6010
OSREDNJA k 4
j I INI c A
PRI.t.w»kSKI dnevnik
PoStnina plačana v gotovini	„AA ..
Abb. postale I gruppo Liena OUl) IlF
Leto XXXV. Št. 228 (10.447)
TRST, sreda, 3. oktobra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA SLOVESNEM ZASEDANJU SVETOVNE BANKE IN MDS V BEOGRADU
Široko zasnovana ocena svetovnega gospodarstva v pozdravnem nagovoru predsednika SFRJ Tita
«Izgradnja nove mednarodne gospodarske ureditve je edina pot za napredek vseh in ne le držav v razvoju», je poudaril Tito sklicujoč se na notranje izkušnje Jugoslavije in na sklepe vrha neuvrščenih v Havani
BEOGRAD — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je včeraj v kongresnem centru «Sava» na prvi slovesni seji letošnjega sestanka guvernerjev Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada pozdravil 138 uradnih delegacij držav članic teh mednarodnih finančnih inštitucij, potem ko je predsednik letošnjega srečanja, novozelandski premier Robert Muldoon, odprl slovesno zasedanje, je prepustil besedo predsedniku Titu.
«Za SFRJ kot neuvrščeno državo in deželo v razvoju, je čast, ker je gostiteljica tako visokega srečanja predstavnikov pomembnih institucij OZN, ki imata nadvse pomembno Vlogo in odgovorno mesto v mednarodnih odnosih,* je dejal Tito in v nadaljevanju med drugim poudaril:
«Vaša odgovornost je še posebej Velika v sedanjih zapletih, še ved-no sta prisotni uporaba sile in vojaško vmešavanje z namenom zagotoviti lastne interes.
Jasno je, da stabilnega in pravičnega miru in splošnega napredka ne more biti brez reševanja žgočih gospodarskih problemov, ki prizadevajo življenjske interese številnih držav. Danes nepravični gospodarski mednarodni odnosi tudi vse bolj postajajo vir kriznih žarišč in spopadov. Svetovno gospodarstvo je v resnih težavah. V gospodarsko visoko razvitih in industrijskih državah je opaziti upadanje gospodarske rasti. To hkrati spremlja skoraj nenehna rast nezaposlenosti in inflacije, ki presegata sprejemljive okvire. Ugodnostne omejitve v mednarodni trgovini, neuravnotežnost Plačilnih bilanc in nenehne valutne spremembe dobivajo zaskrbljujoče razsežnosti.
Takšna neugodna gibanja posebej Prizadevajo države v razvoju. Njihov položaj v svetovnem gospodarstvu in mednarodnih gospodarskih odnosih se nenehno slabša. Zaradi poslabšanja pogojev trgovine za države v razvoju se je samo v letu 1978 v razvite dežele prelilo okoli 30 milijard dolarjev. Vse to vodi k nadaljnjemu poslabšanju plačilnobilančnih odnosov držav v razvoju 'h k povečanju njihove že tako velike zadolženosti.
Veliko število držav v razvoju se *°oča z nevarnostjo, da bodo rezultati njihovih prizadevanj v minulem desetletju izničeni in da bo njihov nadaljnji razvoj zavrt. Zato So bila na nedavni konferenci neuvrščenih držav na vrhu v Havani v središču pozornosti vprašanja neenakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov. Posebej zaskrbljujoče je stanje najmanj razvitih med državami v razvoju. Ne morejo namreč ničesar izvažati, pravzaprav za te države niti ni mogoče reči, da so v razvoju, saj stagnirajo in celo nazadujejo, zato tudi najbolj potrebujejo takojšnjo pomoč pod čimbolj ngodnimi pogoji.	|
živimo v času vse večje medsebojne odvisnosti v svetu, ko se tudi problemi, kot nikoli do zdaj, I Medsebojno povezujejo in pogojuje-' le. Prav tako tudi novi dosežki, teh-n°}ogija, proizvodne zmogljivosti in Pridobitve človeškega uma, danes ne morejo ostati v okvirih ožjega
spodarskih odnosov imajo spodbudo tudi v naši stvarnosti, v naših izkušnjah v lastni državi. Kot veste, je Jugoslavija večnarodnostna dežela s podedovanimi razlikami v gospodarskem razvoju. Rezultati, ki smo jih dosegli v družbenem in gospodarskem razvoju in pri krepitvi naše enotnosti, lahko pojasnimo v največji meri s tem, da smo upoštevali interese vsakega naroda in narodnosti o razvoju vsake republike in pokrajine, s tem pa tudi razvoj naše skupnosti v celoti.
Ko je Jugoslavija 1945. leta postala ena od 45 držav ustanoviteljic, Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka, pa tudi mi sami nismo mogli predpostavljati, kakšne možnosti se bodo sčasoma odprle za dvostransko sodelovanje. Zahvalu-joč razvojnemu potencialu našega gospodarstva in sodelovanju teh u-stanov z našo vlado so se te možnosti večkratno povečale.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so vodstva teh ustanov in naša vlada nenehno ustvarjali in večali možnosti za sodelovanje. To je tudi pripeljalo te odnose do sedanje ravni. Kot država v razvoju Jugoslavija računa na nadaljnjo razširitev tega sodelovanja, kar bo tako kot do zdaj v interesu tako jugoslovanskega gospodarstva, kot teh ustanov in vseh držav članic,*
Govor jugoslovanskega predsednika, čigar prihod v veliko kongresno dvorano je pozdravil buren a-plavz okrog 7.000 prisotnih uradnili delegatov in gostov (med katerimi zastopstvo TKB, ki ga je vodil ravnatelj dr. Žaromir Simonič), je doživel zaradi svoie široke politične zasnovanosti velik odmev in odobravanje. Njegove glavne misli so nato ponovili v uradnili poročilih tudi predsednik Svetovne banke Mc-Namara in generalni ravnatelj Mednarodnega denarnega sltfflMa De- La®' rcsieri, ki sta brez ovinkov priznala resnost položaja in potrebo po taki mednarodni gospodarski ureditvi, ki naj upošteva čedalje tesnejšo soodvisnost. med gospodarstvi posameznih držav. Žal pa se zdijo predlagani ukrepi (delne olajšave pri priznavanju mednarodnih kreditov in nekaj večje naložbe v korist držav v razvoju) nezadostni in neustrezni v primerjavi s pravilno oceno položaja in potreb. Iz poročil in iz včerajšnje razprave pa vsekakor veje prepričanje, da čaka svetovno gospodarstvo težko desetletje in da bo mogel le obnovljeni napor v smeri mednarodnega sodelovanja in solidarnosti potegniti svet iz krize, ki jo označujejo denarni nered, inflacija, razširjena revščina in brezposelnost, (dd-lv)
V SVOJI VČERAJŠNJI TELE VIZIJSKI POSLANICI AMERIČANOM
Am eriški predsednik Jimmy Carter skuša zmanjšati pomen «male kubanske krize»
ZDA bodo ojačile svojo vojaško in vohunsko prisotnost na karibskem območju
Z beograjskega zasedanja
H
(Telefoto ANSA)
NEW YORK — Ameriški predsednik Jimmy Carter je v svoji včerajšnji televizijski poslanici Američanom izjavil, da prisotnost sovjetske bojne enote na Kubi ne pomeni povratka v obdobje hladne vojne, še manj pa bo vzrok svetovnega spopada.
Napovedi, da bo predsednik Carter skušal zmanjšati napetost, ki je nastala pred desetimi dnevi ob «od-kritju* sovjetske bojne enote, so bile torej točne. Kubansko «mini-krizo» bodo reševali na podoben način kot krizo v zvezi z gradnjo berlinskega zidu. Predsednik John Kennedy je tedaj dejal, da je berlinski zid naspejemljiv za ZDA, seveda pa ni ničesar ukrenil, da bi ga odstranili, temveč se je o-mejil na demonstracijo ameriške vojaške moči, tako da je na vse konce sveta poslal več ameriških vojakov.
Včeraj se je Carter omejil na pet točk, ki bi po njegovem predstavljale smotrn odgovor Sovjetski zvezi in bi obenem preprečevale stopnjevanje in izrojevanje «mini-krize». Ameriška tajna obveščevalna služba bo ojačila nadzorstvo na Kubi, ustanovili bodo stalno operativno vojaško enoto za karibsko območje, ki bo pazila na sov-
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiittiifiiuiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiir niiiiiiiimiiiimiiiHHniminimmiiii
PO DOLGIH LETIH ZAVLAČEVANJ IN OBLJUB
Dežele in sindikati zahtevajo korenit razvoj ladjedelništva
Pomembno srečanje v Rimu na pobudo deželnih odbornikov za industrijo naše dežele in Ligurije
jetske in kubanske pobude v tem delu sveta, povečali bodo število vojaških manevrov v medmorski Ameriki, ZDA bodo branile države Latinske Amerike pred grožnjami Sovjetske zveze in ojačile bodo gospodarsko pomoč državam Medmor-ske Amerike, da bi preprečili družbene preoHrete, ki jih povzroča mednarodno komunistično gibanje. Poleg tega je Carter napovedal, da bodo ojačili ameriško brodovje v Indijskem oceanu in čimprej uresničili posebno bojno enoto za hitrv posege, ki bi priskočila na pomoč ameriškim zaveznikom, če jih bi kdo ogrožal.
Rožljanje z orožjem, bi lahko ocenili Carterjeve pobude. Ameriški predsednik pa se z njimi ne more ponašati, saj so le psihološki učinek, ki naj da zaupanje državljanov v moč Amerike. Za razliko od podobnih Kennedyjevih pobud si je tokrat Carter kašo skuhal kar sam, saj je omenjena sovjetska bojna enota na Kubi že celih 17 let, kar je med vrsticami tudi sam priznal. Tank več ali manj ob pomanjkanju izkrcevalnic ladij in strateškega orožja ne more predstavljati nobene nevarnosti za ZDA. S tega vidika je torej upravičeno pisanje sovjetskega časopisja, ki trdi, da so v ZDA vso stvar napihnili predvsem zato, da bi si administracija nabrala predvolilne točke. Carter je vso stvar sprožil samo zato, da bi pokazal, kako je neizprosen v odnosu do Sovjetske zveze, ko doživlja politične poraze in je njegova popularnost komaj že zaznavna
Kot kaže pa se je Carter v svoji «predvolilni igri* uštel, saj ni njegov včerajšnji govor prepričal nikogar, celo med strankarskimi tovariši je bil deležen precejšnjih kritik, še več njegov mednarodni ugled se je še zmanjšal, naj so krizo povzročili res predvolilni računi ali pa je bila obtožba upravičena, saj ni na televiziji pokazal nobenega dokaza o verodostojnosti svojih obtožb. U-pravičenost obtožbe pa bi metala na
RIM — Na rimskem sedežu dežele Furlanije - Julijske krajine je bil vperaj zelo važen 'sestanek o vprašanju ladjedelništva, ki so se ga udeležili predstavniki dežel in sindikatov. Pobudo za sestanek sta dala odbornika za industrijo naše dežele Rinaldi in Ligurije Gueris-soli, prisotni pa so bili predstavniki dežel Veneto, Toskana, Marke, Kam-panija ter Sicilija ter delegacija sindikalne zveze kovinarjev, ki jo je vodil zvezni tajnik Sartori. Poleg odbornika za industrijo Rinaldija, so Furlanijo - Julijsko krajino na sestanku predstavljali deželni tajnik UIL Fabricci, članica deželnega tajništva CGIL Jole Burlo, predstavnika deželnega tajništva FLM Maschio in Capozza ter predstavnik kovinarjev iz Tržiča Parenzan.
.......mm..................
V INTERVJUJU ZA TEDNIK «L’EUROPEO»
CRAXI PROTI FRONTIZMU V KRAJEVNIH UPRAVAH
Sekretar PSI tako odgovarja svojim nasprotnikom v stranki
Ve možnosti za razvoj in napredek Vseh držav za odpravo siromaštva !n nerazvitosti v svetu. To ni le v interesu držav v razvoju, ampak *udi razvitih, to je v interesu miru *n varnosti za vse, saj nihče več ne more ustvarjati lastne blaginje,
ta ni del splošnega napredka, razvoja celotne mednarodne skupnosti.
Neuvrščene in druge države v Razvoju so vedno bile pripravljene V1, se zanimale za odpravo obstoječih težav, na podlagi enakopravnega sodelovanja in ne s spopadom * razvitimi državami. Na žalost pa številne razvite države tega niso sprejele s potrebnim razumevanjem. “e več, celo odstopile so od nekakih sklepov, ki so jih pred tem sprejele v OZN, kar je še posebej brišlo do izraza na nedavnem zase-danju Unctada v Manili.
. V zvezi s tem želim poudariti, da
OZN že do zdaj, kljub temu, da fn izostali pričakovani rezultati, ve-«ko naredila v cilju postopne spre-jnernbe mednarodnih gospodarskih °n nosov.
Izgradnja nove mednarodne gospodarske ureditve je edina pot za hitrejši razvoj in napredek vseh in ne le dežel v razvoju. Ko so neuvrščene dežele na 4. konferenci v A'žiru nastopile s svojo koncepcijo n°ve mednarodne gospodarske u-reditve, jim je bilo vodilo prav njen bniverzzalen pomen in značaj. Žal ha moramo ugotoviti, da proces šprememb obstoječih gospodarskih Odnosov poteka odločno prepočasi. S|J posebej počasi se spreminjajo °dnosi na finančnem in monetaren področju, kar bistveno vpliva na pogoje gospodarjenja, s tem pa tudi razvoja v svetu.
.Naša prizadevanja za dosego no-pravičnejših mednarodnih go-
RIM — Sekretar PSI Craxi je v intervjuju, ki ga bo objavil «L'Eu-ropeo*, pozitivno ocenil način, kako so komunisti sprejeli njegov predlog o «veliki reformi*. Glede komunistične zahteve o soudeležbi v vladi pa Craxi ugotavlja, «da obstajajo iste težave kot včeraj*. Še najbolj zanimivo pa je njegovo stališče do krajevnih uprav.
cGotovo je da se ne bomo predstavili na deželnih volitvah s fron-tističnimi shemami — trdi sekretar PSI — slišal sem že kak neroden znak v tej smeri in takoj pristavljam, da se ne strinjam.* S kom se Craxi ne strinja? Bržkone s Cos-sutto in Aniasijem, z obema odgovornima za krajevne uprave obeh glavnih strank levice, ki sta v ločenih intervjujih zagovarjala razširitev levičarskih odborov tudi na radikalce, PDUP in na sile nove levice.
Taka izjava v dobršni meri zmanjšuje pomen srečanja s komunisti in dokazuje, da bo Craxi nasprotoval levičarskim upravam za vsako ceno, kar bo uporabil tudi kot orožje proti tistemu delu stranke, ki se ne strinja z njegovo politiko (Si-gnorile in Cicchitto).
Glede revizije ustave sekretar PSI v intervjuju ugotavlja, da mora biti prednostna naloga sedanje zakonodaje, «če hočemo preprečiti njen klavrn konec*. O urejevanju pravice do stavke Craxi pripominja, «da se ne sme okrniti pravic delavcev, treba pa je obenem jamčiti pravice vsem*.
Craxi v svojem intervjuju omenja bežno tudi krščansko demokracijo. Nedavni vsedržavni svet KD pa narekuje Craxiju previdnost pri izbiri sogovornikov v tej sRanki. Glede sklicanja izrednega kongre-
sa PSI pa Craxi izjavlja, da bodo sklep sprejeli v prihodnjih dneh.
(voc)
Neredi v zaporu na Asinari
CAGLIARI — Posebni zapor na otoku Asinari, v katerem so priprti nekateri znani teroristi in med temi tudi skupina «zgodovinskih» voditeljev rdečih brigad, je ponovno v središču pozornosti. Potem ko so ob aretaciji brigadista Prospera Gallinarija v Rimu našli v njegovi torbi podroben načrt za množični beg iz tega zapora, je včeraj zvečer prišlo v posebnem oddelku Asi-nare, kjer so priprti izključno na-pisti in brigadisti do precej hudih neredov. Točnih vesti 0 vzrokih teh neredov še nimamo, vsekakor kaže, da je skupina zapornikov hotela u-grabiti paznika, ki pa mu je uspelo zbežati. Prišlo je nato do pretepa, v katerem je po še neuradnih vesteh brigadist Roberto Ognibene z nožem laže ranil nekega paznika, skupina zapornikov pa se je medtem zatekla na streho zapora in vzklikala protestna gesla proti u-pravi in karabinjerjem, ki že nekaj dni obkoljujejo ta majhen otok nedaleč od Sassarija.
Pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da so zaporniki posebnega oddelka zapustili štreno zapora in se sedaj zabarikadirali v večjo dvorano, materialna škoda v notranjosti zapora naj bi znašala več desetin milijonov lir, S kvesture v Cagliariju pa so sporočili, da je notranje ministrstvo v poznih večernih urah poslalo na kraj nove oddelke policije in karabinjerjev.
Položaj ladjedelništva je danes v Italiji kot znano vse prej kot rož; nat, saj preživlja to področje, ki je bilo samo do pred leti eno izmed nosilcev državnega gospodarstva, hudo krizo. Trenutno je neposredno zaposlenih v ladjedelništvu približno 40 tisoč delavcev, samo v zadnjih itreh letih pa je bilo na tem področju odpuščenih nad 5 tisoč delavcev, v Palermu in v Castellamare di Stabia pa se več kot tisoč delavcev sedaj nahaja v dopolnilni blagajni. Nekatere velike ladjedelnice v Genovi, Livornu in v Tržiču in ne nazadnje tudi tista v Trstu, ki bi sicer imela velike možnosti razvoja, pa se nahajajo v krizi zaradi pomanjkanja konkretnih razvojnih načrtov
Ob koncu srečanja so predstavniki dežel, kjer je ladjedelništvo med poglavitnimi gospodarskimi panogami in predstavniki delavcev izdali dokument, ki so ga naslovili vladi in parlamentarnim skupinam. V dokumentu obsojajo, še pomanjkanje ustreznega vladnega načrta, ki bi nudil ladjedelništvu in ostalim panogam, ki so tesno povezane s tem sektorjem, konkretne možnosti razvoja. Brez korenite reorganizacije državnega brodovja in novega mednarodnega sodelovanja tudi na tem področju, bo italijansko ladjedelništvo zaostajalo za smerhicami in za razvojem drugih evropskih držav in pa predvsem članic Evropske gospodarske skupnosti.
