti delavci, temveč tudi učenjaki, kot — ekonomi, sociologi in drugi. V SREDO ZVEČER, 22. januarja, bosta predavala o zadružništvu dobroznani liberalni odvetnik Marvin C. Harrison in tajnik Ohio Farmerske organizacije — Murray Lincoln. Prostor: YMCA Auditorium na 22. cesti in Prospect Ave. Vstopnina prosta! Vsi, ki se zanimate za to važno vprašanje, vsi, katerim je na tem, da se poglobijo v vprašanje, kako in kje dobiti boljšo metodo ali način za izboljšanje socialnih in ekonomskih razmer, pridite na to predavanje in poglobili boste svoje znanje, utrdili svoje prepričanje — postali aktivni zadrugarji v svojih naselbinah. Katoliški Slovenci, sodite sami! --"takt" urednika Načeta Grila! Ljubljanski nadškof dr. Gre- i Ne da in ne da temu uredniku j Torej jugoslovanski konzul aH Lepa hvala vsem udeležencem gprij Rozman je Blagoslova polno bil med nami. je bilo njego- žiiica miru, da ne bi — kjer ko-j pa poslanik, kdorkoli je pač lička j more — sikal in vbrizga- priredil banket! — je bil to- vo delo! Zelo innogo je koristil j val v svoje bralce strupa dvoma iliko fin, da je temu odli- slovenskemu narodu s svojimi: in mržnje de Cerkve in misijonskimi potovanji po slo-! predstavnikov in s tem njenih j čnemu Slovencu nadškofu dr. sevedaiRozmanu priredil poslovilni venskih naselbinah Združenih j do vere! V sobotni številki se je .držav. • • Da, misijonska so bila j spravil -nad nadškofa dr. Rož-njegova potovanja, pa nič več, mana. tistega, ki je ves svoj čas urednice Nace Gril, edino in v Ameriki skrajno izrabil, da bi same versko-misijonska! Prav j a slovenskemu narodu čim več pr: banket, če bi ga pa ne bi, pa — tega sem popolnoma prepričan! 1 pa bi smatral nadškof stvar pravtako popolnoma v redu, ker pač njegovo potovanje v Ameri- Minilo je, pa še sedaj ne morejo pozabiti, kako da je bilo prijetno na 5. januarja, ko se je vršil ples in slavnostni sprejem vseh članic naše podružnice št. 10 SŽZ. Ne bom, pripovedovala, kaj vse je bilo na programu, saj udeleženci, katerih hi bilo malo, vedo to sami. Povem pa, da to je bil res uspeh in sicer nad vse pričakovanje nas članic. In iz tega lahko sklepate, da smo morale biti dobre volje. Zahvalimo se vsem udeležencem in vsem, kateri so kaj pripomogli, da je ta naša prireditev tako lepo uspela. Najlepšo zahvalo izrekamo msgr. V. Hribarju in duhovnemu svetovalcu naše organizacije, Father Slajetu iz Loraina za krasne govore in njih udeležbo, da so s svojim prihodom počastili našo prireditev. Ne smemo pozabiti tudi naše Miss Kovačič, ki je tako ljubko /pozdravila našega duhovnega svetovalca. Najlepša ji hvala. Najlepša zahvala tudi sestram podružnice št. 18. Bodite prepričane, sestre, da cb enaki priliki §e vidimo. Hvala thjdi naši predsednici Louisi Milavec, ki je tako lepo čisto nič niso bila politična! pomagal v verskem in narodnem ko ni imelo z jugoslovansko via- raziožila delovanje naše podruž- vat, ampak vedno išče pota Nobenega dvoma ni, da bi Slovenci morali imeti svoje zadružne trgovine po vsem širnem Clevelandu, enako vsi drugi na rodi. Le na ta način si zamore-mo zagotoviti boljšo bodočnost, boljšo ekonomsko eksistenco Ameriki. Zadružništvo prihaja in od nas samih je odvisno, kak0 hitro. Napredek posamezne naselbine se precej meri po zadružnih aktivnostih. Ako jih ni, poklicani ste, da jih organizirate, ustanovite lastna podjetja in nadaljujete