Soglasni sklepi sreskega učiteljskega društva v DoL Lendavi in ,,Naš rod" Na fcbruarskem zborovanju je učiteljstvo društva v Dol. Lcndavi soglasno izrcklo svojo sodbo o letoš^ijem »Našem rodu«. (Glej Učit. tov.« št. 27.) Ta sodba je sicer pavšalna in ne konkrctizira postavljenih trditev tako, da bi si mogcl urednik napraviti jasno in za bodoče urejevanjc potrebno sliko o pravem okusu mladinc (ali učiteljstva?) dolnjclcndavskcga okraja, vendar pa vsebuje ta sodba nekaj trditcv, ki zahtevajo javne razprave in mojega odgovora. Troje je ugotovitev imenovanega društva glede N. r., ki si jih moramo pobližc ogledati: 1. Letos je »Naš rod« pretežek. »Naš rod« sc mora urejevati tako, da koristi naši deci vseh ljudskošolskih letnikov. Na žalost še nc moremo misliti na to, da bi se izdajala vsaj dva mladinska lista: cde-n za nižjo, drugi za viš.jo starostno skupino otrok. Sodba o tem, ali je N. r. res pretežek, se tedaj mora in sme gibati le okrog vprašanja: ali je ali ni N. r. urejevan tako, da ima tudi nižja skupina čitateljev razmeroma dovolj primerne množine čtiva. Scveda, če postavljamo zahtevo iz stališča, da bodi vcs N. r. pisan tako, da ne bo treba ne učitcljstvu ne staršem nikoli ničesar otrokom pojasnjevati, nikoli otrokc na posebno važna mcsta opozarjati, potem jc res pretežek, pa ne le za nižje, temveč za vsc mlade čitalje. Tako stališče pa je napačno in je pri nas zaradi takega stališča že marsikateri list moral umreti. Mislim, da se je N. r. prav zaradi tcga tako razšiTil med našim narodom, ker se jc uredništvo v vseh letih trudilo hoditi temu stališču povsem nasprotno pot. (Resnici na ljubo bodi povcdano, da okraj Dol. Lendava ne spada v ta kulturni okvir. Kajti od 37 šol je tam 17 šol s ca. 50 učitelji, ki :niso naročeni letos niti na cn izvod N. r., ga torej sploh ne poznajo. Ostalc šole prejemajo skupaj 97 izvodov, od katcrih 23 brezplačno. Upam, da so se udeležili soglasnega glasovanja le tisti člani, ki res poznajo »Naš rod«, ne pa tudi člani iz 17 šol, ki ga letos še niso vidcli.) Manj siplošna in torej bolj določna je naslednja ugotovitev: 2. Pisatelji zavzemajo preveč lista. Res je: povprečno tri strani so v vsaki štcvilki polne življenjepisa mladinskcga pisatelja, ki mu je štcvilka posvečcna. Ali v teh življenjepisih je toliko zaokroženih in kot celote zase sestavljenih opisov dogodkov, ki zanimajo tudi otroka iz nižje skupine, da sc ostala, za del mladine morda res nezanimiva snov skrči na eno ali poldrugo stran. Zlasti mrgoli takc snovi pri tis-tih pisateljih, ki so vedeli, komu s<> namenjeni iztervjuji. Ali tudi ostali, recimo manj zanimivi dcl, sc da s ;pridom uporabiti, kakor nam je pokazala učna slika, objavljena v prcdzadnji številki »Popotnika«. Ko sc je urcdništvo odločilo objaviti življenjepise naših najboljših živečih mladinskih pisateljev starejšc generacijc, je pač računalo s spretnostjo učiteljstva, ki uporablja N. r. pri pouku 3. Pravljice iz fevdalnih časov niso primerne, ker oživljajo dobo, ki jo še danes občutimo — se moramo proti njej boriti. Ta zahtcva ;pa me je zares osupnila, zlasti zaradi tcga, ker je bila na zborovanju sprejeta soglasno, kar pomeni, da so vsi navzoči društvcni člani solidarno cnako napačno mislili. Katcrc pravljicc iz fevdalne dobe pa je prinašal N. r.? Najbrž so mišljene po narodnih pesmih obdelane pravljice Kristine Brenkove! Povsem prav: te pravljice nc glede na obdelano snov oživljajo dobo, ki je doba trpljenja našega naroda, doba suženjstva, hlapčevstva in ponižanja. Ni iprijeten spomin na to dobo. In je potrebno, da se proti" njcj še dandanes borimo zato, da se več ne povrne. Ali, tovarišice in tovariši iz Dolnje Lendave: kako si predstavljate borbo proti dobi, ki jc ne poznamo ali ki nočemo na njo obujati niti spomina več? Prav nič bi se ne začudil, če bi isto društvo iz enakih razlogov solidarno nastopilo n. pr. proti uprizarjanju in čitanju »Hlapca Jerneja«, ki tudi prikazuje dejstva, proti katerim se moramo boriti. Je pač tako: dobri verniki se nc vzgajajo lc z obljubo ncbes, ampak tudi z opisom pekla, ki grozi mlačnežem! In čim konkrctnejšo obliko imajo opisi pekla, tem večja bo vera vernikov. Najkonkretnejšo obliko pekla pa nam daje zgodovina. Pravljice pa so izraz dobe, v kateri so nastale. To dobo izluščimo iz teh pravljic, pa bo vse prav! Ah ste že kdaj pomislili, zakaj še in še obujajo Srbi spomin na Kosovo polje? Obujanje spominov na grozote dob, ki so za nami, je po mojcm mncnju potrebno prav v sedanjih časih in posebno iz razloga — ker se moramo proti njim boriti! K sklepu šc to: lcpo in razveseljivo je, če vlada v kakcm društvu tako razmerje med člani, da sc sprejmejo vsi sklepi solidarno, kot da bi društvo misiilo z enimi samimi možgani. Ali ako sc v društvu sprejme na isti način tudi kak sklep, ki šepa, ko si ga pobliže ogledamo, potem to dejstvo — ni razveseljivo! Josip Ribičič.