V dokumentu je tudi rečeno, «da so vsi načrti zadnjih desetih let o-stali le na papirju in sedaj je skrajni čas, da se vlada in tudi parlament spoprijameta s tem vprašanjem.* Sindikati in dežele predlagajo, da bi odslej naprej vse državne ladjedelnice prevzela družba IRI, ki sicer že posredno ali neposredno upravlja nekatere kot tudi del državnega brodovja, ki je bilo doslej v rokah zasebnih družb. Na koncu pa je poudarjeno, da morajo biti dežele in sindikati na vseh ravneh prisotni pri izdelavi vsakega načrta o razvoju ladjedelništva in to v okviru zakona 675 o industrijski preosnovi. Predstavniki dežel, ki so se udeležili sestanka v Rimu, pa so se tudi dokončno domenili, da bodo v začetku novembra priredili v Trstu pomembno konferenco o la-djdelništvu in to v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami ter krajevnimi upravami.
Vzporedno s tem sestankom, pa je tudi poslanska zbornica včeraj začela razpravo o globoki krizi, ki jo preživlja ladjedelništvo, na podlagi treh resolucij, ki so jih izdelali skupno socialisti in komunisti, demokristjani ter misovci ter cele vrste interpelacij predstavnikov vseh političnih skupin. Razprava se bo zaključila predvidoma danes s posegom ministra za državne udeležbe Lombardinija. Po dolgem času se je tako parlament ponovno začel ukvarjati s to problematiko z upanjem, da bo o tem čimprej razpravljala tudi vlada, ki bi morala v kratkem izdelati globalen načrt za preosnovo tega področja.
Prvi podpisnik skupne resolucije, ki so jo predstavili socialisti in komunisti, je tržaški poslanec Anto-nino Cuffaro, ki je v intervjuju za agencijo ANSA izjavil, «da plaču-
je danes ladjedelništvo napake in škandale, ki so nastali zaradi sla bega upravljanja državnih udeležb*. V resoluciji KPI in PSI je med drugim rečeno, da bi morala vlada že v prvi polovici tega meseca izdelati načrt za reorganizacijo državnega brodovja in nekaterih drugih družb, med katerimi je omenjen tudi Tržaški Lloyd. Predstavitvi in obrazložitvi resolucije so sledili posegi nekaterih predstavnikov političnih strank, med katerimi tudi socialistov Fortune in Caldora ter komunista Vignole, ki so v bistvu poudarili smisel resolucije, ki sta jo izdelali stranki ter še enkrat pozvali vlado in stranke, ki jo podpirajo, naj nemudoma posežejo za razvoj ladjedelništva in drugih gospodarskih sektorjev, ki so s tem neposredno vezani.
so nič kaj obetavne. Ameriški predsednik je v svoji poslanici navajal tudi zagotovila sovjetskih voditeljev, da sovjetski vojaki le urijo kubansko vojsko, kar je povzročilo nasprotovanja med samimi predstavniki demokratske stranke. Predsednik senatne zunanjepolitične komisije Frank Church in njegov kolega John Glenn sta izjavila, da so Carterjeva zagotovila nezadostna. Še ostrejši so republikanci, ki trdijo, da je bil Carter neprepričljiv. Podobnega mnenja je tudi bivši državni tajnik Kissinger, ki celo ugotavlja, da so ZDA prvič pristale na prisotnost sovjetske bojne enote z zahodni polobli. Načelnik senatne skupine republikanske stranke Ho-ward Baker pa je ocenil Carterjeve pobude kot nezadostne v primerjavi s prodiranjem Sovjetske zveze.
Ameriške zaveznice niso do sedaj zavzele nobenega stališča do Carterjevih pobud. Obnašajo se, kot da kubanske «minikrize» sploh ne bi bilo. Toliko bolj glasni so bili včeraj v Moskvi, saj jim je predsednik Carter dal čisto dovolj argumentov, da so ga televizijski in radijski komentatorji popolnoma raztrgali. Tiskovna agencija TASS se je prav tako «potrudila», da je Carterja prikazala kot nesposobne-
ga in protislovnega moža, s katerim je vsak dialog in razprava gola izguba časa. (voc)
RAZSODBA RIMSKE POROTE
Desetim «napistom» skupno 122 let ječe
RIM — Rimsko porotno sodišče je izreklo po 33 urah posvetovanja razsodbo proti tako imenovanim «na-plstomn: desetim so skupno naprtili 122 let ječe, štiri obtožence pa so oprostili. Obsodbe so naslednje: Maria Pia Vianale 21 let in 6 mesecev, Nicola Abatangelo 11 let zapora in milijon lir globe. Adolfo Ccccarelli 8 let, Alessio Corbolotti 10 let. Vit-toria Papale 4 leta, Raffaele Picci-nino 16 let in 6 mesecev, Giuseppe Pampalone 10 let, Franca Salerno 7 let, Rossana Tidei 8 let, Saverio Senese 4 leta zapora. Abatangelu, Ceccarelliju, Corbolottiju, Pampalo-nu, Salernovi, Tideievi in Vianaleje-vi so dosmrtno prepovedali izvrševanje javnih funkcij, Papalejevi in Senescju pa za dobo petih let. Sodišče je nadalje oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Sergia Barto-linija, Sandra Olivaresa, Franca Bartolinija in Paolo Vanna Maggi.
NEW YORK — V svojem včerajšnjem govoru na zasedanju generalne skupščine OZN je papež Janez
r______________ Pavel II. izrazil željo, da bi čim-
Carterjevo administracij®'’^9tai*44w^*i^ili kl'izo na Bližnjem vzho-
šo luč, kot je predvolilno spletkarjenje, ker bi dokazala, da Američani ne vedo, kaj se jim dogaja pred nosom, na nekaj sto kilometrov oddaljeni Kubi. Še bolj pa preseneča dejstvo, da je vest prodrla v javnost, pe da bi administracija pretehtala možnosti reševanja krize, ki jo je sama sprožila.
Karibski zaplet bo kot prvo posledico imel poleg rožljanja z orožjem probleme v zvezi z ratifikacijo sporazuma o omejevanju strateške oborožitve SALT 2. če bo kubanska «minikriza» preprečila ratifikacijo, bo to najhujši Carterjev politični poraz, saj se bo v nič razblinilo dolgoletno naporno sporazumevanje in pogajanje s Sevjetsko zvezo.
Prve reakcije ameriških političnih krogov na Carterjev govor ni-
iimiiiiiiiiiiiimmimmummHmmmiiHmutmiiiiiiiiiitiimmniiiiiiiiiiHiHiiiiHiiifiiiiiiMitifiiiiiiiiiiiiiB
VELIKO ZANIMANJE ZA PAPEŽEV POSEG
Papež Janez Pavel II. v Združenih narodih
du, ne da bi pri tem zanemarili palestinskega vprašanja in vprašanja ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Libanona ter posebnega statuta za Jeruzalem. Posvaril je tudi vse države, naj odpravijo enkrat za vselej koncentracijska taborišča ter se pri tem spomnil na nacistični lager Auschwitz, ki ga je prav pred kratkim obiskal ter pozval voditelje držav, naj vsaj zavrejo, če že ne morejo ustaviti oboroževalne tekme. Največji del svojega posega je Janez Pavel II. posvetil spoštovanju človekovih pravic, ki so izpostavljene dvem različnim nevarnostim: neenakomerni porazdelitvi materialnih dobrin in pa različnim oblikam neenakopravnosti na duhovnem področju.
Ogromne razlike v porazdelitvi bogastev med izredno bogatimi posa-
iiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiHiHiituiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiMiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiuintTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
FAŠISTIČNI ATENTAT IN PRETEPI
mezniki in skupinami na eni strani in ogromno večino revežev, lačnih, brez zaposlitve in možnosti izobrazba. izpostavljeni boleznim in lakoti, na drugi so vzrok napetosti. Prepad med bogatimi in revnimi bomo lahko odpravili, je dejal poglavar rimske katoliške cerkve, samo če bodo izginila področja, kjer vlada lakota, podhranjenost, revščina, nerazvitost, nepismenost in če se miroljubno sodelovanje ne bo spremenilo v izkoriščanje, gospodarsko odvisnost, kar bi bila le nova oblika neokolonializma.
Papež je prispel v New York na povabilo generalnega tajnika OZN VValdheima, ki ga je na letališču tudi dočakal. Gre za drugo etapo njegovega uradnega obiska v Združenih državah Amerike. Ob prihodu na letališče je tajnik OZN dejal, da je njegov obisk v prvem letu vladanja dokaz velikega interesa za svetovno organizacijo in mir med ljudstvi. V stekleno palačo je Janez Pavel II. prispel v spremstvu Kurta VValdheima, s katerim se je tudi zadržal v zasebnem, pogovoru v njegovi pisarni. Pogovor je trajal približno tri četrt ure, nakar se je papež sestal s predstavniki 15 držav članic varnostnega sveta ter s šefi 152 vladnih delegacij, ki se u-deležujejo sedanjega zasedanja generalne skupščine.
Ameriška zvezna policija je medtem potrdila, da so v teku preiskave v zvezi z domnevnim poskusom a-tentata na Janeza Pavla H. V neki hiši v kraju Elizabeth, kakih sto kilometrov od New Yorka so namreč odkrili puškomitraljez «thom-pson», večjo količino nabojev in pa samokres kalibra 9. Istočasno pa so opozorili policijo, da se v ameriški metropoli nahajata znana mednarodna terorista, ki naj bi predstavljala grožnjo za papeževo varnost. Predstavnik policije je dejal, da je FBI postala pozorna na to vprašanje, ko so prejeli sporočilo, v katerem je bilo rečeno «Papež bo danes ubit*. Sporočilo je bilo podpisano FALN, kar je kratica ilegalne portorikanske organizacije, ki je izvedla vrsto dinamitnih atentatov v New Yorku. (if)
Fašisti so včeraj z zažigalnim atentatom skoraj popolnoma uničili knjigarno zadruge CLUET pri tržaški univerzi, le malo pa je manjkalo, da se ni atentat spremenil v pravcati pokol. Poleg tega so se dopoldne znesli nad skupino demokratičnih študentov, ki so razdeljevali po mestu letake o podlem dejanju, zvečer pa nad levičarjem v bližini Trga Oberdan. Podrobnejše poročilo na drugi strani
g Preprečiti stopnjevanje
napetosti
Spet fašistični atentat v Trstu: včeraj ponoči so pripadniki zloglasne skupine «Lotta rivoluzionaria* podtaknili požar v univerzitetni knjigarni zadruge CLUET, ki ima svoje prostore v študentskem domu poleg nove univerze. Atentat, ki je povzročil znatno materialno škodo, le za las ni zahteval tudi človeških žrtev, saj je najbrž le po naključju odpovedal peklenski stroj, ki so ga fašistični teroristi podtaknili v kleti blizu kotla centralne kurjave.
Namen teroristov, ki so se prikradli kot tatovi v varstvu noči, je tudi tokrat očiten, ustrahovati demokratične sile in zaostriti politično
vzdušje v mestu, ki preživlja globoko gospodarsko, politično in u-pravno krizo, istočasno pa v svoje namene izkoristiti zaostreno gonjo določenih mestnih krogov proti Slovencem in proti razvijanju odnosov dobrega in konstruktivnega sosedstva ob meji.
Skupina, ki si je prilastila odgovornost za atentat, je ista, ki je prevzela očetovstvo tudi nad atentatom na tržaški sedež RAI in na krožek «Pečar» in ena od tistih, ki pišejo svoja provokatorska gesla po mestnih zidovih. Kolikokrat so demokratične sile na to dejstvo že opozorile odgovorne za javni red in
mir v našem mestu? In kaj je bilo storjenega, da bi preprečili rovarjenje fašističnih organizacij? Ob tem ponovnem atentatu moramo žal u-gotoviti, da praktično nič, razen rutinskih zagotovil, da je preiskava v teku.
Bo tokrat drugače? Bodo krivci odkriti in ustrezno kaznovani?
In demokratične sile? Sc bodo zadovoljile z verbalnimi protesti, ali se bodo odločile za odločnejši odgovor, ki naj jasno pove, da demokratični Trst ne misli tolerirati fašističnega terorizma, ki je Trstu in njegovim ljudem povzročil v nedavni preteklosti žc toliko gorja?
Nov skokovit vzpon cene zlata
RIM — Nezadržen vzpon zlata na kotacije, ki jih izvedenci označujejo za «nepojmljive», je pripeljalo včeraj njegovo ceno na nov rekord: 11.46C lir na gram. Če pretvorimo italijanski denar v dolarje, je torej cena zlata poskočila na 443,43 dolarja za unčo, torej še precej več, kot je bila kotacija zlate kovine na londonskem trgu, kjer je včeraj dosegla 426 dolarjev. Do pred nekaj tedni so najbolj črnogledi izvedenci napovedovali, da bi znala cena zlata poskočiti do konca leta do 350, največ pa na 400 dolarjev na unčo, a so spričo svetovne inflacije in padanja vrednosti dolarja že zdaj vsa predvidevanja presežena.
RIM — Državni statistični urad (ISTAT) sporoča, da se je v mesecu septembru zvišala draginjska doklada za 2 2 točki oziroma za 0,7 odstotka. Prihodnje izračunavanje draginjske doklade bo v mesecu novembru in bo zajemalo mesece avgust, september in oktober.
NEVARNO NARAŠČANJE POLITIČNEGA KRIMINALA V NAŠEM MESTU
FAŠISTI ZAŽGALI KNJIGARNO CLUET PRI UNIVERZI ATENTAT BI LAHKO POVZROČIL ČLOVEŠKE ŽRTVE
Na desetine milijonov lir škode - Malo je manjkalo, da nista eksplodirala plinska jeklenka, ki so jo tjakaj prinesli atentatorji, in kotel za toplo vodo, kar bi, po mnenju gasilcev, porušilo vsaj del študentskega doma - Odgovornost za atentat si je prilastila skrajno desničarska skupina «Lotta rivoluzionaria»
Po nekaj mesecih zatišja je fašistični stroj nasilja, izzivanja in ustrahovanja spet nevarno zaropotal v našem mestu* V noči med ponedeljkom in torkom so se »neznanci* — vendar vsem je na dlani, iz katerih vrst izhajajo in kje se skrivajo — znesli nad knjižnico Univerzitetne knjižne in izdajateljske zadruge Tergeste (CLUET) in v njenih pritličnih prostorih v študentskem domu El v Ul. F. Severo 152 pod tržaško univerzo zanetili ogenj, ki je skoraj popolnoma uničil knjige in učbenike ter opustošil knjigarno. Požar je povzročil na desetine milijonov lir škode, še hujše kot to pa je dejstvo, da so fašisti merili na popolno uničenje bloka. V kletnih prostorih so namreč blizu kotla za vrelo vodo namestili plinsko jeklenko in jo povezali z zaži-galno vrvjo z očitnim namenom, da bi povzročili eksplozijo, ki bi lahko, vsaj po strokovnem mnenju gasilcev, porušila del stavbe, v katerem stanuje kakih 60 študentov. Le za las, le zato ker je ugasnila zaži-galna vrv, je bil preprečen pravcati pokol.
Fašisti so izvedli svoj atentat nekaj minut pred 3. uro zjutraj. Kot šo pozneje rekonstruirali dejanje preiskovalci, so morali zelo dobro poznati prostore, v katerih je knjigama. V poslopje so prišli skozi vhodna vrata študentskega doma ter se nato spustili po stopnicah do spodnjih vrat, kjer je službeni vhod v knjigarno zadruge CLUET. Vrata so vrgli s tečajev, nakar so prostore knjigarne (dve sobi) dobesedno poplavili z vnetljivo tekočino. Polili so lesene mize, police s knjigami, sodčke za smeti, ki so jih nato postavili pod razne police, da bi ogenj res zasegel in uničil vse knjige. Nato so se prikradli še v kletne prostore z očitnim namenom, da razstrelijo tamkajšnji kotel za vrelo vodo, ki je povezan prek cevi s centralno kurjavo. Zraven kotla so postavili jeklenko za plin. kakršno uporabljamo v kuhinjah ter odprli ventil.
Od jeklenke do hodnika so razmestili zažigalno vrv polito z vnetljivo tekočino, jo prižgali ter jo hitro odkurili. Še pred tem so polili, verjetno s nitrom stopnice, ki vodijo iz kletnih prostorov do knjižnice ter polomili ključavnice na vratih bližnjih sob, da ne bi mogli nekateri študenti zbežati pred ognjenimi zublji.
Študentje, ki stanujejo v bloku (večina jih je iz Furlanije), so se zavedeli atentata približno ob treh zjutraj. Kar se je potem zgodilo, nam je tako razložil Tarcisio Not, eden cd študentov medicine, doma iz Kamije, ki je sam preživel tiste trenutke in je bil med prvimi, ki so začeli gasiti ogenj v knjigami.
»Približno ob treh me je zbudil močan pok,» je pripovedoval med
dopoldanskim čiščenjem ožganih prostorov. «Verjetno so bila ena od vrat, ki so jih atentatorji vrgli s tečajev. Nato sem zavohal smrad po sežganem. Na hodniku je mene in ostale ovil gost dim, ki se je dvigal iz spodnjih prostorov. Takoj smo stekli na prosto in opazili skozi vhodna vrata knjigarne, kaj se dogaja. S štirimi tovariši sem stekel po protipožarne naprave, razbili smo šipe na vratih ter začeli gasiti. Pozneje so prispeli na pomoč še drugi, nato tudi gasilci, ki so po nekaj urah gašenja pogasili požar.*
»Pravo presenečenje,* je nadaljeval, »pa nas je čakalo v kleti. Najprej nismo sploh pomislili na klet. Vanje so nas zvabila številna vlomljena vrata in smrad po vnetljivi tekočini. Vse stopnice so bile polite z nitrom, ob vhodu v prostor, kjer je kotel, pa smo na tleh zagledali zažigalno vrvico. Na srečo je pravočasno ugasnila (kakih pet metrov od jeklenke), če ne, bi bilo po nas.*
Kotel za vrelo vodo se namreč nahaja v zelo majhnem prostoru, ki je pod zemljo, če bi jeklenka in nato tudi parni kotel počila, bi imela eksplozija rušilno meč. Majhen prostor namreč ne bi dopustil, sprostila, lahko razpršila. Ko so tr-sprostila, lahko razpršia. Ko so tržaški gasilci pregledali prostor, so izjavili, da bi imela eksplozija lahko katastrofalne posledice. Pravočasno ugasla zažigalna vrvica je preprečila pokol!