z vso vnemo in energijo, da se ideja eventualno uresniči. Slovenci smo poklicani, da bi il organizirali nekaj zadrug v okolišu 65. St. in St. Clair, v Newbiirgu, West Side in tako naprej. Pridite na to predavanje in pogovorili se bomo po istem, kaj, kje in kako se bi dalo kaj konkretnega započeti. Ne pozabite: Sredo 22. jati. ob 8. uri zvečer v YMCA Auditorium. Joseph A. Siskovich. -o—-—" ■ Važno za tri društva na južni strani Na moj predlog so društva Cvet, Tabor št. 139 SNPJ in Naš dom št. 50 SDZ izvolila svoje zastopnike, ki smo se dogovorili, da si uredimo glede piknikov tako, da ne bomo drug drugemu škodili. In tako bo imelo društvo Cvet piknik na 21. junija: za prostor bodo povedali pozneje. Društvo Tabor ima piknik 5. julija na cerkvenih prostorih v Maple Heights in Naš dom 12. julija istotam. Ali nismo dobro ukrenili? Naj vzame članstvo gori omenjenih treh društev to v naznarije in odobri ukrep zastopnikov. Saj to je le v korist društev. Napredek vsakega društva je odvisen od zvestih in poštenih članov. Kdor na sejah samo kima, takega imam jaz za zaspanca. Dober član ne more mi roža ko norci. Pri tem ga pot prinese ravno pred Tcneta Babiča. Toda Babič je že prej videl srnjake in sicer na naši lovski večerji v zosu, zato je takoj vedel, da tukaj bo treba nekaj storiti in "sicer prav v kratkem ali pa bo nekaj narobe. Srnjak se je ustavil kakih dvajset korakov pred njim in menda čakal na potezo od strani Toneta. Srnjak je že storil ^svoje, zdaj naj pa še Tone. Orajt! Tone pomeri in sproži. Srnjak malo pomiga z repkom in lepo čaka naprej. Tone pomeri in sproži drugič. Še vedno nobene zamere pri srnjaku. Tone pomeri in ukreše (da povem po Maroltovem) tretjič in tretji strel je dosegel tak učinek pri srnjaku, da se je obrnil in pokazal svojo drugo plat proti Tonetu, češ, pa še sem malo pali, morda bo kaj več sreče. Zdaj je pa tudi že Tonetu začelo privzdigovati lase. Kaj mislite, tri strele tako od blizu, vsak strel je zadel, srnjak te pa zija kot državljan, ko dobi polo za nove davke. Tako ne bo lo, si misli Tone, nekaj drugega bo treba ukreniti. Pred njim je stal star štor in na tega Tone poklekne, nasloni puško nanj, pomeri na srnjaka in upali. Srnjak brcne z zadnjo nogo, kot bi hotel odpoditi sitno muho. Tone užge še enkrat, to je petič, potem pa ni mogel več, kajti vsake stvari je enkrat konec, si je mislil srnjak, ki se mu je ;:delo dovolj tega špasa, pa se je lepo obrnil in veličastnih korakov odšel proti dolini, Bog ve, da res. Ampak Tonetovi streli so privabili tudi našega vodnika Charlita, ki se je sredi rebri srečal s srnjakom in kar gredoč oddal dva strela nanj. Srnjak je poskočil in mislil napraviti salto mortale, pa se je v hipu premislil in jo vlili na nos na vrat doli cb potoku in v Sterling Run. Charlie zavpije, da je srnjaka ranil, da ne bo šel daleč in da naj gremo za njim. Res se vsuje cela brajda jagrčkov za sledom. Charlie na čelu. Kot bi spustil krvnega psa za sledom, tako je šel Charlie za srnjakom in bral na tleh in po grmič ju sled, kjer je srnjak bežal. Par-krat je prišel skoro do njega in oddal nanj par strelov, vendar srnjak ni bil toliko ranjen, da bi onemogel. Sempatja se je vlegel, da bi dobil novih moči, pa zopet bežal naprej. Prav tako kot pijanček, ki dobiva novih moči ob ulični svetilki. Naši fantje so polagoma zaostajali in tov. Očistita ga, potem pa reče Charlie, da gre domov po pomoč, Tone naj pa straži srnjaka, da ga kdo ne odnese (srnjaka). Kot mi je Tone pozneje povedal, se je bil naveličal tam čuti pri mrliču, pa ga je skušal zadeti na ramena in odnesti domov. Pa naj je še tako skušal in se upiral s svojimi krepkimi mišicami, ki so vajene trdega dela na farmah, srnjaka ni mogel zadeti na rame. Moral je torej kar lepo čakati v temi na pomoč, ki je prišla šele čez kaki dve uri. Ves zasopel je pritekel Charlie in povedal, da je srnjak mor-to in naj gremo ponj. Vsi so bili takoj pri volji, samo jaz sem ostal pri avtomobilih za stražo, da nam jih kdo ne odnese. Menda ja. . . Dolgo sem čakal in zmrzoval sem v avtomobilu ter že skoro zavidal naše fante, ki jim je lepo gorkos ko gredo v slavnostni povorki s srnjakom tam , po gmajni. Končno sem jih le do-in cd vseh skupaj, pa še od vsakega posebej sem jih'slišal, da blagor meni, ki sem lepo sedel v avtomobilu, oni so pa morali nositi pet milj daleč težkega srnjaka. Srnjaka moreta nositi navadno samo dva. Priveže se ga za noge na prili-čen drog in tega nosita potem dva, vsak na enem koncu. Nosa-ča moraja paziti, da stopata oba hkrati, takole po vojaško, sicer jima začne srnjak opletati na vse kraje in ju zanašati kot sa-mokolnica novinca. Podnevi že gre, ko Vidiš kam stopiš, ampak naši fantje so nosili ponfeci, ko nišo videli ne kotanj ne kamnov ne korenin in druge navlake I na poti. Torej se ne bo nihče čudil, če sem to prijetno delo prepustil drugim. Sicer pa lahko tudi rečem: tisti naj nosi srnjaka, ki ga je streljal, ali vsaj hotel streljati. Jaz si urnijem roke nad njegovo smrtjo, zato ga tudi nosil ne bom, saj ni bil pri našem društvu. Zato se meni zdi najbolj pripravno, da se Ustreli srnjaka pred hišnimi vrati ali vsaj zadaj za štalo. (Dalje prihodnjič) Če verjamete a!' pa ne napredek. Po mojem mnenju bi bilo mnogo bolj koristno za drušitva, če bi se brigali samo za društveno polje, vse drugo pa bi pustili pri miru. Naj bi se razni svobodomiselni nauki ne zanašali v naša društva, ki so ustanovi j eha samo za podporo svojim članom in njih dedičem, pa nič drugega. Vsaka druga stvar pri društvu pa prinaša samo spore med našimi brati in sestrami. France s hriba. Harry Burton, mlad delavec v jeklarni v McKeesport., Pa., je hotel videti neko cirkuško parado in je tekel čez cesto. Pri tem je padel in slon mu je stopil na roko. Radi te poškodbe je bil v postelji tri mesece. Tožil je cirkus za odškodnino, toda je tožbo izgubil. Nič zato. . Ker ni mogel v tovarno, je doma premišljal o svojem delu in pri tem mu je prišlo na misel, da bi se dalo nekaj izboljšati pri strojih. No, nakratko povedano : postal je milijonar radi svojega patenta. POZOR ODJEMALCI ZADRUGE! Zadnje čase obiskuje naše odjemalce človek, ki se pripelje z avtom. Predstavlja se kot kolektorja zadruge, ne da bi navajal svoto dolga ali imel kako pooblastilo. * Tem potom bodi naznanjeno vsem sedanjim in starim odjertial-cem zadruge, da ni nihče pooblaščen kolektati za zadrugo jj.pt samo njen tajnik, Joseph A. Siskovich kadar je to potrebno. Ako ima kdo kaj za poravnati, sme to storiti le potom tajnika ali z trgovinami zadruge. ProSeht sto da ako se kdo zglasi, da govorite z njim, vzameta avto številko in ga nam naznanite. Ako obrnete na slovenski jezik pogovor, bržkone bo odšel. ZA SLOVENSKO ZADRUŽNO ZVEZO: Joseph A. Siskovich; tajnik. DELNIŠKA SEJA V NEDELJO 2G. JANUARJA OB 1. POPOLDNE V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU!_ 1 K? I m AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 22D, 1936 o KRIŽEM PO JUTROVEM Po lemiktn brvtmika K. Maji "Bi ne bilo dobro za Turka, če bi bil prišel!" "V nevarnosti si bil?" je segel vmes Mohammed Emin. "Ne preveč. Mimo je. Pa novice prinašam." "Kake?" "Ali še ne veš, da je muta-sarrif odstavljen?" "Mošulski—?" "Da. In makredž tudi." "Torej je zato prišel Selak?" "Da. Ti ni ničesar povedal?" "Nič. Molčeč človek je. Toda—če je mutasarif odstavljen, bo Amad prost. Saj ga je on v ječo spravil!" "Tudi jaz -sem izpočetka tako mislil. Pa sedaj je še slabše zanj." "Kako to?" "Padišah odobrava mutasar-rifovo politiko zoper beduinske rodove in anadoli kadi askeri je zapovedal, da morajo tvojega sina kot talca v Stambul odvesti." "Allah akbar—! Kedaj ga bodo odvedli?" "Jutri prepoldnem." "Napadli jih bomo med potom." "Najbrž ne." "Zakaj ne? To bi bila edina rešitev,!" "Ne! Dokler imamo upanje, da ga z zvijačo dobimo v roke, ne bomo rabili sile." "Ampak časa imamo še samo za eno noč!" "časa dovolj." Obrnil sem se k Angležu. "Sir, vina potrebujem!" "Vina—? Za koga?" "Za mutasallima." "Vreden bi mi bil vina, lopov! Naj vodo pije! In kavo! In lipov čaj, baldrijan, mleko!" "Prošil me je za vino." "Zlikovec,! Ne sme ga piti! Musliman—!"- Muslimani'vino prav tako radi pijejo kakor mi drugi ljudje!" "Hm—! Lepi verniki!" "Pri dobri volji moramo ohraniti mutasallima, dokler ga Potrebujemo in zato mu moram željo izpolniti." "Dobro! Dobil bo vino! Koliko?" "Tucat steklenic." "Well! Plačam,!" "Vsak polovico, sir!" "Ne kupujem vina napol! Tule ie denar!" Dal mi je mošnjo, ne da bi se bil le samo zmenil, koliko sem vzel iz nje. Bogataš je bil, jaz pa siromak. Kako je? Bomo rešili Ama-da?" "Da." "Nocoj?" "Da." "Kako?" "Šla bova s Selim ago pit—." "Strastno!" "Lep musliman! Zasluži bati^ !" "Pa prav ta njegova navada Je nam v prid. Upijanil se bo 111 zlahko mu bom vzel ključ k Jetnišnici. Izpustil bom Arab-in ga spravil k očetu, tam se preoblekel in obril. Potem bo Halef peljal na pribtavo, Kako kuje življenje. ■ ■ Vzpon in propadanje Trsta spet vtaknem ključ v žep." "Težek posel! Kaj če vas zasačijo?" "Pest imam in če bi ta bila premalo, pa tudi orožje. Sedaj pa pojdimo večerjat." Med večerjo isem še tudi Mo-hammeda natančno poučil. Halef je prinesel vino, zavil sem steklenice v papir in napravil ličen zavoj, nihče ni mogel slutiti, kaj da je v njem. Dal sem zavoj Halefu. "Tale 2favoj boš| nesel k mu-tasallimu!" "Vino bo pil?" se je čudil. "Naj ga porabi v to, za kar ga je naročil. Nikomur drugemu ne smeš oddati zavoja ko njemu osebno! Reci mu, da mu pošiljem zdravilo." Po kratkem premolku sem pripomnil : "In čuj, ko bova pozneje s Selim ago odšla, pojdeš za nama in si zapomniš hišo, v katero bova stopila. Pa liatančno! Nato se vrne š domov in če bi kdorkoi priše, prideš takoj po mene!" "In kje te bom našel v tisti hiši?" "Od vhoda greš po veži približno osem korakov naravnost naprej in potrkaš na vrata. Tam bova s Selimom. Ce bi te videl gostilničar, ki ,je žid, mu reci, :la iščeš tujega effendija, ki pije vino iz vrča. Si vse dobro razumel?" "Razumel," je dejal in odšel. Mohammed Emin je bil silno razburjen. Niti tistikrat pred bojem v Dolini stopnic