Nekaj minut pit enajsti uri sl je s telefonskim sporočilom na sedež tržaške radijske postaje RAI prilastila očetovstvo nad atentatom skrajno desničarska skupina «Lotta ri-voluzionaria*. Mladostni moški glas je v čisti italijanščini povedal, da bo skupina »še napadla središča komunistične kulturne propagande*. «Lotta rivoluzionaria* .je Ista fašistična skupina, ki si je v prejšnjih mesecih prilastila očetovstvo nad še drugimi podobnimi atentati, na primer na krožek »Pečar*, na sedež RAI in na knjigarno Utopia 3.
Preiskavo o atentatu je vzel v svoje roke (skupno s karabinjerji) oddelek Digosa tržaške kvesture, ki ga vodi dr. Volpe. Načelnik bivšega političnega oddelka nam je povedal, da je preiskava v polnem teku, vendar pa niso doslej izsledili še nikogar, ki bi bil vpleten v podlo dejanje. Poleg tega je omenil, da po vsej verjetnosti atentatorji niso izvedli atentata zato, da bi »ivzro-čili pokol med študenti. «S sabo so prinesli jeklenko s 25 litri plina, če bi hoteli povzročiti pokol, bi se po-služili drugih metod in drugega materiala,* je dejal dr. Volpe.
Po mnenju ravnatelja Zadruge, Asterioriosa Delithanassisa, Grka, ki stanuje v Ul. Piccolomini 9 in ki so ga nekaj ur po atentatu pri-
klicali na kraj, je škode za več desetin milijonov lir. Največjo škodo so utrpele knjige.
Zadruga CLUET se je šele pred kratkim vselila v te prostore. Prej je imela namreč knjigarno v spodnjem traktu. Škoda na knjigah je bila tako velika, ker je prav v tem času, pred začetkom akademskega leta, zadruga nakupila nove knjige, da bi zadostila potrebam študentov. Prav zato so se študenti, ki sestavljajo zadrugo, odločili, da bodo že danes spet odprli knjigarno, in sicer v starih prostorih.
Poleg škode na zidovih in knjigah je požar uničil tudi enodnevni zaslužek (700.000 lir) in plačo za uslužbence (1 milijon lir), ki je bila shranjena v predalu prodajalnega pulta. Ognjeni zublji so pult popolnoma uničili.
Medtem ko so študenti čistili knjige in prostor, si je ogledal kraj a-tentata tudi rektor tržaške univerze dr. Giampaolo de Ferra, ki je izrazil svojo solidarnost Zadrugi. »Ta atentat,* je med drugim izjavil, »je še toliko bolj pretresljiv in iracionalen, ker so podli atentatorji
prizadeli z njim celotno študentsko skupnost. Z zadrugo CLUET je imela naša univerza vedno dobre stike in medsebojno sodelovanje je bilo res zelo pomembno za vse. Univerza bo v svojih močeh priskočila CLUET na pomoč, da bo Zadruga spet zaživela.*
Dopoldne si je uničeno knjigarno ogledal tudi kvestor dr. Giusti.
Že v dopoldanskih urah so študentje, ki stanujejo v študentskih domovih, izdali letak, v katerem obveščajo prebivalstvo o podlem dejanju, ki bi se lahko spremenilo v katastrofo za 60 tam stanujočih študentov. »Realizacija tega atentata zahteva podrobno poznavanje prostorov v študentskem domu*, piše nadalje v letaku. «Te prostore pa obiskujejo skoraj izključno člani CUS, ki imajo tam svojo sejno dvorano. Temu združenju pripadajo tudi znani tržaški fašisti, ki so jih nekateri stanovalci študentskih domov pred nedavnim prepoznali*. Študentje nadalje obsojajo zaščito, ki jo imajo fašistične organizacije v mestu in pozivajo k demokratični budnosti.
Pogled v uničene prostore knjigarne
V smislu državnih predpisov o varčevanju z energijo
ZIMSKO OGREVANJE V MILJSKI OBČINI
Radiatorje bodo ljudje lahko vključili od 1. novembra do 15. aprila prihodnje leto - Največ 12 ur ogrevanja dnevno
Po tržaški, dolinski in devinsko-nabrežinski občini se je sedaj prilagodila državnim predpisom glede varčevanje z energijo — točneje z zakonskim odlokom št. 438 z dne 14. septembra letos — tudi miljska občina. To so občinske uprave dolžne storiti, kot znano, v roku 15 dni po objavi zakonskega besedila v Uradnem vestniku republike.
Iz županovega razglasa razberemo, da je miljska občina vključena v klimatsko področje »D*. Radiatorje bo smelo prebivalstvo začeti u-porabljati 1. novembra ter jih izključiti najpozneje 15. aprila prihodnje leto. Ogrevanje stanovanj bo trajalo lahko največ 12 ur dnevno, sicer med 5. in 23. uro, vendar z možnostjo, da se urnik ogrevanja razdeli na dva ali več časovnih pasov. Izbrani urnik bo moral zadolženi za delovanje ogrevalnih naprav navesti na opozorilu, nameščenem na vidnem mestu ob termični centrali; poleg urnika bo dotični dolžan zapisati tudi lastne osebne podatke in naslov. Prav tako bo moral skrbeti za to, da bodo stanovalci spoštovali omejitvene predpise — imenovana oseba je lahko nepremičninski upravnik, upravitelj centrale ali pa sami njeni uporabniki, če prvih dveh ni. Isti ljudje bodo dolžni vestno beležiti v posebno, za ta namen pripravljeno knjižico, vse ra-
čunske izkaze o nakupu plinskega olja po letošnjem 1. oktobru; knjižico bo treba hraniti vsaj tri leta v smislu zakona št. 373 z dne 30. a-prila 1976. To velja tako v primeru ogrevalnih naprav zmogljivosti od 30.000 do 100.000 K Kal/h, kot v primeru zmogljivosti nad 100.000 K Kal/h. Račune morajo dobavitelji tekočega kuriva kupcem obvezno izstaviti.
Za kršitelje navedenih predpisov je predvidena denarna kazen, ki gre od 100.000 do milijona lir, odvisno pač od resnosti prekrška. Kazni bo odrejal prefekt na podlagi dokazov o prekrških, ki jih bodo zbrali mestni redarji; ti bodo morali imeti prost dostop do termične centrale brez vsakega posebnega dovoljenja. Iztržek od kazni bo namenjen občinski blagajni.
Navodila glede zimskega ogrevanja morata sedaj objaviti še repen-tabrska in zgoniška občina, obenem pa je tržaška občinska uprava dolžna prilagoditi že razglašene predpise različnim vremenskim razmeram na njenem nižinskem ozemlju in kraški planoti, (dg)
.....................................■■■umi..................................................iiiiihiiii.....m.........................................................................................................................................................................................................■■"»'"■n
PO ATENTATU ŠE NAPADI NA LEVIČARSKE ŠTUDENTE V MESTU
Skupščina študentov in demokratične sile najostreje obsojajo fašistično nasilje
Študentje bodo okrepili demokratično budnost - Jutri ponovna skupščina študentov ■ Poseg senatorke Cerbčeve pri prefektu in notranjem ministru
ZARADI STAVKE USLUŽBENCEV MEDOBČINSKEGA PODJETJA ACT
Včerajšnji zažigalni atentat na knjigarno zadruge CLUET na tržaški univerzi je med tržaškimi študenti močno odjeknil. Več kot 200 se jih je sinoči zbralo v veliki dvorani osrednjega študentskega doma na javni skupščini, odprti tudi drugim občanom, da bi odločno obsodili podlo dejanje ter se domenili o akcijah, ki jih bodo pod-vzeli za okrepitev demokratične budnosti med študenti samimi in med ostalim tržaškim prebivalstvom. Prav na skupščini pa se je izvedelo še za dva nova izbruha fašističnega škvadrizma nad skupino študentov, ki so v dopoldanskih urah po mestu razdeljevali letake, da bi seznanili javnost z atentatom in (v večernih urah) o napadu na levičarskega mladeniča blizu Trga Oberdan.
Očitno je bilo, da so fašisti dopoldne »pričakali* akcijo razdeljevanja letakov po mestu, saj jih je na Volti di Chiozza kar tridesetih napadlo dva razdeljevalca. Napade-

SREČANJE TEHNIČNIH FAKULTET
Konkretni predlogi za sodelovanje med Trstom, Ljubljano in Gradcem
Pritegnili naj bi tudi fakultete iz Zagreba in Leobna - Februarja «teden» tržaške univerze v Ljubljani - Načelen pristanek na prirejanje poletnih tečajev
Docenti tehničnih fakultet iz Trata, Ljubljane, z Dunaja in iz Gradca, zbrani na »Prvem srečanju ljubljanske, tržaške in dunajske inženirske fakultete* na tukajšnji u-niverzi — docenti iz Gradca se srečanja udeležujejo kot opazovalci, saj med njihovo univerzo in tržaškim vseučiliščem še ni bil dosežen uradni sporazum o sodelovanju — so včeraj najprej zasedali po skupinah, okrog 12. ure pa so se sestali na plenarni seji. Predstavniki posameznih fakultet so poročali o poteku dela po skupinah in nanizali nekatere predloge za bodoče sodelovanje med tehničnimi fakultetami. Predloge bodo poslali v odobritev fakultetnim svetom in upravnim organom posameznih univerz, katerim pripada zadnja beseda glede vzpo-stavitve sodelovanja z zunanjimi znanstvenimi ustanovami.
Večina izoblikovanih predlogov bo zahtevala še nadaljnjo poglobitev v sami pripravljalni fazi, kajti kljub ugotovljenim skupnim interesom ni bilo še mogoče na tem srečanju postaviti dokončne osnove za kooperacijo, in to bodisi zaradi tega, ker niso bili prisotni docenti z vseh specifičnih področij, bodisi zaradi tega, ker je zmanjkalo časa za poglobitev posameznih vprašanj. Te probleme bodo skušali rešiti z novimi stiki na medfakultetni ravni. To velja zlasti za odnose med tržaško na eni ter dunajsko in graško univerzo na drugi strani, medtem ko so bili predlogi o sodelovanju med tržaško in ljubljansko fakulteto bolj otipljivi.
Tako je prodekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko prof. Alojz Kralj predlagal, naj bi posamezne fakultete v prihodnje redno izmenjavale obiske in prirejale posebne »tedne* pri drugih univerzah. Tako naj bi bil »teden tržaške tehnična fakultete* v Ljubljani v času od 17. do 25. februarja prihodnjega leta, povratni »teden ljubljanske tehnične fakultete* v Trstu pa maja ali najkasneje junija meseca. Za tržaški teden so že določili tudi
Prodekan fakultete za elektrotehniko v Ljubljani prof. Alojz Kralj
okvirni program dela: docenti iz Trsta bodo v Ljubljani predavali o organizaciji znanstvenega raziskovanja in o razvoju elektronike v Italiji. V okviru »tedna* se bo skupina docentov iz Trsta sestala s kolegi ljubljanske univerze ter obravnavala skupne probleme s področij elektrotehnike, elektromehanike, uporabne mehanike, «mehanike zemlje* (zlasti kar zadeva uporabo jalovine in industrijskih odpadkov za tlakovanje cest, letališč in podobno), izdelovanja turbin, dalje topografije, geodezije in fotogrametrije. V zvezi s temi zadnjimi znanostmi je predviden tudi obisk Geodetskega inštituta v Ljubljani (a-prila 1980) ter povratni obisk ljubljanskih strokovnjakov italijanskemu inštitutu za izdelavo topografskih kart.
Obsežne možnosti sodelovanja med tržaško, ljubljansko in dunajske fakulteto obstajajo na področju kemične kontrole materialov. Sodelovanje o tem predmetu je pravzaprav že steklo in ga je treba sedaj še poglobiti. Docenti z vseh treh fakultet so se namreč že dvakrat sestali,
tretje srečanje pa bo prihodnje leto v Gradcu. V glavnem mestu avstrijske Štajerske bo leta 1980 tudi mednarodni kongres o visoki napetosti, katerega se bodo udeležili tudi tržaški in ljubljanski strokovnjaki. Nadaljnje možnosti za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med univerzami se odpirajo tudi na področjih urbanistike, arhitekture, prostorskega načrtovanja v deželnem in med-deželnem merilu, ter na področjih geologije in prometa.
Prisotni so načelno sprejeli tudi predlog dekana tržaške tehnične fakultete prof Cocca o prirejanju poletnih tečajev, ki naj bi jih organizirali izmenoma na tržaški, ljubljanski, dunajski in graški univerzi, Po možnosti pa tudi na univerzah v Zagrebu in Leobnu.
Srečanje se bo končalo danes z okroglo mizo o energetskih problemih. Nastopili bodo docenti M. Pla-per iz Ljubljane ter M. Guarascio in M. Maternim iz Trsta, (ef)
na sta se najprej zatekla v bližnjo trgovino konfekcije, od koder pa so ju izgnali prav fašistom v roke. Škvadristi so ju vrgli na tla in o-brcali.
Drugi podoben dogodek se je pripetil v bližini Trga Oberdan. Tu se je skupina fašistov (7 do 8 jih je bilo) znesla nad levičarjem Diegom Persanom, ki so ga pretepli že pred nekaj leti. Eden od napadalcev je mladeniča s kovinasto cevjo udaril po glavi, zaradi česar se je moral Persano zateči v bolnišnico, kjer so mu zdravniki zašili rano.
Študentje so tudi ta dva dogodka najostreje obsodili ter opozorili na dejstvo, da hočejo tržaški mračnjaški krogi ustvariti tako vzdušje napetosti in nasilja prav v trenutku krepitve medsebojnih odnosov med sosednima državama. Ob koncu pa so se tudi odločili za akciji, katerih namen je seznaniti prebivalstvo z naraščanjem napetosti in politične nestrpnosti. Danes bodo po središčnih ulicah spet razdeljevali letake za jutri pa so na univerzi sklicali skupščino.
Vodstvo tukajšnje avtonomne federacije KPI .'e označilo te dogbdke kot poskus fašistov, da ustvarijo pri nas nevarno vzdušje napetosti in uvedejo nasilje kot vsakdanjo prakso. Preprečiti jim j< treba, da bi še naprej ustrahovali občane in gospodovali nad širšimi mestnemi predeli, za to pa morata poskrbeti policija in sodstvo, kajti doslej so bili škvadristi prepogosto nekaznovani. Senatorka Jelka Gerbec je zahtevala od prefekta ter od notranjega in pravosodnega ministra, da zagotovijo v našem mestu javni red; prefekt se je obvezal, da bo ukrepal v tem smislu. Obenem je nujen enoten nastop vseh krajevnih demokratičnih družbeno - političnih sil.
Mladinska federacija KPI nagla-ša, da misovci delujejo pod potuho krajevnih konservativnih krogov in da je vsemu temu treba storiti konec, vendar ne z retoriko, ampak z resno protifašistično mobilizacijo vseh demokratov, pa tudi krajevnih ustanov.
Pokrajinsko tajništvo PSI izraža hudo zaskrbljenost in poudarja, da
Člani kolektiva SSG brez plače za september
Slovensko stalno gledališče v Trstu je začelo novo sezono v znamenju stare pesmi. Člani kolektiva zaradi neizpolnjenih obveznosti nekaterih javnih ustanov za mesec september ne bodo prejeli plač, ampak samo minimalne akontacije.
V bližnji prihodnosti pričakuje SSG že zdavnaj odobreno večje posojilo z jamstvom dežele, vendar tudi s tem se stanje ne bo bistveno spremenilo, saj bo večina sredstev šla za kritje zapadlih obveznosti.
Rešitev za naše gledališče je lahko edinole posebni zakon senatorke Jelke Gerbec, pred katerim pa je v parlamentu še dolga in negotova pot.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
mokracije (DP) poziva k solidarnostni akciji, da bi zadruga CLUET čimprej prejela dovoljšnja denarna sredstva za nadaljnje delovanje. Stranka PDUP per il comunismo pa je izdala protesten lepak. Slednjič je izrazil prizadetim po fašističnim škvadrizmu solidarnost še univerzitetni gledališki center.
Od 10. do 14. ure danes avtobusi ne bodo vozili
Dopoldne nov sestanek med delegacijo nameščencev, sindikalisti in načelniki političnih skupin za izhod iz upravne krize
Danes bodo ponovno stavkali u-službenci medobčinskega zadružnega podjetja za javne prevoze ACT, da bi tako podkrepili boj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe.
Jutri seja dolinskega občinskega sveta
Občinski svet občine Dolina se bo sestal na redni seji jutri v četrtek, ob 18.30. Poleg drugih točk bo imel na dnevnem redu resolucijo o nujnih ukrepih na področju ladjedelništva, resolucijo o uresničevanju osimskih sporazumov, razširitev splošnega organika, razpravo o dopolnitvi javnih površin, županovo poročilo o raznih občinskih zadevah (er morebitna priporočila in vprašanja.
iiitHiiiiiiiiiinmiiiiMiniiiHiiiiMiiiiiiiiiHiiiimitiiiitliiHiiniiiiiituMiiiiiiiiiiimtiiiitliiiiiMMiniiiiiMMiMiili
PO DOLGIH POGAJANJIH SINDIKATOV Z OBČINSKIM ODBOROM
SPORAZUM MED OBČINSKO UPRAVO TER USLUŽBENCI
Prehod začasno zaposlenih v stalež - Izplačilo predujma
na «una tantum» • V soboto skupščina prizadetega osebja
Včeraj brez vode
Prostrani predeli Tržaškega so včeraj ostali brez pitne vode. To velja predvsem za više ležeče mestne četrti, kakor je na primer Sv. Jakob, pa tudi za miljsko občino, medtem ko na Krasu niso imeli hujših težav. Temu je botrovalo onesnaženje Timave v njenem izviru, zaradi česar 'je bilo tržaško občinsko podjetje Accga prisiljeno skrčiti vodne dobave. Tehniki tega podjetja so sinoči zagotovili, da bo oskrba z vodo zopet redna najpozneje danes ob pol sedmih. Možno je seveda, da se kaj še zatakne, zato bi kazalo, da ljudje pri rabi vode varčujejo kolikor se le da.
utegne tovrstna prevratniška dejavnost zastrupiti politično vzdušje v mestu. To bo mogoče preprečiti samo s splošno mobilizacijo demokratov.
Tržaška sekcija Proletarske de-
itiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiHimiiinmimiiMMiiiifiimHiitiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiimiMiHiimiH
NA POBUDO PRISTANIŠKE USTANOVE
Včeraj je bil končno sklenjen kolikor toliko zadovoljiv sporazum med tržaško občino in njenimi uslužbenci, ki so se že dalj časa borili za svoje sindikalne pravice. Predstavništvi občinskega odbora in sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL sta zasedali dobre štiri ure, občinske upravitelje so zastopali odborniki Colombis, De Rota in Gambassini.