ga nisem videl takega. Vse svoje orožje si je nadel in puško je nanovo nabasal. Pa nisem se morebiti smehljal njegovi skrbi. Očetovo srce je sveto. Tudi jaz sem imel doma očeta, ki je mnogo skrbel za mene in trpel pomanjkanje. Razumel sčm šejha. Končno se je Selim vrnil od mutasallima. Povečerjai je v kuhinji in nato sva skrivaj odšla k Židu. Selim je že iz lastne izkušnje poznal učinek močnega vina in je bil to pot zelo zmeren. Le v majhnih požirkih je pil in počasi. Ze sva sedela tričetrt ure pri vinu in še vedno se mu ni nič poznalo. Le zamišljen ih sanjav je sedel v svojem kotu. Silil sem ga, naj izpije in že sem mislil naročiti nov vrč, ko je nekdo potrkal. . "Kdo bi to bil?" je vprašal. "Halef bo." "Ali ve, kje sva?" "Da." "Effendi, kaj si storil!" "Saj ne ve, kaj počenjava." "Ne pusti ga v, sobo!" Kako dobro je bilo, da sem Halefa opozoril in postavil na stražo! Gotovo se je kaj posebnega zgodilo, da je prišel po mene. . . Odprl sem vrata in stopil v vežo. "Halef!" "Gospod, si ti?" "Da. Kaj je?" "Mutasallim je prišel." "Kam ?" "K Selimu na obisk." Prestrašil sem se. "To je slabo, jako slabo! Vse Torej zaledje pomeni za obe mesti glavni živ-Ijenski pogoj. Vsaka sprememba v zaledju bodisi političnega, bodisi gospodarskega značaja, zmanjša življenske pogoje enemu ali drugemu pristanišču. Prednost Trsta ni vzrok, da je potisnil Benetke v 19. stoletju v ozadje; vzrok je pred vsem v tem, da je imel za sabo velikansko politično enotno zaledje, dočim je to Benetkam maj-kalo. To je potrebno ugotoviti, da bomo bolje razumeli propadanje Trsta po vojni. Trst in Slovenci. — Oglejmo si sedaj na kratko, kako je gospodarski razvoj Trsta vplival na Slovence, kajti to je vprašanje, ki nas mora najbolj zanimati. V gospodarskem razvoju Trsta slovenski živelj dolgo ne pride do izraza. Treba je bilo 1. 1848, da se je prebudila naci-jonalna zavest in kot posledica nje težnja po gospodarski emancipaciji od tujega kapitala. Slovenci v Trstu in okolici beležijo prebujenje nacionalne zavesti razmeroma pozno. Intelektualno gibanje slovenske elite, ki je nastalo po 1. 1848, ni zadostovalo, da bi potegnilo za seboj še širše mase. Šele od 1. 1880. naprej, ko stalno naraščajoči promet privablja v Trst naše ljudstvo in ko ita.lijanstvo proti temu reagira, opažamo jača-n je nac. zavesti. Trst v tej dobi vedno bolj absorbira prebivalstvo Krasa in Istre in to tem bolj, čim večje so potrebe trgovine. Privlačnost mesta se je občutila vedno bolj, zlasti po manjših krajih Krasa, ki ni mogel prehraniti vsega prirastka dežele se v Trstu pretvarjajo v delavce, obrtnike, bodoče trgovce in lastnike. V isto dobo vzporedno pade tudi gospodarska emancipacija dežele, ki se je izvršila s pomočjo kreditnega zadružništva. V Trstu, kjer so bili do sedaj Italijani izključni kapitalisti, se naenkrat začnejo pojavljati slovenske trgovine, veletrgovine, slovenske banke in zadruge. Tudi izvozna in uvozna trgovina slov. za- Demografski moment, moment dežele, ki se meščani, spojen z momentom ekonomske emancipacije dežele, jsta torej glavna vzroka, da postaja slovenstvo v Trstu vedno . važnejši faktor, ki začne resno; ogrožati gospodarstvo Italijanov. Da je temu bilo res tafto, nam govore jasno številke ljudskega štetja. Kljub temu da te statistike ne moremo smatrati pravilne, nam vendar jasno kažejo napredek slovenstva v Trstu. Vzeti