Občinski odbor se je obvezal, da bo še ta mesec prilagodil plače nameščencev določilom, ki jih vsebuje ustrezna vsedržavna delovna pogodba, v začetku novembra pa bo občina začela izplačevati prizadetim zaostanke, ki segajo leto dni nazaj.
Občinska uprava je hkrati opustila svoje dosedanje ozkogledno tolmačenje predpisov glede zagotovitve staleža začasnim uslužbencem:
V RIMU VRSTA SREČANJ O PROBLEMIH NAŠE LUKE
Trst prispeva k uravnavanju plačilne bilance z 250 milijardami v dragocenih valutah na leto
Vodstvo Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče bo danes priredilo v Rimu vrsto srečanj s časnikarji in s predstavniki gospodarskih krogov iz dežele Lacij. V prostorih Centra za gospodarsko dokumentacijo bo predsednik luške ustanove dr. M. Zanetti orisal časnikarjem tehnične zmogljivosti in mednarodno Vlogo tržaškega pristanišča, edinega pristanišča v Italiji, čez katerega se odvija skoraj izključno (v razmerju 98%) blagovni promet iz tujine in za tujino.
Zanetti bo v tem okviru zavzel stališče, da je treba naše pristaniške strukture, zaradi njihovega ugodnega zemljepisnega položaja in zaradi omenjene mednarodne vloge, v prihodnje še bolj ovrednotiti, in to tudi iz strogo valutarnih razlo-
gov, kajti tržaško pristanišče prinaša italijanski plačilni bilanci o-krog 250 milijard lir v dragocenih valutah na leto.
V prostorih zavoda Banco di Roma pa bo popoldne posebna manifestacija z naslovom »Trst, vrata južne Evrope*. Na manifestaciji, ki se je bodo udeležili zastopniki o-blasti, predstavniki ambasad in člani združenja Tržačanov in Goričanov v Rimu, bodo nastopili predstavnik Zvezne gospodarške zbornice z Dunaja Ernest Demand, bivši predsednik družbe Shell Italiana in organizacije »Unione Petrolifera* iz Rima Diego Gruicciardi, predsednik »Peuntinger Cellegium* iz Muenchna Gerard Treutlein ter predsednik tržaške pristaniške ustanove Michele Zanetti.
v kratkem bo pripravila posebno resolucijo o prehodu danes le začasno zaposlenih delovnih moči — o-krog 300 — v stalež. Z druge strani je odbor zagotovil, da bo najpozneje prihodnji petek, 5. oktobra, izplačal osebju predujem v znesku 100 tisoč lir na predvideno vsoto 250.000 lir kot odškodnino za finančno zgubo, ki so jo uslužbenci utrpeli doslej, ker niso prejemali draginjske doklade vsake tri, ampak le vsakih šest mesecev.
Sedaj bo treba razrešiti še nekaj obrobnih vprašanj. Občinski odbor je obljubil, da jih prouči v petek in da istega dne postreže nameščencem z ustreznim odgovorom. To Je pravzaprav nujno, -saj bo v soboto dopoldne skupščina vseh občinskih uslužbencev, če bi namreč odgovor občine ne bil zadovoljiv, bodo prizadeti sprožili vrsto novih protestnih akcij. Novih zato, ker je sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL spričo včerajšnjega dogovora zaenkrat orekindla že več dni trajajoče stavkovno gibanje, (dg)
Nabrcžinska občina za zadrževanje cen
Devinsko - nabrežinska občinska uprava se je 1. t.m. sestala s predstavniki delavske zadruge iz Tržiča (DISCOUNT), da bi skupno preučili pobude za zadrževanje naraščanja cen. Predstavniki zadruge so zagotovili, da bodo cene proizvodov COOP ostale nespremenjene do januarja 1980, občinska uprava pa se je obvezala, da bo s to odločitvijo seznanila javnost takb, da se bo čimveč ljudi lahko okoristilo s to pobudo.
• Uprava ACEGA in ACT sporočata, da bodo njeni uradi v četrtek, 4. oktobra, na dan sv. Frančiška, odprti samo od 7.25 do 10. ure.
f Čestitke
Včeraj je praznoval svoj 33. rojstni dan MITKO MACAROL Iz Gro-pade. Vse najboljše mu želijo nečakinje Katja, Franka in Kristina ter sestra Danica skupno z možem Brunom tn mamo Marijo.
Včeraj je praznoval svoj 33. rojstni dan MITKO MACAROL iz Gro-pade. Vse najboljše mu želijo mama, oče in nona Marička.
Čestitamo ERIKI HUSU za njen 6. rojstni dan. Obilo sreče in da bi bila pridna v šoli in doma ji želijo nona Rozina, mama, oče in sestra Metka.
Danes praznuj* svoj 40. rojstni dan NEREO iz Ricmanj. Vse najboljše mu želijo mamo, oče. žena, otroka Manro in Fabio, brat z družino in teta Milena.
Stavka bo v vsej Italiji. Pri nas na Tržaškem zaradi tega avtobusi ne bodo vozili med 10. in 14. uro. Osebje ACT bo prekrižalo roke tudi v primeru, da bi pristojne sindikalne organizacije vsedržavno stavkovno akcijo preklicale.
Uslužbenci so se včeraj zbrali na skupščini, da bi še enkrat preverili kritični položaj, ki je nastal zaradi odstopa skoraj vseh članov upravnega sveta ACT s predsednikom vred: tako v upravnem in režijskem kakor v političnem smislu vlada torej v konzorciju pravi kaos. Nameščenci so naslovili na-politične stranke, ki imajo svoje zastopnike v zadrugi, poziv, naj se vendar odgovorno zavzamejo za rešitev problema ter omogočijo njegovo pošteno upravljanje; za kratek čas naj, skratka, pozabijo na sicer razumljive razlike v gledanju na družbenopolitično stvarnost, kajti strankarski interesi nikakor ne smejo pregaziti splošnih interesov prebivalstva, pa tudi samega osebja ACT.
Udeleženci skupščine so naslovili predsedujočemu starešini in načelnikom političnih skupin v odboru konzorcija brzojavko z zahtevo, da se danes ob 10.30 skliče na sedežu podjetja v Ul. D’Alviano 15 ponoven sestanek med odposlanstvom uslužbencev, zastopništvom pokrajinskih tajništev sindikatov FIAI-CGIL, FeNLAI-CISL in FNAI-CCdL/ UIL ter omenjenimi načelniki skupin.
V okviru današnje stavke bodo avtobusi, kakor rečeno, prenehali voziti ob 10. uri in pol uro pozneje bodo že v remizah. Ob 14. uri, ko bo stavke konec, bodo pa že čakali na izhodiščnih postajah. Stavke se udeležijo vsi nameščenci podjetja, razen tistih, ki so zadolženi za nuj-nostne posege, (dg)
Skupščini upokojencev iz Rocoia in od Sv. Jakoba
Draginjski, pokojninski, stanovanjski in zdravstveni problemi so danes v središču pozornosti, saj hudo tarejo ljudi, še posebno upokojence. Slednjih je na Tržaškem, kakor znano, okrog 100.000 in predstavljajo žgoč družbeni problem, ker njihove življenjske razmere niso urejene. Tajništvo sindikata upokojencev SPI-CGIL je spričo tega sklenilo prirediti javni skupščini o teh vprašanjih.
Prva bo danes, 3. oktobra, ob 16.30 v Ljudskem domu na Rocol-ski cesti št. 79. Deželni tajnik sindikata Pagliari bo podal uvodno poročilo, nakar bo sledila razprava o kopici problemov, ki zadevajo rastočo draginjo, sedanjo pokojninsko ureditev, pravične stanarine in zdravstveno ter zdravilsko oskrbo.
Isto problematiko bodo obravnavali na jutrišnji javni skupščini ob 16. uri v prostorih šentjakobske zveze upokojencev v Ul. Zenon št. 10. Zbranim bo spregovorila pokrajinska tajnica sindikata Peteanijeva.
Ženska v morju
Včeraj okrog 4. ure je 34-letni ribič Giuseppe Pugliese, Ul. Cadorna 25, zagledal v vodi pred pomolom Pe-scheria neko žensko. Nemudoma je obvestil agente, katerim je uspelo, da so jo živo potegnili na suho. Ugotovili so, da gre za 58-let-no Mariuccio Pierro vd. Persich, ki pa ni hotela povedati zakaj je bila v vodi.
ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Ladi Vodopivec 10.009 lir, Vlado Švara 5.000, Marija Žerjul 5.000, u-službenci podjetij: SAFTI■ 19.000, A-groforest 39.000, Adriaimpex 80 tisoč, CGR 5.000, Interlignum 30 tisoč, Vanda in Pepi 10.000, Tonči 10.000 lir.
V spomin na Rudija Sosiča daruje Pepka Sosič 5.000 lir za SPD Tabor in ne za zdravljenje Livija Čoka kot je bilo pomotoma objavljeno 30. septembra.
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da bo v Bazoviškem domu v petek, 5. t.m., ob 20.30 generalka za nastop v Portorožu.
Obenem obveščamo, da bo v soboto, 6. t.m., ob 13.30 odhod treh avtobusov iz Bazovice v Portorož, kjer bodj ob 15. uri imeli akustično vajo. Ob 16. uri bomo peli borcem, delegacijam Evrope, ki so se v drugi svetovni vojni pridružili narodnoosvobodilni vojski v Sloveniji in se borili proti skupnemu sovražniku.
Tovariši pevci in godbeniki preglejte, če za prehod meje imate v redu dokumente.
Sindikat slovenske šole obvešča člane, da bo sedež v Ul. Filzi 8 odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure, Ul. Torrebianca št. 13/1. nadstropje.
Društvo slovenskih upokojencev V Italiji vabi na srečanje, ki bo jutri. 4. oktobra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška), na katerem bo Stane Raztresen pripovedoval slovenske balade in romance.
Pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze iz Trsta in v priredbi PD Valentin Vodnik iz Doline ter PD Oton Župančič iz štandre-
ža bo v petek, 5. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu in v soboto, 6. t.m., ob 20.30 v domu Andrej Budal v Štandrežu, koncert komornega zbora PRO MUSIČA iz Subotice (Vojvodina), ki prvič gostuje med Slovenci v Italiji.
Smrtni skok z okna
Na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice je včeraj popoldne podlegel hudim poškodbam 56-letni Marcello Rigutto iz Ul. d’Alviano 21. Okrog 16. ure so ga namreč našli nezavestnega na notranjem dvorišču bolnice: moški se je zdravil na kirurškem oddelku, ko se je o-dločil za usoden korak in skočil skozi okno drugega nadstropja.
Izleti
Združenje Union priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet na Gardsko jezero -— Sirmione — ali na Krk. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in sobotah od 10.30 do 12. ure.
PD Slavec Ricmanje - Log priredi v nedeljo, 7. t.m., enodnevni izlet v Gonars, Villo Manin, Videm in Beneško Slovenijo (Čedad, Stara gora, špeter Slovenov, Trčmun — obisk Trinkovega groba in Matajur). Odhod ob 7. uri iz Ricmanj.
Vpisovanje do četrtka od 19. do 20. ure v Prosvetnem domu v Ric-manjih.
TPPZ izreka globoko sožalje pevcu Rudiju Mikeschu ob izgubi drage mame.
Tovariši in tovarišice sekcije KPI na Kolonkovcu sočustvujejo s tovarišem Rudijem Mikeschem ob smrti drage mame n mu izrekajo Iskreno sožalje.
Delovni kolegi dolinske občinske uprave izrekajo globoko sožalje Romanu Smotlaku ob izgubi dragega očeta.
V PETEK IN SOBOTO V BOUUNCU IN ŠTANDREŽU
STATISTIKE OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Ugledni zbor Pro Musiča iz Subotice 562 dijakov v štirih srednjih šolah v Gorici:
rekord dosedanjega obiskovanja naših zavodov
Zbor obstaja 10 let in je nastopil ie 220-krat - Nosilec nagrade Iskra kulture
Mešani komorni zbor Pro Musiča iz Subotice prihaja med nas kot pomemben nosilec glasbene kulture in še posebno negovanega zborovskega petja.
Izmenjave naših zborov in društev z glasbenimi skupinami izven naših ožjih meja, so postale precej pogoste; ob tem, da sklepamo nova prijateljstva in znanstva pa skrbimo tudi za to, da so zbori, ki pridejo k nam v goste, tehnično in in-terpretativno na dostojni ravni, ker imamo na tak način od gostovanj dvojno korist, če se smemo tako izraziti. Poleg novih prijateljev imamo še zgled lepega petja, z dokazi nesporne kvalitete, kar je vsekakor našim zborom spodbuda, da vračajo obiske dobro pripravljeni, z dobro naštudiranimi programi in tako širijo v svetu ugled naše skupnosti.
Zbor Pro Musiča iz Subotice prihaja s programom, v katerega u-vršča dela svetovnih mojstrov zborovske ustvarjalnosti. Njih koncertni program je v bistvu prerez skozi glasbeno produkcijo več stoletij. Od klasikov Gallusa in Palestrine, ki sta ustvarjala v 16. stoletju, do so-
dobnikov jugoslovanske zborovske literature Vojislava lljiča in make-donca Dušana Skovrana. Prav s takim, široko zasnovanim programom se bo zbor predstavil tržaškemu in goriškemu občinstvu, ki bo tako imelo priložnost slišati marsikatero novost.
Zbor je po svojem nastanku mlad. Datum njegove ustanovitve sega v leto 1968. Toda kljub temu ima za sabo že lepo vrsto turnej v inozemstvu. Poslušali so ga že v Romuniji, na Poljskem, v Walesu, na Češkem, na Madžarskem, v Italiji pa je nastopil na lanskem tekmovanju C.A. Seghizzi v Gorici. Skupno imajo pevci v dobrem že 220 nastopov. Medtem so posneli tudi plošče in RTV iz Subotice jim je posvetila daljšo reportažo. Zbor je tudi nosilec nagrade Iskra kulture, ki je še posebno cenjeno priznanje za amaterske zbore. Komorni zbor Pro Musiča sestavlja 27 deklet in 13 moških. Vodi pa jih Gabrijela Egato. Naj poudarimo še, da petkov in sobotni nastop uglednih gostov pomeni prvo predstavitev slovenskemu občinstvu v Italiji.
V svetu smo znani kot veliki lju-
V NEDELJO NA TRGU V BOLJUNCU
24. praznik grozdja dobro obiskan
Kljub hladnemu vremenu se je praznik uspešno iztekel Veliko kramarjev • Uspešen nastop domačih godb na pihala
Praznik grozdja, ki ga občina Dolina vsako jesen priredi v Bo-ljuncu, se je tudi letos dobro iztekel. Edina nevšečhost je bila v tem, da je bil ves dan nadležen mraz in da je pihal močan veter. Toda okoliški in domači gostje, ki so praznika vajeni, so vseeno polnoštevilno prihiteli v Boljunee in v popoldanskih urah je bil boljun-ski trg nabito poln, vas pa je bila v pločevinastem oklepu dolgih vrst avtomobilov. Zaradi mrzlega vremena se ljudje niso kaj dosti ustavili, temveč so se po užitih dobrotah na žaru in po kozarcu okusnega mošta, ki sta ga prodajala Zoran Parovel in Damjan Maver, odpravili dalje.
Letošnjega praznika grozdja pa Se niso polnoštevilno udeležili samo ljudje, temveč tudi kramarji iz Furlanije. Na robu pločnika okrog in okrog trga je bilo vse Polno stojnic z vsakovrstnimi izdelki. Ob njih pa so se gnetli večinoma otroci.
Derbi med Bregom in Rosandro se je letos začel že dober teden prej. Oboji so namreč na trgu Postavili kiosk in kdor je pri Brežanih jedel čevapčiče ali piščan ca, je moral nato še k Rosandri ha kozarec vina. Ognjevita riva liteta med enimi in drugimi se je sicer z leti precej omilila, v nedeljo pa bo na igrišču vseeno «vro-oe» kot vedno. Toda vse v mejah pravega športnega duha, zunaj igrišča pa v iskrenem prijateljskem vzdušju. Popoldanski kultur-hi program je bil v celoti name-hjen godbam na pihala. Najprej
je zadonela godba na pihala Breg, ki jo vodi Viljem Slavec, nato pa so nastopili godci iz Ricmanj pod taktirko 'Ennia'''Krisad6všk^ga. Občinstvo je pozorno sledilo enim , in drugirp,„,ir)„ izvajalce nagradilo z bučnim ploskanjem. Na koncu pa so na «Gorico» prikorakali Veseli godci iz Boljunca in kljub mrazu segreli občinstvo s poskočnimi vižami.
Srečanje borcev Bazoviške brigad«
Ob proslavi, ki bo v nedeljo, 14. oktobra, v Gojačah na Vipavskem in ki bo posvečena prvemu zboru aktivistov OF srednjeprimorskega 0-krožja, se bodo ob 9.30 zbrali tudi bivši pripadniki XVIII. SNOUB -«Bazoviške».
Brigada je bila po svoji sestavi mednarodna. Med drugim je vključevala tudi borce slovenske in italijanske narodnosti s Tržaškega in Goriškega. Ti so sestavljali zla-1 sti njeno 3, četo III. bataljona, ki se je udeležila številnih akcij in večjih borb tudi v Vipavski dolini.
Srečanje in obujanje spominov na preživete čase bo za vse udeležence doživetje zase. Bo pa tudi dopolnilo k zgodovini te udarne brigade, katere kronika je izpod peresa enega od njenih komandantov Franja Bavca - Branka izšla že leta 1970 ob takratnem srečanju na Predmeji, Avtor kronike bo vodil zbor brigade tudi na sedanjem srečanju v Gojačah na Vipavskem.
MV
bitelji petja, kar^ je porok, da bo pevska govorica'‘gostov iz Vojvodine kmalu našla pot do naših src in nas povezala v bratskem čustvu v smislu znanega ljudskega izreka', ki pravi, da pesem ne pozna meja.
Gledališča
ROSSETTI
Od jutri, 4. oktobra, na sporedu nova komedija Gina Bramieri-ja «Felici e contenti*. Poleg Bramie-rija nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eugenio Gu-glielminetti, koreografijo Gino Lan-di, režiser pa je Pietro Garinei. Popusti za abonente 30 odst. za prvi dve predstavit 20 odst. za naslednje.
Pri osrednji blagajni ter na de-lavsKih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. (za Tržič: Agencija Universal). Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda »stalni* do 6. oktobra.
Koncerti
V gledališču Verdi bo jutri, 4. oktobra, ob 20.30 otvoritveni konebrt letošnjega šestega kulturnega srečanja Alpe - Adria, za katero je dala pobudo dežela Furlanija - Julijska krajina in na katerem bodo tokrat obravnavali glasbeno vzgojo.
Orkester in z' ir gledališča Verdi bosta pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgia ter-s-sodelovanjem pevcev Giovanne Casolle, Vilme Bo-relli, Antonia Savastana in Carla De Bortolija izvajala Rossinijevo «Stabat Mater». Isto delo-bodo izvajali tudi na krajši turneji po naši deželi: danes, 3. t.m., v Vidmu.
Za četrtkov koncert v Trstu so v prodaji vstopnice pri gledališki blagajni (telefon 31-948).
Kino
Ariston 17.00—22.00 «11 Prato». Isa-bella Rossellini, Michele Placido. Barvni film.
Ritz 15.30 «Moonraker». R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys.
Eden 10.30—22.15 «Ratataplan». M. Nichetti. Barvni film za vsakogar.
Excelsior 16.00 «Attimo per attimo*. John Travolta. Barvni film.
Grattacielo 17.00 «La luna». Bernardo Bertolufcci. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Roeky II.» Silvester Stallone. Barvni film.
Mignon 16,00 «Elvis, il re del rock». Elvis. JP,restey- Glasbeni film ,
Filodrammaticn 16.30—22.00 «Quel-la pornoerotica di mia moglie^. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Preparati la bara». Terence Hill. Barvni film. .
Moderno 16.30 «Oggi a me, domani a te*. Bud Spencer. Barvni, film.
Aurora 16.00.«Obietivo Brass*. Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30 «Attenti a quei due ...ancora- ir.sieme*. R. Moore in T. Curtis. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Tom boy: i misteri del sesso* Prepovedan mladini pod. 18. letom.
Volta (Milje) 16.00 «Silvestro e Gonzales: matti e mattatori*. Barvni film.
Aldebaran 16.00—22.00 «Norma Rae*. (Una donna libera). Režija Martin Ritt. Sally Fields, Ron Lieb-man.
Šestnajst dijakov več kot v lanskem letu ■ Največji porast so zabeležili na trgovski šoli, kjer imajo v prvem razredu dve paralelki ■ V stavbi v Ulici Alviano uporabljajo naše šole sedeminpetdeset učilnic in pomožnih prostorov, to je skoro ceio stavbo
Za razliko od osnovnih šol, kjer je opaziti letos precejšnjo stagnacijo, se je vpis v slovenske srednje šole tudi na Goriškem povečal tako v primerjavi z lanskim letom kot s prejšnjimi leti. Letos imamo v vseh štirih slovenskih srednjih šolah na Goriškem 502 dijakov, lani smo jih imeli 546, predlanskim 538, pred devetimi leti pa kar dvesto manj.
Slovenska šola se torej uspešno razvija. Slovenske in tudi številne narodnostno mešane družine se dobro zavedajo koristi, ki jo ima o-trok od slovenske šole, saj bo vsakdo z diplomo katerekoli naše šole hitro dobil zaposlitev. Škoda da nimamo še kake druge strokovne šole, saj bi jo brez dvoma obiskovalo še kaj dijakov, ki so sicer prisiljeni obiskovati italijanske šole zaželene smeri.
Kje je bilo letos največ vpisa? Na trgovski šoli, kjer so ustanovili kar dva prva razreda. Lani so imeli v prvem razredu 21 dijakov, letos jih je tu vpisanih kar 37, šolo pa so zapustili le štirje maturanti. V drugih šolah je vpis več ali manj podoben onemu iz prejšnjih let.
Na klasičnem liceju «Primož Tru-bar» imajo sicer nekaj dijakov manj kot lani in sicer 47 (lani jih je bilo 51, predlanskim 58). Lanski vpis v četrti razred gimnazije je bil minimalen, imeli pa so tudi precej maturantov. Vpis v posamezne razrede je letos takšen: 4. razred gimnazije 12, peti razred gimnazije 5, 1. razred liceja 10, drugi razred liceja 8 in tretji razred liceja 12.
Ravnatelj na liceju je prof. Milko Rener. Pouk se vrši normalno že od vsega začetka, imajo še nekaj odortih problemov z učbeniki, vendarle bo v kratkem poskrbljeno tudi za nekatere nove knjige.
Na učiteljišču «Simon Gregorčiča imajo tudi letos 89 dijakov, enako kot lani. 64 dijakov je na učiteljišču, 25 dijakinj pa na triletnem tečaju za otroške vrtnarice. Predlanskim je bilo na tej šoli 87 dijakov. V prvem razredu učiteljišča je 12 dijakov, v drugem 14, v tretjem 23 in v četrtem 15. V prvem razredu tečaja za vrtnarice je 12 dijakinj, v drugem 7, v tretjem pa 6.
Tu je prišlo' do zamenjave ravnatelja. Namesto prof. Andreja Bratuža je letos tu ravnatelj prof. Albin Sirk.,Tudi na učiteljišču se po-uk vrši normalno, niso se uredili pouka telovadbe, ki bo najbrž v popoldanskih urah. Kar se tiče knjig razpolagaio z večino teh. Manjka pa jim v šoli še nekaj, opreme.
Pravi boom pa je letos dosegla trgovska šola dvan Cankar*, ki ima svoj sedež, za razliko od prvih dveh, v Ulici Vittorio Veneto. Tu imajo 87 dijakov, lani jih je bilo 66, predlanskim pa 69. V dveh paralelkah prvega razreda imajo po 19 in 18 dijakov, v drugem razredu 16, v tretjem 16, v četrtem 9 in v petem 9 dijakov.
Tudi tu je pouk dopoldne. Prostor za dodatni razred so dobili v poslopju v sobi, kjer je bil prej arhiv. Šolo vodi ravnateljica prof. Vito-mira Vesel. Šola pa bi potrebovala še kak prostor za nemoteno delovanje, kajti sedaj je tu poskrbljeno za učilnice, sobe za strojepisje in strojno računstvo ter upravo.
No nižji srednji šoli dvan Trinko» imajo v petnajstih razredih 339 dijakov in dijakinj (lani 340, predlanskim 324). V prvem razredu je 122 dijakov, v drugem 117, v tretjem pa 100. Po pet paralelk v vsakem razredu so imeli že lani, brez dvoma bo tako še za nekaj let, če upoštevamo število vpisanih v slovenske osnovne šole v letošnjem šolskem letu.
Šolo vodi ravnateljica prof. Rozalija Lojkova. Pouk imajo dopoldne, letos so za nekaj minut skrajšali učno uro, zaradi tega imajo dijaki možnost priti domov nekaj časa prej. Tej šoli manjka še precej opreme, na kar so že večkrat opozorili občinsko upravo.
To je torej številčni pregled obiska na slovenskih srednjih šolah v šolskem letu 1979-1980, Obisk zadovoljiv, nad vsakim pričakovanjem. V prve razrede višiih srednjih šol se je letos vpisalo kar precej dijakov.
Kako je s prostori teh slovenskih srednjih šol? V stavbi nekdanjega semenišča v Ulici Alviano imajo naše šole zasedenih 57 učilnic in
bo. Poleg vseh teh prostorov so še telovadnica, sanitarije in seveda dolgi, dolgi hodniki.
Pozanimali smo se za podatke o uporabi prostorov v tej stavbi, kajti v nedeljskem «Piccolu» je administrator nadškofije mons. Ristis izjavil novinarju, ki ga je spraševal o nameri nadškofije, da bi prodala stavbo nekdanjega semenišča, da je danes v tej stavbi zasedenih le 16 učilnic za potrebe raznih slovenskih šol. Očitno upravnik nadškofije ni seznanjen z dejanskim stanjem v tej stavbi, saj uporabljajo naše šole, kot smo ugotovili 57 prostorov (učilnic, laboratorijev, upravnih prostorov), eno telovadnico in poleg teh še vse sanitarije. Vse to pa je očitno precej več od števila 16. Ne bi hoteli, da bi s takimi številkami skušali preslepiti morebitne kupce te velike stavbe. (m.w.)
V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE
Med 10. in 14. uro ne bodo vozili avtobusi
Vsedržavni stavki delavcev v javnem prevozu se bodo pridružili tudi uslužbenci goriškega občinskega podjetja ter uslužbenci pokrajin skega prevoznega podjetja APT. Od 10. do 14. ure torej ne bodo vozili avtobusi na mestnih progah ter na medkrajevnih progah, ki jih vzdržuje podjetje APT.
Zaradi stavke bodo najbolj prizadeti predvsem dijaki iz okoliških krajev, ki se v prvih popoldanskih urah vračajo domov. Kakor so nam zagotovili na upravi obeh podjetij, bo promet po 14. uri potekai po rednem umiku.
Trinajstega in štirinajstega oktobra.
V Kranju 15. srečanje planincev treh dežel
Gore zbližujejo, v gorah nastaja in se krepi prijateljstvo med pripadniki različnih narodov. Pod tem geslom potekajo že vrsto let tradicionalna srečanja planincev treh sosednih dežel, Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Letos bo srečanje, 15. po vrsti, v Kranju in sicer 13. in 14. oktobra. Prvi dan bo namenjen razpravi o nekaterih skupnih vprašanjih s področja varstva in varnosti v gorah, posebno pozornost pa bodo namenili razpravi o izdaji skupne publikacije o zaščitenih naravnih parkih na področjih treh dežel. Gradivo je menda že v celoti zbrano in se je treba dogovoriti le o nekaterih tehničnih vprašanjih, v kakšni obliki in kje se bo publikacija tiskala. Po delovnem sestanku, ki bo v prostorih hotela Creina v Kranju, bo še skupna večerja, nas'ednjega dne pa bodo udeleženci obiska'i bližnjo planinsko postojanko. Srečanja se bodo udeležili poleg predstavnikov Planinske zveze Slovenije predstavniki koroških podružnic Alpenverei-na ter podružnic CAI iz Gorice, Vidma in Pordenona. Planinska zveza Slovenije pa je na srečanje posebej povabila predstavnike zamejskih planinskih društev iz Gorice, Trsta, Čedada in Celovca. Lani je bilo podobno srečanje v Gorici, predlanskim pa na Koroškem.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinimiiiimiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiimiiiiiHiiiMimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMtiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiimiiiiiiiinimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
MOŽNOSTI INDUSTRIJSKE KOOPERACIJE
FURLANSKI INDUSTRIJCI NA OBISKU V NOVI GORICI
Zastopstvo API se je sestalo s predstavniki Gospodarske zbornice in obiskalo nekatere industrijske obrate
Zanimanje za industrijsko kooperacijo med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji v obmejnem področju raste iz dneva v dan. Za to sodelovanje se na italijanski strani zanimajo predvsem majhna industrijska podjetja, taka ki so že u-sob. Poleg učilnic imajo namreč' spela v svojem delu, ki so se že še upravne prostore ter knjižnice | uveljavila, pa bi se rada še razši-in laboratorije. Poleg petih učilnic rila. Prav za ta podjetja je zani
Prosveta
GROZDJE ZA VINO
SUPEROftTOFRUTTICOLO — Trg Gani 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21

Včeraj - danes
Danes, SREDA, 3. oktobra TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17,43 — Dolžina dneva 11.37 — Lu-ha vzide ob 16.37 in zatone ob 2.43 Jutri, ČETRTEK, 4. oktobra FRANČIŠEK
Vreme včeraj: najvišja temperatu-rn 21 stopinj, najnižja 18,8 stopice, ob 18, uri 18,2 stopinje, zračni tlak 1019 mb narašča, veter 30 *m na uro vzhodnik - severovzhod-bik, sunki burje 55 km na uro, riaga 45-odstotna, nebo malo poobla-Ceno, morje razgibano, temperatura biorja 19,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Elena Gherla-bi in Marco Trento.
UMRLI SO:	77-letni Francesco
Schipizza, 66-letni Pietro Mancosu, 53 letni Franco Bertoni, 49-letna Rila Marinelli por. Notaro, 68-letna Ida Cimarosti vd. Rydval, 85-letni Uiovanni Ravido, 55-letna Luigia Ronn vd. Sorini, 72-letna Anna Stoka vd. Pascot, 19 letni Stefano Del 'a Zotta, 69 letna Amabile Pregarz Pur. Musina, 76 letni Leopoldo Cric-
chio, 81-letni Dante Vici. 72-letni Giovanni Sferch, 60-letni Bruno Zot-ti, 82-Ietna Rosa Bartik por. Ma. raspin, 761etni Carlo Paulizza, 67-letni Francesco Ponceta, 64-letni Marino Montena, 83-letni Guido Sandrini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpogg* 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33 Ul. Roma 16.
SPD Tabor Opčine — Vpisovanje za folkloro do sohote, 6. oktobra, pri odbornici Luciji Hrovatin, tel. 211161. Prva redna vaja bo v soboto, 6. oktobra, po običajnem urniku.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
razoolaga klasični licej še z ravna teljstvom, tajništvom, profesorsko zbornico, knjižnico, še eno sobo za dijake in eno za postrežnike. Na u-čiteljišču imajo poleg sedmih učilnic še ravnateljstvo, tajništvo, profesorsko zbornico, arhiv, knjižnico, sobo za netje in risalnjco ter dva laboratorija, ki sta skupna z licejem. Nižja gimnazija pa uporablja petnajst učilnic, prostore za ravnateljstvo, tajništvo, profesorsko zbornico, risalnico, dve sobi za tehnični pouk, enega za pevske vaje, en laboratorij, eno knjižnico, en arhiv; tu imajo tudi postrežnice svojo so-
PRIREDILI NAJ BI JO ZE LETOS SPOMLADI
Bo konferenca o kmetijstvu v Gorici šla v pozabo?
Gradivo so zbrali v predvidenem roku, izdelana je že tudi zadevna študija
LKKARNF V OKOLIC)
Boljunee: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211(101; Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel 209 197: Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance tNAM in EN P AS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
DRŽAVNA poklicna šola za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom nujno išče za sekcijo monterji in popravljavci radijskih in televizijskih aparatov profesorja za teoretične predmete in profesorja za praktični pouk. Interesenti naj se javijo v tajni štvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276.
IŠČEM delavko za frizerski salon «SONJA» v Nabrežini. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200605.
KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950.
MEHANIČNA delavnica išče 15- 16-letnega vajenca. Javiti se v Trstu, Ul. sv. Frančiška 58.
PRODAM jadrnico «DERIVA PLA-STIVELA* dolgo 4 m, kompletno opremljeno z jadrom, flokom in vesli. Zelo ugodna cena. Telefonirati ob večernih urah na tel. 229278.
IŠČEM gorilnik (bruciatore) in peč na gorilno olje (nafto) s silo od 40.000 do 50.000 kalorij v dobrem stanju. Tel. 212135
PRODAJAM po ugodni ceni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št. 220324.
PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v ,iajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure.
\OČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote.
Vse kaže, da bo treba razpisati novo anketo o položaju kmetijstva na področju goriske občine. Še zmeraj namreč ni znano, kdaj bo občinska uprava, ki se je te pobude lotila že sredi lanskega leta, sklicala konferenco o kmetijstvu, če jo bo sploh sklicala. Morda pa bo vse skupaj tonilo v pozabo. Dejstvo je, da o tem vprašanju že več mesecev nihče več ne govori, čepiav je bila konferenca napovedana že za februar, oziroma marec letos.
Gradivo je bilo zbrano v predvidenem roku, družba Sodeča, ki ji je občina poverila analizo zbranih podatkov, je že izdelala zadevno študijo, o stvari pa naj bi odločal občinski odbor. Gre za to, v kakšni obliki objaviti in predstaviti zbrano gradivo, z drugo besedo, če je treba kmetijstvo na področju občine odpisati, oziroma ga omejiti na nekatere strogo specializirane panoge. Osnova je torej postavljena, ni pa politične volje, da bi pobudo speljali do konca.
Glede samega zbiranja podatkov naj povemo, da so posebne skupine obiskale okrog 800 družin, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na področju goriške občine (predvsem v Loč-niku, Pevmi, Štmavru in Štandre-žu), Pri tem velja ugotoviti, da so skoraj vsi izčrpno odgovorili na postavljena vprašanja. Od omenjenih je okrog 250 neposrednih obdelovalcev, ki jim kmetijstvo pomeni glavni vir dohodka. Ostali se ukvarjajo s kmetijstvom po rednem delu v industriji ali drugih dejavnostih, ali pa se s kmetijstvom bavijo le nekateri družinski člani. Mogoče velja zabeležiti podatek, da. so popisovalci v glavnem naleteli na dobro sodelovanje anketirancev. Nekaj težav je bilo le z večjimi kmetijskimi posestniki in pri nekaterih podjetnikih, ki zemljo obdelujejo s pomočjo najetih delavcev. Skratka nabralo se je za zajetno knjigo različnih podatkov, ki jih je treba sedaj ustrezno tolmačiti in, kar je pomembnejše, na podlagi istih izdelati tudi ustrezne zaključke. Tako je premisleka vreden podatek o starosti prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu, kjer je poprečna starost precej visoka. Kje so vzroki, da mladina išče zaposlitve v drugih dejavnostih? Morda tudi v negotovosti kaj bo s kmetijskimi površinami v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Priprava konference o kmetijstvu ni enostavna zadeva, kakor tudi ni lahko določiti, kdo naj na njej so-
deluje in v kakšni obliki. Eno pa je gotovo. Ni mogoče izključiti kmetovalcev, čeprav bi za to lahko našli izgovor, da so že itak sodelovali v anketi.	,
Razčistiti je treba še vrsto vprašanj, kar terja, spričo zapletenih odnosov v goriški občinski upravi, kar precej časa. Prav zato se utegne zgoditi, da bodo podatki iz ankete do sklica konference že zastareli.
Novi državni prispevki za goriški avtoport
Deželni odbor je odobril dve konvenciji, ki predstavljata nadaljnji korak v uresničevanju velikih prometnih in trgovskih struktur v deželi. Konvenciji bosta omogočili na-kazanje posebnih državnih prispevkov na osnovi italijansko-jugoslovan-skih sporazumov. Gre za investicije za skupnih 21 milijard lir, namenjenih za dela in naprave za izpopolnitev mejnega avtoporta in postaje pri Štandrežu (15 milijard lir) in za avtoport pri Fernetičih (6 milijard lir).