moramo namreč v obzir, da se je za odreditev narodnosti jemalo za podlago obče-valni jezik. To je bilo hote narejeno, da se je lahko izkoriščalo v politične interese Nemcev. Menda pa so se s tem bolj okoristili Italijanu Večji del slovenskega delavstva se v naci-jonalnem pogledu še ni našel. Hitro se je navadil jezika svojega gospodarja Italijana ali Nemca, kar mu je pri iskanju dela vsekakor koristilo. Nezavednost in gospodarska odvisnost sta igrala tu vsekakor važno vlogo, da je razmerje narodnostnih skupin izkazano nepravilno. Kljub vsem tem zlorabam kažejo statistike stalno napredovanje Slo'vencev na narodnostnem, gospodarskem in kulturnem oziiru. Slovenski živelj je začel osvajati postojanke v Trstu od spodaj navzgor, in to jasno in prepričevalno. Statistika pove, da je pred vojno v Trstu na nižjih mestih državne uprave prevladovalo slovensko uradništvo, polovica srednjih in višjih mest uprave je ravno tako v njih rokah, dci-čim je železniško osobje že v 60 —m 80^slovensko. Mnogo prebivalstva. Ti priseljenci %rSlovenee-VT>e~MJo-zaposlenih pfi občinskih podjetjih, v pristanišču in tovarnah. Tako je nas živelj že resno začel ogrožati italijanski značaj mesta. Izgledalo je, da je vprašanje nadvlade slovenstva v Trstu že gotova stvar in samo vprašanje časa. Ves razvoj in napredek pa je prekinila svetovna vojna in dogodki po njej, ko se je začel čas nasilnega uničevanja i vsega, kar nosi slovenski izraz. Jasno je, da je ta nagli go- ledja prehaja počasi v roke, spodarski in narodnostni raz-slovehskih podjetnikov. Temulvoj Slovencev začel skrbeti tr-ekonomskem razvoju in osamo- žaške Italijane. Videli so, da svoj en ju sledi tudi nagel inte- jim grozi nevarnost, ki so jo lektualni napredek. Z lastni-i najmanj pričakovali in to zelo mi sredstvi se ustvarja sloven- resna nevarnost. Nevarnost go-sko šolstvo (Družba Sv.. Cirila spodarske konkurence. Nič ni in Metoda), ker ga jim Avstrija zato Čudnega, da se pojavi med ni hotela dati, kar veča število Italijani gibanje za pripojitev nacionalno zavednih Slovencev. Trsta k Italiji. Zastonj je bilo opominjanje treznih in objetk-tivnih Tržačanov, da bi to pomenilo izgubo zaledja in zato gospodarsko propast Trsta. Podprte še od italijanske zunanje politike, ki je začela takrat metati svoje poglede na Balkan, postanejo te zahteve vedno pogostejše. Pod masko ire-dentizma in načela narodnosti, opravičuje Italija svoje neupravičene zahteve na Trst, Istro in Dalmacijo. Londonski pakt in Rapallo sta končni fazi teh teženj. Trst in velik del slovenskega ozemlja je z Rapal-lom pripadel Italiji. Njegova usoda je bila s tem zapečatena. S tem dnem je začela smrtna borba enega največjih evropskih pristanišč. In danes vidimo vso dalekovidnost onih, ki so prorokovali propast Trsta v slučaju, da pripade Italiji. Naj navedemo tu samo besede, ki jih je napisal italijanski socialist A. Vivante 1910: "Osvo-jevalna politika Italije ni nič drugega kot ekonomski absur-dum." Trst po vojni.