Kar zadeva avtoport in mejno postajo pri Gorici (Štandrežu), bo deželna uprava sklenila dogovor z go-riško občino, s katerim bodo urejeni odnosi med obema ustanovama glede izvajanja del. Ukrep bo namreč dovolil goriški občinski upravi, da bo lahko začela z deli, za katera je že pred časom naročila izdelavo načrtov pri nekem specializiranem lombardskem podjetju. Področje, namenjeno za kompleks avtoporta, bo zajemalo okrog 30 hektarjev. Najprej bodo na njem zgradili ploščadi in nato potrebne zgradbe za njih funkcionalnost. V začetku bodo dela zajela polovico celotne površine avtoporta.
Cesta spet terjala
mlado življenje
Ponovno tragična vest iz videmske bolnišnice. Včeraj popoldne je na oddelku za oživljanje in intenzivno nego, preminil 27-letni Gino Gi-gotti iz Gradišča. Hudo se je poškodoval pri prometni nesreči v nedeljo zvečer blizu Visca, ko je z motorjem trčil v nasproti vozeči avtomobil. Hudo ranjenega so pripeljali najprej v bolnišnico v Palmanovo, od tam pa v Videm, kjer je kljub vsestranskemu prizadevanju zdravnikov, da bi mu rešili življenje, podlegel hudim poškodbam.
miva jugoslovanska industrija.
Zaradi tega so predstavniki zveze malih industrijskih obratov (API) pred nekaj dnevi obiskali Novo Gorico in se tam zadržali v prijateljskem pogovoru s predstavniki Gospodarske zbornice in obiskali tudi nekatere industrijske obrate.
V delegaciji deželnega odbora API so bili njen predsednik Burba, podpredsednika Di BendettoJn direktor Sorrentino in upravni tajnik Gatto. Sprejela sta jih predsednik in tajnik Gospodarske zbornice SRS v Novi Gorici Besednjak in Furlan, ki sta že bila prej na o-bisku pri API v Vidmu.
Delegati iz naše dežele so obiskali tudi tovarno pohištva Meblo, strojno tovarno Gostol in tovarno plastičnih izdelkov Poligalant.
Govor je seveda bil o možnosti sodelovanja zlasti na področju industrijske kooperacije. Sestanki in obiski se bodo nadaljevali z izmenjavo ustrezne dokumentacije in prikazom potreb. Predvideni so še obiski na vsem obmejnem področju tako Slovenije kot Hrvatske, da bi italijanski mali industrijci dobili jasno sliko o gospodarskem potencialu na sosedni jugoslovanski strani.
Menimo, da gre v tem primeru za prve korake konkretnega sodelovanja tudi na industrijskem področju v teh obmejnih krajih, kajti tu beležimo predvsem stike trgovskega značaja.
Po trgatvi zdaj glavna skrb pravilno kletarjenje
Letošnja rekordna trgatev se bliža koncu. V vinogradih čakajo marljivih obiralcev le še nekatere pozne sorte. Glavna skrb briških in ravninskih vinogradnikov je zdaj namenjena opravilom v kleti. Večina vinogradnikov se zanaša na lastne izkušnje, vse bolj številni pa so tudi taki, ki se poslužujejo tehnične službe konzorcijev za zaščito briških in posoških vin. V prihodnjih tednih pa bosta konzorcija priredila
tudi vrsto strokovnih predavanj, namenjenih predvsem vinogradnikom na briškem področju. Prvi sestanek bo že drevi, ob 19.30 v občinskem gledališču v Krminu, kjer bo govor o pravilnem kletarjenju v prvem obdobju zorenja vina ter o zakonskih predpisih o pridelovanju vina.
Polemike v sindikalnih vrstah zaradi zdravstvenih enot
Razprava o ustanavljanju teritorialnih zdravstvenih enot, ki je te dni v teku v naši deželi, poteka deloma tudi v polemičnem vzdušju.
Pred ančvl so se Uslužbenci trži-ške bolnišnice, člani konfederalnih sindikatov CGIL - CISL - UIL, izre-illi za ustanovitev dveh zdravstvenih enot za Goriškem. Proti takemu zadržanju naj bi dokaj ostro nastopil tajnik goriške delavske zbornice, Luciano Pini, ki je uslužbencem u-čital, da so ravnali svojeglavo in da bi morali počakati na odločitve deželnega vodstva sindikalne federacije. S tem je povzročil precej razburjenja med uslužbenci tržiške bolnišnice, pokrajinski tajnik sindikata uslužbencev bolnišnic CISL pa je v posebnem Uskovnem poročilu ostro obsodil take zadržanje vodstva delavske zbornice, ki pomeni vsiljevanje odločitev z vrha.
nekatera nova vprašanja, tako o u-reditvi zelenih površin na območjih, ki so določena za gradnjo ljudskih stanovanj ter o najetju posojil.
# Jutri popoldne ob 16. uri ob priliki praznovanja sv. Frančiška, bodo pred kapucinsko cerkvijo blagoslavljali živali. Pobudo je dalo združenje za zaščito živali.
Delegacija tržiške občine odpotovala v Viareggio
Delegacija upraviteljev tržiške občine, ki jo vodi župan Blasig, je odpotovala v Viareggio, na kongres združenja italijanskih občin (ANCI). Zf. ponedeljek, 8. oktobra, popoldne pa je sklicana seja občinskega sveta, ki bo razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu zadnje in predzadnje seje. Poleg tega so uvrstili na dnevni red še
f Čestitke
ZORKI DACEVI in EDVARDU JOVANEŽEVEMU iz Doberdoba ob današnjem srebrnem jubileju iz srca čestitajo starši, sestre in bratje z družinami.
niiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiinMNiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiimiuiiiiiiiiiiii
NA POBUDO USTANOVI ISA
Razpisan natečaj za izvirno embalažo gastronomskih specialitet
Sprejete vrorce bodo razstavili od 24. novembra do 9. decembra v Vidmu
Deželna ustanova za razvoj obrtništva (ESA) je v sodelovanju z videmsko trgovinsko zbornico ter s Furlanskim inštitutom za ugotavljanje kakovosti, razpisala natečaj za izvedbo originalne embalaže za valorizacijo tipičnih gastronomskih izdelkov (vina, žganih pijač, šunke, sirov itd). Natečaja se lahko udeležijo obrtniška podjetja naše dežele, pri izvedbi posameznih vrst embalaže pa lahko sodelujejo tudi umetniki, oziroma industrijski oblikovalci. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje na natečaju zapade 12. novembra letos. Do istega datuma morajo podjetja predložiti tudi vzorce embalaže, izčrpen opis glede namembnosti le-te, podrobnejše informacije o možnosti proizvodnje ter okvirne cene.
Predložene vzroce bo ocenjevala petčlanska komisija, za najboljše izdelke pa so predvidene 3 denarne nagrade in sicer miliion lir za prvo nagrado, 500 tisoč lir za drugo *n
250 tisoč lir za tretjo. Vse sprejete vzorce bodo razstavili na 14. razstavi božičnih daril, ki bo na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu od 24. novembra do 9. decembra. Pa še to: predlagani vzorci emba laže so lahko iz kateregakoli materiala.
Kmalu socialni center v Tržiču
Te dni so se začela gradbena dela za preureditev občinske stavbe na Largu Isonzo v Tržiču, kjer naj bi v prihodnje uredili socialni center za ta okraj. Dela bodo predvidoma veljala okrog 80 milijonov lir, o na membnosti centra pa bo odločal ra jonski svet. Menda bodo v poslopju uredili čitalnico, prostor za družab ne prireditve, manjšo dvorano še kaj.
PD »OTON ŽUPANČIČ* in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabita v soboto, 6. oktobra, ob 20.30 v Dom Andrej Budal v Štandrežu na koncert mešanega zbora
PRO MUSIČA
iz SUBOTICE
Dirigent: Gabrijela Egato
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20. uri. Ion Bruce: Največja svetinja. Predstava za red S-sreda.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14. oktobra, zaključni družinski izlet v Pulj. Po možnosti bo tudi ogled «zlatne stene* Vpisovanje do 10. oktobra, do> zasedbe sedežev v avtobusu na sedežu društva v Ul. Malta 2, od 9.30 do 11. ure. Pohitite z vpisom.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da se predsmučarska in rekreativna telovadba za odrasle prične v petek, 5. oktobra, ob 20.30.
V torek, 9. oktobra, bodo pobirali davke v Sovodnjah, in sicer med 9. in 12. uro.
Podružnica Svetovnega sklada za
varstvo narave (WWF) sklicuje drevi ob 20.30 sestanek goriških članov. Vabljeni tudi ljubitelji narave in vsi, ki jim je usoda narave in človekovega okolja pri srcu.
Kino
(j uri ca
VERDI 17.00—22.00 «1 guerieri del-la notte. M. Beck, J. Remar. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Amo non amo». J. Liset in M. Seli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «Felicity se-xy adolescenza*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La brigata*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’australia-nos>.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Petra Brajnika, darujeta Ema in Pepi Zavadlav 15 tisoč lir v sklad za postavitev spomenik - v NOB padlim vaščanom iz Štandreža.
Mladinski kolektiv Radia štandrež daruje v sklad za vzdrževanje doma Andrej Budal 60 tisoč lir, SDGZ v isti namen pa 30 tisoč lir.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S Antonio, ul. Lukana 147, tel. 40-497.
mmm
VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
VISA SUPER: PRAKTIČNOST IN UDOBJE
Zadnje Citroenovo vozilo sodi v razred vozil z dolžino okoli treh metrov in pol, s prostorom za štiri osebe - Originalne rešitve • Cena: nekaj čez pet milijonov lir
tu treba dodajati volan in zlasti v nižjih prestavah kolesa žvižgajo in drsijo. Isto se dogaja tudi pri divjem speljavanju. Prestavna ročica je pri roki. pretikanje je lahko iri hitro, skoraj športno, le pri vzvratni vožnji se včasih nekoliko zatakne. Zavore So prav tako poglavje zase: dobro ustavijo vozilo, brez vijuganja, pojav «fadin-ga» sploh ni opazen. Vendar sprva pedal preseneti neizkušenega voznika: treba se mu je nekoliko privaditi, da ni zaviranje preostro ali prepočasno.
Citroeni veljajo za udobne avtomobile in viša v tem pogledu ni izjema zlasti za voznika in prednjega potnika, medtem ko so potniki zadaj nekoliko na tesnem. Do hitrosti 100 -110 km na uro je avto tih, nato pa postane sprejemljivo hrupen. Mehko vzmetenje in mehko oblazinjeni, vendar neu-trujajoči sedeži, jamčijo za udobno vožnjo.
Cena (ključi v roke): 5.129.000 lir.
Armaturna plošča vise: za volanom je delno viden »satelit«, valj, v katerem so vsa glavna stikala (utripalke, brisalec, luči, hupa)
Od kar je začela pred več kot 40 leti proizvajati legendarnega »spačka«, se ie francoska avtomobilska hiša Citroen uveljavila na tržišču tako zaradi kakovosti kot tudi zaradi izredno modeme, ra-c’onalne obenem pa tudi zelo originalne zasnove svojih vozil. Vsak nov «citrcen» pomeni korak naprej v razvoju osebnega prevoznega sredstva, včasih pa je celo mejnik v razvoju avtomobila. Tak mejnik je bil spaček, ki ga še vedno proizvajajo, čeprav je izhodiščna zasnova vozila še izpred vojne; tak mejnik je bila nepozabna «žaba», ki je pomenila pravo revolucijo v ae odinamiki avtomobila in sedi še vedno med najbolj aerodinamična vozila, dasi je ne proizvajajo več že vrsto let.
Na osnovi povedanega ne preseneča, če je tudi «visa», ki jo je
TEHNIŠKI PODATKI
MOTOR: štirivaljni, štiritaktni, vrstni molor, prečno vgrajen; 1124 kubičnih cm; največja moč 58,5 KM pri 6.250 obratih na minuto; na j več ji navor 8,22 kpm pri 3.000 obratih v minutij kompresijsko razmerje 9,2:1; vodno hlajenje, odmična gred v glavi; prenos moči: štiristopenjski sinhronizirani menjalnik, c-nokolutna suha sk'opka.
KOLESA: 145 SR 13.
VOZ IN OBESE: limuzina za 1>et oseb, petero vrat, samonosna karoserija, spredaj in zadaj posamične obese.
ZAVORE: dvokrožne, spredaj koluti, zadaj bobni.
MERE IN TEŽE: dolžina 3,69 m, širina 1,534 m, višina 1,415 m, medosna razdalja 2,42 m, teža praznega vozila 800 kg, dovoljena skupna teža 1210 kg, dovoljena teža prikolice z zavoro 750 kg.
VZDRŽEVANJE: po«oda za gorivo 40 1, hladi’ni sistem 7,5 I karter 4,5 I, s filtrom 5 1.
francoska hiša začela proizvajati pred dobrim pol letom, vnesla nekaj novosti, upali bi si lahko trditi neko novo vsebino v svet avtomobila in to v tisti razred lirmi-z n z motorji od 650 do 1.100 kubičnih centimeiro- *, kjer je konkurenca posebno ostra in kjer tovarne posnemajo druga od druge preizkušene rešitve. Vozila tega 1'azreda imajo z nekaterimi redkimi častnimi izjemami vsa karoserijo polkombija s trojnimi ali pe-temimi vrati, dolgo nekaj čez tri metre in pol, poganja jih dokaj poskočen motor, zadnji sedež lahko prevrneš, tako da se limuzina prelevi v tovorno vozilo. V tem razredu. v katerem so vozila kct R-5, fiat-127, ford fiesta, novi kadett, citroen viša izstopa po svoji «o-sebnosti«. Morda je težko reči, kaj vse jo ločuje od tekmecev, če izvzamemo izredno revolucionarno zasnovo armaturne plošče in »satelita«, vendar ko človek sede za volan in požene motor, se takoj zave, da je v citroenu in ne v katerem koli drugem avtu. Med tremi različicami citroenovega vozila smo poskusili »super«, ki ima 1.100-kubični motor in je primeren tako za vožnjo v mestu kot tudi za daljša potovanja.
Po zunanjosti je viša plod že o-menjene formule - polkonbi s pe-temjmi vrati, ki je značilna za dober del vozil tega razreda. Vendar Citroenovo tolmačenje te o-kvime formule je povsem originalno. Visa je v splošni sivini kri-
čeč avto, ki vidno izstopa. In, če naj sodimo na oko, je med vsemi tekmeci tudi najbolj aerodinamičen. Sladokuscem, ki so še vezani na klasičen pojem avtomobila, najbrž ne bo všeč, navdušil pa bo najbrž tiste, ki jim je do praktičnosti, ki skrbijo, da je šrž dober in se ne ozirajo na obrobnejše potankosti.
Visa je kot rečeno limuzina s karoserijo polkombija in s peter-nirni vrati. Zadek je precej tog in ostro odsekan, nos pa se strmo spušča s skoraj istim naklonskim kotom kot velik in poševen vetrobran. Avto ima obliko nekoliko zaobljenega klina, kateremu plastična odbijača v nosu in v zadku dajeta dokaj «oaglavski» videz. Značilen je tudi plastični profil, ki ščiti bok pred manjšimi odrgninami. Steklena površina je precejšnja, tako da voznik dobro vidi na vse strani, le zadnja dokaj .široka strežna stebrička nekoliko o-mejujeta vidljivost. Drugače pa je z parkiranjem; zaradi oblike vozila šofer slabo vidi konec zadka, kar je sicer značilno za skoraj vse tovrstne avtomobile, in tudi nos vozila ni viden, tako da je prisiljen parkirati na »slepo« ali s «posluhom» (ustavi se, ko sliši trk). Četverna prednja vrata so dovolj velika in se odprejo dovolj, da vsakdo sede v avto brez problemov, zadnja vrata pa so nekoliko majhna.
Tudi po notranjosti je Visa zna-č!len citroen: sedeži, zlasti prednji, sp zelo udobni in na ravni vo-7.1 višjih razredov, voznikovo mesto je zelo racionalno, vsa stikala, ki so združena v «satelitu», so pri roki, tako da sploh ni treba izpustti volana; v ostalem pa je oprema poprečna, čeprav ne manjka nekaj pametnih domislic. Pri citroenu so na primer pomislili na pas, s katerim je mogoče pritrditi k pločevini zložljiv pokrov pr-tljažn ka, ko je zadnji sedež prevrnjen.
Ta poprečnest je prišla do izraza tudi pri testnem avtomobilu; pri prevleki strehe, ki je prilepljena na pločevino, so vidni madeži lepila, med vožnjo se je odvil vijak armaturne plošče, navojni valj avtomatskega varnostnega pasu, ki ga vgrajujejo serijsko, je odpovedal. Zračenje je dobro, vendar šobe' med hitro vožnjo neprijetno brnijo.
Visa je na voljo kupcu z dvema različnima motorjema: 650-kubič-nim, ki je le izpopolnitev znanega Citroenovega dvovaljnega bokser-ja, in l.lOO kubičnim Peugeotove proizvodnje. Gre nedvomno za e-nega najboljših motorjev tega razreda, ki ga vgrajujejo tako v peugeot 104 kot tudi v renault 14 (v tem primeru so mu nekoliko zvečali gibno prostornino). Motor se ne brani velikega števila obratov, je precej prožen in poskočen, vendar nekoliko hrupen. Poraba goriva je zmerna.
Vzmetenje je, kot pri vseh citroenih mehko, obenem pa dobro uglašeno in jamči za odlično lego na cesti. Visa je dobesedno prilepljena k tlom tako na gladki kot na razrvani cesti, v zameno pa se v ovinku močno nagne.
V normalnih pogojih volan u-streza značilnostim vozila. Pri o-bračanju z ustavljenim vozilom je potreben znaten napor, med vožnjo pa je dovolj lahek in točen, le v bolj ostrih ovinkih, ko voznik pohodi plin in všeh 57 žrebcev zarezgeče, ga je treba trdo držati: včasih se vrne zelo hitro, drugič pa se začne sam zavijati in mu je treba pomagati nazaj v ravnovesno lego. V ovinku je av-
Nr
Cez eno leto nove
evidenčne tablice
Čez eno leto bodo končno nared nove evidenčne tablice, ki bodo postopno nadomestile sedanje. Tablice, ki jih bodo uvedli z več kot dveletno zamudo, se bodo razlikovale od dosedanjih tako po zasnovi kot po materialu. Predvsem bo šlo za tablice, ki bodo odsevale svetlobo in bodo torej bolj vidne ponoči in v vseh primerih omejene vidljivosti, poleg tega pa bodo povsem spremenili sistem evidentiranja pokrajin iin oštevilčenja vozil.
CITROEN ^VISA
S
E
R
V
I
S
N
A
D
0 M E S T N
1
D
E
L
I
VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV
dinGOdnti
Ul. Coroneo, 33
TRST
Telefon 762381
Novi gliserji obrata Rio za leto 1980
Sktf} proizvajalcev, da bi prodrli tudi na tuja tržišča, predvsem na ameriško
Italijanski, proizvajalci čolnov in pomorske opreme se v teli dneh mrzlično pripravljajo na oktobrski navtični velesejem v Genovi. Prav zato je znani proizvajalec gliserjev, manjših čolnov in jadrnic Rio pred tednom dni predstavil v Milanu tako imenovanemu »sinjemu tisku« svoje nove modele za leto 1980: «rio/piaggio 440 jet«, «rio 580 open«, «rio 580 by Roberta di Camerino« in «rio 680 cabin«.
Vsa štiri plovila so gliserji, ki se uvrščajo v srednji razred tako po dolžini kot po ceni. Od vseh je predvsem eden, «rio 580 by Roberta di Camerino« vzbujal zanimanje in pripombe prisotnih časnikarjev, saj je podjetje dalo staremu modelu novo «obleko», ki mu jo je prikrojila znana modna kreatorica iz Benetk Roberta di Camerino, Kot so nam razložili Je ta binom rned proizvajalcem in stilistom nastal iz potrebe, da bi plovilo prodrlo tudi na ameriško tržišče. Samo po sebi umevno bodo gliser prodajali tudi na italijanskem tržš!ču, a kupovali ga bodo samo taki, ki hočejo izstopati. Izbira barve je namreč neobičajna za Sredozemlje. Boki so v posrečeni kombinaciji temnomodre in rdeče barve, a kar je neobičajno je barva palube (krova), ki je črna. Črnina daje plovilu res luksuzni videz, da bo gliser vsekakor izstopal med svojimi »bledikavimi« inačicami.
Izbiro črne barve nam niso o-pravičevali samo iz potreb stilnega usklajevanja, temveč kot najidealnejšo barvo za vse tiste, ki plovilo rabijo izključno za dolge vožnje in se zasidrajo šele pod noč. Črna barva ne odbija sončnih žarkov, kot druge svetlejše barve, je pa zato neprimerna za vse tiste, ki radi poležavajo 'po krovu, saj se tako razbeli, da je celo hoja brez copat nemogoča. Taka izbira barve j o v ZDA nekaj običajnega, zato je popolnoma razumljivo, da so se zanjo odločili tudi pri Riu.
Predstavniki podjetja so z za-
. • J
dovoljstvom ugotavljali, da gre že sedaj kar 50 odstotkov proizvodnje v izvoz predvsem v Zvezno republiko Nemčijo. Italijanski proizvajalci športnih čolnov, predvsem gliserjev končno prodirajo tudi na tuja tržišča. Italijanski slog postaja vedno bolj izraz u-dobnosti in smotrne razporeditve prostorov, kar je pri sredpjedolgih gliserjih bistvene važnosti. Če k temu dodamo, da brat Rio dosledno uvaja načelo necptopljiVo-sti z vbrizgavanjem poliuretanske pene med prekati in v vs »mrtve« prostore, da izpopolnjuje Huntovo dno (»globoki V» z vzdolžr.imi letvami), ki omogoča namestitev šibkejših motorjev z enakim učinkom in plovnimi sposobnostmi, nam je popolnoma jasno, da ima italijanska navtična industrija ii-redno bodočnost.
Prav zato bi bil skrajni čas, da pristojne oblasti spremenijo zastarelo pomorsko zakonodajo in jo uskladijo sedanjim potrebam. Nesmotrna je namreč norma, da mora imeti nepotopljivo plovilo na krovi kolektivno rešilno napravo, če pluje preko šestmiljskega o-balnega območja. Prav tako je razmahu športnega pomorstva v ovi ro različni davek na povečano vrednost (IVA), saj proizvajalci večkrat gradijo čolne tako, da jih tonaža in dolžina uvršča v nižji davčni razred z vsemi posledicami za varno plovbo.
mmmmmmMm
Navzlic odprtim vratom je opazen klinasti profil vise
Gliser «rio 580 by Roberta da Camerino»
«Rio 580 by Roberta di Camerino« se v osnovnih merah ne
razlikuje 6d prejšnjega «rio 580 cabin«. Gliser je dolg 5,85 metra, v najširšem delu je širok 2,30 metra. Poganja ga bencinski motor mereruiser, tako imenovani «Z drive«, ki premore 170 konjskih moči. Motor je vgrajen v skrajni zadnji del čhlna, vijak pa je gib Ijiv kot pri krmnem motorju. Po zakonu lahko vkrca šest oseb, kar je pretirano za daljšo plovbo, saj ima med drugim samo tri Udobna ležišča, kar omejuje možnost dalj šega križarjenia. To je predvsem srednji družinski gliser, Ki ima dobre plovne sposobnosti tudi na razburkanem morju. Idealno število vkrcanih oseb odgovarja številu ležišč in sicer tri, ki se lah-kd udobno sončijo tako na premcu kot na krmi. Gliser ima vgra-
jene stopničke da se lahko brez težav povzpnemo nanj iz morja. Cena pa je 16 milijonov lir brez davka IVA 18 od sto.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	ANTIBIOTIKI - vzgojna oddaja
13.00	Velike razstave
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Vzgoja in dežele
17.00	Mairiano Rigilio pripoveduje . . .
17.10	Martina la franča
17.35	Bilo je nekoč . . . jutri
18.00	KO JE ZAČELA TELEVIZIJA, vzgojna oddaja
18.30	NON STOP: Ballata senza manovratore — L del
19.00	DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 HOPALONG CASSIDY - TV
film
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 KOJAK:
Od 8. do 10. ure — TV film
21.35	ZGODBE V ZRCALU: «Zgodbe Anne B.»
22.05	LA MAFIA — nanizanka
23.25	ŠPORTNA SREDA Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 - PROTI IN ZA
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Ekologija in preživelost — vzgojna oddaja
17.00	PROGRAM ZA OTROKE: Miške — risanke
17.10 KAPETAN HARLOCK:
Kraljica Raflesio — TV film
17.35	TRIJE NAČINI SLIKANJA - 1. del
18.00	Kinoteka — Gledališče — vzgojna oddaja
18.30	lz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI
18.50 Programi pristopanja
19.05	Tom in Jerry
19.15 MOŠKI V HIŠI - TV film
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Morte a passo di valzer 1. del TV nanizanke
21.45	KAKŠNI SMO BILI - 1. del
22.45	DETEKTIVI: TV film Ob koncu DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30	in 10.00 TV ŠOLA:
Narodni park Risnjak, Izobraževalna oddaja, Kocka, kocka, Kratek film
17.35 Poročila
17.40	Potepuh in nočna lučka
17.55 POTOVANJE V DEŽELO LUTK — otroška nanizanka Otroci! Vabimo vas, da si ogledate zanimivo serijo o lutkah. Popeljali vas bomo v čarobno deželo doživetij. Spoznali boste kako so lutke nastajale in kaj so u-stvarjalci pripravili za najmlajše
18.20 Ne prezrite
18.35	OBZORNIK
18.45	Koncert APZ «Tone Tomšič«
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA:
TA IMENITNA TRUPLA Igrajo Lino Ventura, Charles Vanel, Marchel Bozzuffi in Tina Aumont
Ta imenitna trupla, delo Francesca Rosija, je politični film. Vendar pa režiser ne poskuša izpovedati svojih prepričanj z dialogi, temveč z akcijo. Zato je ■ film poln dramatičnosti, kar pogosto pogrešamo v tej zvrsti. Vsekakor Rosija že poznamo kot ustvarjalca, ki na podlagi skope časopisne novice presoja družbeno u-reditev v Italiji. Tudi to pot ni opustil tega pačiria in zato je zgodba filma polna nepojasnjenih umorov. Fran-cesco Rosi pa pravi takole: «Moj film je esej o umiranju družbe, ki pa v javnosti nastopa kot sicer okostenela, vendar veljavna institucija.« Režiser meni, da je levica tista, ki naj razkrinka resnico, zato pa mora biti učinkovita in avtoritativna, saj mora prav levica opraviti z gnilo družbo
22.05	625
22.35	DNEVNIK
Koper
19.50 STIČIŠČE
20.00 Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Nogomet
22.15	V POSTELJI Z MORILCEM — film
Zagreb
17.45	SEZAMOVA ULICA
18.15	Dokumentarni film
20.00 Športna sreda
ŠVICA
18.05	PROGRAM ZA OTROKE: Pierino in volk
19.35	Srečanja: JEAN - LOUIS TRINTIGNANT
20.45	Štiriletna bilanca — pogovori
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00,
15.30,	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30 Glasba za najmlajše; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00. Iz> sloveli-, ske folklore: 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Poletna vročica; 16.30 Rezervirano za-17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 «Iz ljubezni« radij, kriminalka.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Glasbeni program; 9.00 štirje koraki; 9.15 Pojo i Gibson Brothers; 9.32 Lucianovi Dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček: 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Samo glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.10 Glasbeni trenutek; 15.45 Istra, njene pesmi in plesi; 16.10 Flash; 16.55 Pismo iz . . .; 17.00 Poslušajmo jih; 17.32 Glasbeni dnevi Grožnjana; 18.32 Evergreen; 19.00 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 - 7.29 Glasba za dobro jutro; 13.05 Zapojmo pesem - posnetki revije otroških in mladinskih pevskih zborov Goriške; 13.37 Melodije na tekočem traku; 14.00 Tz naše glasbene produkcije; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi - prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Po samoupravni poti; 16.40 Zapojmo in zaigrajmo; Od 17.00 dalje program RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj
v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Drops mušic; ,11,30 Glasbeni program z Mino; 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Musicalmente; 15.03 Rally; 16.40 Srečanje z VIP;
17.30	Globetrotter; 18.00 Dylan:
un po di piu; 19.20 Plošče; 20.05 La bella verita: 21.05 Evelina, radijska priredba; 21.50 Srečanje z Nado iri Dariom Farmo;, 22.30 Poletje. -.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00, 6.35, 7.05, 8.18 in 8.45 Oni drugi dan; 9.32 «Dok tor Živago«, radii, igra; 10.12 Ob čakanju . . .; 11.32 Cinquanta e bello; 12.45 Dan uspeha, in potem?; 13.40 Belle epoque; 15.00, 16.20, 17.15 in 18.33 Radiodue -Jeseni; 16.00 Thrilling; 17.50 Hit Parade: 19.5(T Srečanje petih; 20.40 Prostor X; 22.45 Soft mušic.
LJUBLJANA
8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 14,00, 15.00, 19.00, 21,00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan . . .: 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb: 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 «Loto vrtiljak«; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Škatlica z godbo; 18.15 Naš gost; 18.30 Kaj radi poslušajo; 19.35 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Koncert za besedo:	20.25 Johannes Brahms:
Kvintet v h-molu za klarinet, 2 violini, violo in violončelo; 21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz onere «Vrtnarica iz ljubezni«; 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe.
Pri gradnji športnih plovil so sintetični materiali' skoraj v celoti izpodrinili les. Prednost takega materiala predvsem iz ojačene umetne smole so omogočile serijsko in ceneno izdelavo plovil, ne da bi se kvaliteta in plovne sposobnosti bistveno poslabšale. Vsekakor pa je industrija pričela že preizkušati druge materiale, predvsem aluminijeve zlitine, saj imajo urnetne smole hibo, kj prihaja na dan šele z leti in sicer, čeprav neopazno se nadaljuje proces polimerizacije, da je plo vilo iz umetne mase po 20 letih že staro.
AUTO GAS
PLINSKE INSTALACIJE BEDINI — LANDI — TARTARINI LOVATO
VARNOSTNI VENTILI TESTIRANI V JUGOSLAVIJI
Plinske jeklenke vseh velikosti za vse avtomobile
NADOMESTNI DELI
AMAR
TRST
Ulica del Bosco 6 — TRST
tel. 74194G
Nadomestni deli za FIAT— AVTORADIO Dodatni deli za vse avtomobile
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
V EVROPSKIH POKALIH
Dinamo-Perugia v Zagrebu današnje osrednje srečanje
Vse ostale italijanske in jugoslovanske ekipe pred lažjo nalogo
Na evropskih nogometnih igriščih bodo danes odigrali povratno kolo Prvega dela evropskih pokalov. V tekmovanjih za pokal prvakov ter za pokal pokalnih prvakov bodo o-digrali povratne tekme šestnajstine finala, v pokalu Uefa pa povratne tekme dvaintridesetine finala.
POKAL PRVAKOV
V	tem tekmovanji bo italijanski državni prvak Milan sprejel v goste portugalskega prvaka Porto, s katerim so Milančani v gosteh izenačili. Predvideva se torej lahka naloga in napredovanje v osmino finala. Splitski Hajduk pa se bo v Kosteh pomeril s turško ekipo Trab-zonspor, ki jo je na domačih tleh Premagal :e s pičlim 1:0. Naloga Spličanov ne bo zato lahka, predvsem bo potrebna večja točnost v napadu.
V	osmino pokala prvakov se je *e uvrstila 'najsterica Dundalk iz severne Irske, ki je tudi v povratni tekmi premagala Hibernians iz Malte.
Današnji spored
Dinamo Tbilisi (SZ) - Liverpool (V.
Britanija) (v prvi tekmi 1:2)
Aek Atene (Gr.) Arges Pitesti (Romunija) (0:3)
Hamburger (ZRN) - VaLir Reykja-vik (Islanda) (3:0)
Severen (Bel.) - Servette Ženeva (Švica) (1:3)
Seal Madrid (Šp.) - Levski Sofija (Bol.) (1:0)
Austria Dunaj (Av.) - Vejle (Danska) (2:3)
Osters Vaexjo (Šved.) - Nottingham . Forest (VB) (0:2)
Milan (It.) - Porto (Port.) (0:0) Dtnonia (Ciper) - Red Boys (Luksemburg) (1:2)
Trabzonspor (Tur.) - Hajduk Split (Jug.) (0:1)
ntrassbourg (Fr.) - Kristiansand (Norv.) (2:1)
Ajax (Niz.) - Helsinki (Fin.) (8:1) Dukla Praga (ČSSR) - Ujpest Do-sza (Madž.) (2:3)
Celtic Glasgovv (Škotska) - Partizani Tirana (Alb.) (0:1)
Ruch Chorzovv (Pol.) - Dinamo Berlin (NDR (1:4)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Turinski Juventus bo gostoval na Madžarskem proti enajsterici Gj6r yasas, ki jo je na domačem igrišču premagal s klasičnim 2:0, Ta Prednost bi morala Turinčanom zadostovati, zaradi česar imajo že skoraj zagotovljeno napredovanje v »srnino finala. Tudi Rijeka bi morala napredovati v osmino finala, za to pa ji je potrebna zmaga nad belgijsko ekipo Beerschot, kateri ?» reški nogometaši na gostovanju izsilili neodločen izid brez gola. V nadaljni del tekmovanja se je že
ŠPORT NA TV
Ljubljanska TV bo neposredno prekašala, s pričetkom ob 20. uri, pokalno tekmo Rijeka - Beerschot. Med Prvim in drugim polčasom, ob 20.45, bo prenašala izvleček tekme Crve-na zvezda - Galatassaray. športni Prenosi se bodo nato nadaljevali še z® kako uro. Po neposrednem prenosu z Reke bomo na televizijskih ekra-njh lahko spremljali 30-minutni iz-v'eček tekme Trabzonspor - Hajduk, nato pa še 20 minut posnetkov z [^»metnega igrišča v Zagrebu med Dinamom in Perugio.
Tudi koprska TV bo neposredno Prenašala pokalno tekmo Rijeka -T^erschot, v prenos pa se bo vklju-»ila po večernem dnevniku.
Druga italijanska mreža pa bo Prenašala tekmo za pokal pokalnih Prvakov Gyiir - Juventus. Neposred-ni Prenos se bo začel ob 14.55.
Arka
Uvrstil Dinamo iz Moskve katere-ga nasprotnik — albanska’ enajste-Dca Villanznia — se je brez borbe umaknil iz tekmovanja.
^ Današnji spored
Fortuna Diisseldorf (ZRN) - Glas-,.8ow Rangers (Škotska) (1:2)
Vasas Gjor (Madž.) - Juventus (I->> ta'i.ia) (0:2)
i 1 wente Enschede (Niz.) - Panionos n Atene (Gr.) (0:4)
°arcelona (Šp.) - Akranes (Islan-
r,da) (1:0)
"»roe Stara Zagora (Bol.)
MGdynia (Pol.) (2:3)
Nantes (Fr.) - Cliftonville (Irska)
v,(l*0)
^Addeburg (NDR) - Wrexham ((Valje«) (2:3)
steaua Bukarešta (Rom.) - Young , “°ys Bern (Šv.) (2:2)
''ris Bonnevol (Ldks.) - Lahde Rei-;T Pas (Fin.) (1:0)
•‘Pkomotiv Kosije (ČSSR) • Innsbruck (Av.) (2:1) n,.,eka (Jug.) - Beerschot (Belgi-
V1?}	(0:0)
aienma (šp.) - Kopenhagen (Dan.)
J2:2)
enerh^che (Tur.) - Arsenal (VB)
J0--2)
"»terford (Irska) - Ifk Goteborg (ŠVad.) (0:1)
^ Petek pa bodo odigrali povrat ,2 tekmo med ekipama 3oavista Jv»rt.) in Sliema Wandereas (Mal-prvo tekmo so osvojili malteš igralci z 2:1.