—Trst je bil s tem, ker so mu popolnoma odvzeli zaledje obsojen na smrt. Kras, Istro in Goriško ne moremo smatrati za zaledje, ki bi bilo v stanu preživljati tako veliko mesto kot je Trst. S pripojitvijo Italiji je izgubil predvsem: češko. Moravsko1 in Slovaško, gornjo Avstrijo, alpske dele Avstrije in južne Nemčije in končno najvažnejše in naj-prirodnejše — Slovenijo. Danes so se te dežele porazdelile v sledeča pristanišča: Hamburg, Gdi-nja ter Sušak in Split. Sicer je ta proces odvzemanja zaledja po drugih lukah šfele v teku, toda tendenca razvoja prometa gre vsa v tej smeri. Razne pogodbe, ki jih je sklenil Mussolini z Avstrijo, češkoslovaško, Nemčijo in Madžarsko, da bi te države usmerile kolikor mogoče na Trst, so do danes ostale brez uspeha. Kajti so področja, kijih Trst ne more nikoli več pridobiti nazaj in ki so bila zanj izgubljena z momentom, ko je pripadel Italiji. To so predvsem postojanke, ki jih je držal kot tekmovalec italijanskim pristaniščem Benetkam in Genovi in ozemlje, ki je pripadlo Jugoslaviji. To njegovo najvažnejše zaledje namreč n i nujno navezano nanj, ker se lahko usmeri po drugi poti na morje. Ni daleč čas, ko bo to postojanko popolnoma izgubil. Posebno še, če bo kdaj zgrajena izredno važna železniška zveza Slovenije z morjem na Sušak. S tem bi Trst izgubil zopet znaten del prometa, ki jč , iz Slovenije radi slabe železniške zveze z morjem po lastnem teritoriju še vedno navezan na Trst (okoli 400,000 ton letno). Ni dvoma pa, da bi š tem pritegnil tudi del tranzitnega prometa iz drugih srednjeevropskih držav, ki so sedaj navezane brezpogojno samo na Trst. (Dalje prihodnjič) IZ DOMOVINE ne večinoma razdal med potrebne. Neko leto je imel oelo primanjkljaj v svojem proračunu. Po vojni so znašali njegovi letni dohodki $2,350,000 na leto. Od tega je porabil kralj $45,000 za svoje lastne potrebe, drugo pa za vzdrževanje dvora in z& miloščine. k* ste jo tako sijajno zanj pri-j nam lahko pokvari! ledili." ! Pojdi! Koj prideva za teboj! "Well. Jak« lepo! In kaj o&m jaz počel pri vsej stvari?" "Predvsem boste pazili. Ko pripeljem, vam dam zunaj na /tf Spech Bros. 1100 E. 63rd Street spisal Ivan Zoreč Dr. Anthony L. (iarbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. ('lair Ave. HEnderson 0919 plačamo za, North American Bank delnice v zameno za lrii-S id aire električno ledenico. JERRY BOHINC 15701 WATERLOO KI). H K lin m ore 12«? Q crrixxxxxxxxixnxxxxxj ,/. P. Morgan,, ameriški finančnik, ki se je zagovarjal pred senatnim odsekom radi denarnih transakcij pred sveto mo vojno, ker so ameriški mag-nati posodili bJvropi toliko denarja, da je morala potem Amerika v vojno radi tega, da se reši denar. dobro, narejeni in iz tisnja, po SAMO M MINUT Ako gledate za resnične in pošteno znižane cene na vsem usnjenem obuvalu, potem se na vsak način okoristite s to razprodajo. — Naša zaloga jesenskih in zimskih čevljev mera biti razprodana. Cene so bile znižane, da bodo kupci hitro kupovali. Okoristite se zdaj s to redko priliko, da nakupite potrebno obuvalo za vašo družino. Opere velike, polne čebre od dveh do Fino obuvalo za ženske popolna izbera, sedaj po sedem minut . . . opere umazano de lovno obleko čisto, brez drgnenja rokami. Prostoren enokesni, vročino Model 110 držeči, vlit aluminast čeber, je že sam na sebi vzrok, da se izbere May po posebno znižani res prava vrednost samo tag, toda je še dosti drugih vzrokov Cene so privlačne — in pogoji lahki Ulična svetilka v Bruslju je kot nalašč, da si ta velikan prižge cigareto pri nji. Ampak nege tega kadilca s o rasle v gozdu. Bunny Grove je bila imenovana kraljica gob na Baha ma otočju. Obleko si. je na redila iz samih gob, kot vidi 6410 ST. CLAIR AVE ENdicott 225 6808 St. Clair Avenue