POKAL UEFA
^ tem tekmovanju bodo odigrali t”yratne tekme dvaintridesetine fi-ala. Italijo zastopajo Inter, Pe-»gia, Torino in Napoli, Jugosla-
saj bo današnje srečanje v Zagrebu med domačo ekipo in Perugio odločilnega pomena za obe enajsterici. V prvi tekmi so zmagali Italijani z golom razlike, danes pa se domačinom nudi izredna priložnost, da Italijane izločijo iz nadaljnjega tekmovanja. Lahko nalogo pa bi morale imeti Crvena zvezda, Inter in Napoli, težja pa bo naloga Torina, ki bo v goste sprejel nevarni Stuttgart (ZRN), kateremu je na gostovanju klonil z 0:1. Današnji spored:
Grasshoppers (Švi.) - Progres Ni-dercorn (Luks.) (2:0)
Psv Eindhoven (Niz.) - Gijon (Španija) (0:0)
Bohemians Dublin (Irska) - Spor-ting Lizbona (Port.) (0:2)
Esbjerg (Dan.) - Zbrojovka Brno (ČSSR) (0:6)
Bayern Miinchen (ZRN) - Bohemians Praga (ČSSR) (2:0)
Crvena zvezda Beograd (Jug.) -Galatasaray (Tur.) (0:0)
Diosgyor (Madž.) - Rapid Dunaj (Av.) (1:0)
Real Sociedad (Šp.) - Inter (Italija) (0:3)
Danimo Dresden (NDR) - Atletico Madrid (šp.) (2:1)
Leeds United (VB) - La Valletta (Malta) (4:0
Dinamo Zagreb (Jug.) - Perugia (It.) (0:1)
Benfica Lizbona (Port.) - Aris Solun (Gr.) (1:3)
Kaiserslautern (ZRN) - Ziirich (Švica) (3:1)
St. Etienne (Fr.) - Lodz (Pol.) (1:2) Ipsvvich Town (VB) - Skeo Skeid O-slo (Norv.) (3:1)
Reykjavik (Isl.) - Kalmar (Švedska) (1:2)
Viking Stavanger (Norv.) - Mon-chengladbach (ZRN) (0:3)
Stal Mielec (Pol.) - Aarhus (Dan.) (1:1)
West Brormvieh Albion (VB) - Carl Zeiss Jena (NDR) (0:2)
Malmo (Šved.) - Palleseura Juopio (Fin.) (2:1)
Eintracht Frankfurt (ZRN) - Aberdeen (Škotska) (1:1)
Everton (VB) - Feyenoord Rotterdam (Niz.) (0:1)
Standard Liege (Bel.) - Glenavon (Irska) (1:0)
Ferencvaroš Budimpešta (Madž.) -Lokomotiva Sofija (Bol.) (0:3) Monako (Fr.) - Čaktior Donjeck (SZ) (1:2)
CSKA Sofija (Bol.) - Dinamo Kijev (SZ) (1:2)
Banik Ostrava (ČSSR) - Orduspor (Tur/) (0s2) •
Uni Craiova (Rom.) - Wiener (Av.) (0:0)
Torino (It.) J' Stuttgart (ZRN) (0:1) Jutri pa bosta na sporedu naslednji tekmi:
01ympiakos Pirej (Gr.) - Napoli (It.) (0:2)
Alki Larcana (Ciper) - Dinamo Bukarešta (Rom.) (0:3)
SREDNJEEVROPSKI POKAL
V tem tekmovanju nastopajo samo štiri enajsterice in sicer tiste ekipe iz Italije, Jugoslavije, ČSSR in Madžarske, ki so v lanski sezoni osvojile prvo mesto v 2. ligi. Italijo zastopa Udinese, Jugoslav.jo Čelik iz Zenice, ČSSR Ruda zvezda, Madžarsko pa Debrecen. Vse ekipe se morajo pomeriti med seboj, danes pa bodo o digrali drugo kolo, katerega spored je naslednji:
Udinese (It.) — Čelik Zenica (Jug.) Debrecen (Madž.) - Ruda zv. (ČSSR) Udinese (It.) - Čelik Zenica (Jug.)
Naj še povemo, da sta tako Udine-se, kot Čelik, v prvem kolu zmagali.
AVTOMOBILIZEM
Patrese in RestellJ obtožena nenamernega umora
MILAN — Namestnik državnega pravdnika Armando Spataro je formalno obtožil avtomobilskega pilota Riccarda Patreseja in direktorja dirke Giannija Restellija nenamernega umora Ronnia Petersona, ki je umrl za posledicami nesreče, do katere je prišlo 10. septembra lanskega leta med VN Italije v Monzi. Namestnik državnega pravdnika bo sedaj zaslišal Patreseja in Restellija, nakar ju bo prijavil sodnim oblastem. Proces proti obema obtoženima bo po vsej verjetnosti v prvih mesecih prihodnjega leta.
Na MI v Genovi
skih iger. Skoraj 4.000 mladih tekmovalcev je nastonilo v raznih disciplinah, v glavnem pa so bila na sporedu le izločilna tekmovanja. Vsekakor pa so podelili že nekaj naslovov: po prvem dnevu vodita Lombardija in Emilija s tremi odličji.
Začelo se je tudi tekmovanje v odbojki, ki pa ni bilo najbolj ugodno za našo deželo, katere barve branijo igralke slovenskega učiteljišča »Slomšek*. V prvi tekmi so namreč slovenske predstavnice klonile reprezentanci Umbrije z 0:2 (16:18. 8:15), v drugi tekmi pa je Ligurija presenetljivo premagala Apulijo z 2:1. Povedati je treba, da so naša dekleta naletela na zelo močno ekipo, ki je v lanski sezoni celo osvojila državni podnaslov v prvenstvu naraščajnic. Kljub temu pa so posebno v prvem setu nudile močan odpor boljšim nasprotnicam, ki so v drugem setu strle odpor slovenskih igralk. Danes, ob 11.30 pa se bodo slovenske igralke učiteljišča «Slomšek» pomerile z repre zentanco Ligurije.
ENAJSTI ŠPORTNI TEDEN V ŠTEVERJANU
Pravi športni praznik mladine
V Števerjanu imajo vrsto dobrih športnikov - Zanimiva tekmovanja
Kot že vrsto let je tudi letos ŠZ Brda priredilo športni teden, šte-verjanska mladina se je tako v tednu od 2. do 9. septembra vsak dan srečala v Sedejevem domu. Z največjim navdušenjem so na letošnjem športnem tednu sodelovali mlajši in najmlajši Števerjanci, čeprav je šport privlačen in koristen tudi za starejše.
Letos so se pravi športniki in «športniki za silo* pomerili v naslednjih panogah: nogometu, dami, namiznem tenisu, odbojki, streljanju, tučenju in maratonskem teku.
Tudi enajsti športni teden še je začel s tradicionalno nogometno tekmo.
NOGOMET
STAREJŠI
Britof — Dolenji konec 6:6
BRITOF: Stanko Škorjan, Klavdij Fattore, Giancarlo Marassi, Riccar-do Marassi, Pierpaolo Ceani, Mar-1. Stanko Škorjanc
DOLENJI KONEC: David Pintar, Ivan Mužič, Rinaldo Dornik, Marjan Terpin, Damijan Terpin, Ennio Mania, Sandro Šuligoj.
STRELCI: Sandro Šuligoj, Rinaldo Dornik, Stanko Škorjanc, Riccardo Marassi, Klavdij Fattore, Giancarlo Marassi.
•iiniiiiiiifiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiMiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
ATLETIKA
Na tekmovanju metalcev
Osebni rekord borovcev
Postavili so jih Kraljeva, Pučnik in Langan
V petek je bilo na šolskem stadionu na Kolonji mini-tekmovanje v metih, ki ga je organiziralo tržaško drufl.vo Cividin-CSI predvsem za nekatere svoje atlete, ki so trenutno v dobri formi, medtem ko je prav sedaj sezona zelo skopa s tekmovanji. Nastopili so tudi nekateri atleti in atletinje Bora, ki so v nekaterih panogah dosegli celo osebne rekorde. Omeniti je treba članico Loredsno Kralj, ki je izboljšala svojo staro znamko v metu krogle, naraščajnika Alojza Langana ter Gorazda Pučnika, sta se prav tako popravila v metu diska, oziroma kladiva.
REZULTATI
ČLANI
Disk	
2. David Blažina (Bor)	32,64 m
4. Sandi Bigatton (Bor)	28,74 m
Adrijan Lasič (Bor)	
neuvrščen	
Kopje	
1. David Blažina (Bor)	38,64 m
3. Adrijan Lasič (Bor)	34,94 m
NARAŠČAJNIKI K on	
2. Alojz Langan (Bor)	32,24 m
Disk	
2. Alojz Langan (Bor)	25,54 m
Kladivo	
1. Gorazd Pučnik (Bor)	21,62 m
Krogla	
izv. konk. Alojz Langan	
(Bor)	10,10 m
ČLANICE	
Krogla	
1. Loredana Kralj (Bor)	12,45 m
Disk	
1. Irena Tavčar (Bor)	39,68 m
«Slomšck» klonil ekipi Umbrije
yijo
škVrv8 Grvena zvezda in zagreb-(J Dinamo. Že v tem kolu bo go-v° izpadla ena od teh enajsteric,
V Genovi so se včeraj začela tekmovanja finalnega dela mladin-
lllllllllllllllllllUIIIIIII IIIIIHI HUM lili II IIIIIIIttIHIIIIIII
OBVKSTILA
ŠZ Bor obvešča,- da bo danes na stadionu «1. maj» v Trstu seja odbora atletskega odseka. Začetek seje ob 19. uri.
# # *
ŠPORTNA ŠOLA sporoča, da se bo telesnovzgojni pouk za otroke na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu začel v petek in sicer ob 14.30 za otroke 1. in 2. razreda in ob 16.00 za otroke 3., 4. in 5. razreda osnovne šole.
Starši naj ob tej priložnosti poravnajo šolnino.
Datum začetka telovadbe za o-troke vrtcev bomo sporočili v prihodnjih dneh.
# # •
ŠK KRAS obvešča, da bo ponovno začela telovadba za odrasle rekreativce. Prvi trening ter obenem sestanek bo jutri, 4. t.m., v osnovnošolski telovadnici v Sa-ležu ob 20.30.
V soboto pa sta borovca Aljoša Gašperlin ter David Poljšak nastopila z mladinsko deželno reprezentanco v Ravnah na Koroškem na troboju F-JK - Slovenija - Koroška. Zaradi slabega vremena in prevelike odgovornosti sta oba dosegla poprečne rezultate, saj je Gašperlin s časom 16”1 na 100 m z ovirami zasedel 5. mesto, njegov kolega Poljšak pa je s 5,38 m v daljini pristal na 4. mestu. Sicer pa je bil za oba veliko zadoščenje že sam nastop v deželni eliti. Naj omenimo, da je troboj osvojila Slovenija pred F-JK ter Koroško, med najboljšimi tehničnimi rezultati pa je gotovo čas 11"2 na 100 m Furlana Metoda, ki ima komaj petnajst let in je ena velikih nad deželne atletike.
R. F.
Aleš Gruden obstal na tretjem, Boris Gruden pa na šestem mestu. Slab dan sta imela mlajša mladinca, saj je Pavel Antonič zasedel šele 10. mesto, Natalija Gabrovec na je zaradi okvare na rolkah morala odstopiti, ko se je čvrsto držala na tretjem mestu. Zmage in dobre u-vrstitve so tudi omogočile, da je SK Devin na ekipni lestvici z 79 točkami zasedel prvo mesto med 13 društvi.
S tem tekmovanjem je polovica državnega prvenstva za nami; v štirih nižjih kategorijah tekmovalci devinskega smučarskega kluba krepko vodijo na lestvicah za posameznike: tako imamo Giannija, Roberto in Katjo, ki so zbrali po 20 točk; Aleksander in Elio pa si delitva prvo mesto z 19 točkami, saj sta vsak pes enkrat zmagala, prva v Canegratte-ju, drugi v Moeni. Na ekip ' lestvici je SK, Devin tudi na prvem mestu s 40 točkami pred Sky sket iž Vi-cenze, ki jih ima 38 ter smučarskim klubom Močna in smučarskim klubom Fior di Roccia iz Milana, ki s: delita tretjo mesto z 28 točkami.
Do konca prvenstva sta še dve preizkušnji: v Cortini 14. oktobra ter 8. oktobra v kraju Marostica.
Š.F.
20” 53
MLAJŠI
Dolenji konec — Britof 6:0
BRITOF: Florijan Gravnar, Robert Juretič, Peter Srebemič, Mihael Corsi, Damijan Hlede, Silvan Komic, David Corsi, Igor Corsi, Marassi, Andrej Vogrič.
DOLENJI KONEC: Simon Terpin, Andrej in Matej Simon, Benjamin in Robert Komjanc, Martin Ko-mjanc, Marko in Matjaž Terčič, Igor Ciglič, Marko Zavadlav.
STRELCI: Marko Zavadlav, Benjamin Komjanc, Andrej Terpin.
PLAVANJE
MOŠKI — starejši L Damijan Terpin	19”02
2.	Rinaldo Dornik
3.	Stanko Škorjanc
MLAJŠI
1.	Andrej Terpin
2.	Simon Terpin
3.	Martin Komjanc
ŽENSKE
1.	Sara Komjanc
2.	Vlasta Terpin
DAMA
MLAJŠI
1.	Sara Komjanc
2.	Simon Terpin
3.	Marijan Prinčič
STAREJŠI L Štefan Humar
2.	Stanko Škorjanc
3.	Rinaldo Dornik
NAMIZNI TENIS
STAREJŠI
1.	Stanko Škorjan
2.	Klavdij Fattore
3.	Rinaldo Dornik
MLAJŠI
1.	Simon Terpin
2.	Andrej Terpin
3.	Matej Terpin
ŽENSKE STAREJŠE
1.	Marjanka Terpin
2.	Anica Gravnar
3.	Nives Gravnar
MLAJŠE
1.	Sara Komjanc
2.	Vlasta Terpin
3.	Viviana Mačus
ODBOJKA
Dolenji konec - Britof
STRELJANJE
MOŠKI — starejši
1.	Rinaldo Dornik
2.	Alojz Maraž
3.	Bruno Hlede
MLAJŠI
1.	Benjamin Komjanc
2.	Robert Komjanc
3.	Andrej Terpin
EKIPE - starejši
1.	Aleš Pintar, Edi Hlede, Rinaldo Dornik. •
2.	Rikardo Komjanc, * Davorin Maraž, Alojz Maraž
3.	Marino Lango, Jelko Komjanc, Alojz Marega
MLAJŠI
L Simon Terpin, Robert Komjanc, Benjamin Komjanc 2. Martin Komjanc, Andrej Terpin, Matej Terpin
Aurisina — Gaja 1:4 (0:2)
AURISINA:	Negrini, Varacchi,
Scubini, Cimador, Cicivizzo, Ra-gozzi, Marassi, Regulin, Dobrila, Marcocchi, Tonut.
GAJA: Kante, Olenik, Maks Grgič, Čermelj (Zippo) Gabrielli, Viviani, Branko Grgič, Vrše, Križ-mančič, Marko Rismondo, Boris Rismondo, 12 Klavdij Grgič.
STRELCI: v 9. min, p.p. Branko Grgič, v 38. min. p.p. Marko Rismondo, v 4. mih. d.p. Vrše, v 7. min. d.p. Dobrila in v 41. min. d.p. Viviani.
OPOMBA: v drugem polčasu je bil izključen Vrše (Gaja),
Gaja je letos startala v 3. AL uspešno in je v gosteh visoko premagala »nevarno* Aurisino kar s 4:1 Pred tekmo .je bila Aurisina veliki favorit 'tega prvenstva, toda po tem. kar je pokazala na igrišču, ni bila kos gajevcemv saj-je'predstavila za razred nižji nogomet. O Gaji lahko rečemo, da je presenetila, da je igrala dobro in bo eden glavnih protagonistov v letošnjem prvenstvu, čeprav je v glavnem o-stala od lani nespremenjena.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiniiiii"ii|i umi i,>,,iiii|iiiM,iiiiiiiiiiaiiiniii h
3:0
48
36
3. Peter Srebemič, Igor Ciglič, Matjaž Terčič
ŽENSKE
1.	Sara Komjanc
2.	Damjana Komjanc
3.	Milena Vogrič
EKIPE
1.	Vlasta Terpin, Anica Gravnar, Marjanka Terpin
2.	Damjana Komjanc, Milena Vogrič
3.	Sara Komjanc, Viviana Mačus, Bruna Gravnar
TUČENJE
1.	Edi Hlede
2.	Boris Hladnik
3.	Florijan Lango
EKIPE
L Edi Hlede, Boris Hladnik, Davorin Bomik
2.	I. Škorjanc, S. Dornik, S. Škorjanc, D. Maraž, A. Hlede, A. Hlede
3.	B. Hlede, F. Lango, R. Komjanc
MARATONSKI TEK
STAREJŠI
1.	David Pintar
2.	Gianfrančo Marussi
3.	Aleš Komjanc
MLAJŠI
1.	Simon Terpin
2.	Robert Komjanc
3.	Benjamin Komjanc
MAŠA KOŠARKARSKA DRUŠTVA PRID NOVO SEZONO
Pomanjkanje trenerjev največji problem ŠD Breg
Mladinsko peterko bo treniral Valič ■ Ostali mlajši
Od naših društev, ki gojijo košarko, je Breg med tistimi, ki so s to panogo začeli pred relativno kratkim časom.
V brežanskem koncu ima nogomet skoraj pravi monopol, zato je košarkarska sekcija tega društva ime; la vedno velike težave pri sestavi ekip, saj je vsako leto nekaj igralcev prešlo k nogometu.
letos pa so problemi drugačne narave:	društvu namreč manjka
izkušenih trenerjev, ki naj bi vodili posamezne ekipe. Minibasket in propagando bodo imeli v rokah nekateri mlajši trenerji, za ekipo mladincev pa je bila potrebna zunanja pomoč. To vrsto bo namreč' treniral Jadranov trener Valič, ekipa sama pa bo verjetno nastopala pod imenom Jadran.
Glede ostalih ekip nam- je Henrik Maver, ki je najmlajži zamejski trener košarke, povedal tole: «Minibasket bova imela v rokah Franko Korošec in jaz, zagotovo bomo nastopali v prvenstvu najmlajših, za starejšo kategorijo p^ smo še v dvomu. Startala bo tudi ekipa v prvenstvu propaganda, ki jo vodi David Čok. Poleg tega bodo trenirali še nekateri igralci, ki sodijo
v kategorij? naraščajnikov, zaradi premajhnega števila pa ne bodo mogli nastopati v nobenem prvenstvu.*
ODBOJKA
ZA EP V FRANCIJI
Italijanska ekipa že izbrana
RIM — Zvezni trener italijanske odbojkarske reprezentance Carmelo Pittera je izbral 12 igralcev, ki bodo branili-italijanske barve, na ev-, ropskem prvenstvu v Franciji, od. 5. do 13. oktobra. Reprezentanco bpV do sestavljali DalTOlio, Lanfrančp,, Di Bernardo, Negri, Sibani, Ribau-dengo, Danetto. Innocenti, Lazzeto-, ni,- Borgna, Recine in Cirota. • , i
Spored- tekem 2. skupine, v k*-, tert nastopa Italija je naslednji:
5.	okt.: Italija - Belgija, Poljska - Bolgarija;
6.	okt.: Belgija - Bolgarija, Italija - Poljska;
7.	okt.: Poljska - Belgija, Bolgarija - Italija.
			
NOGOMET
V PRVENSTVU e. AMATERSKE LIGE
Uspešen start naših moštev
V petih tekmah štiri zmage in nobenega poraza
NOGOMET
V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH
Zadovoljivi nastopi mladih Brežanov
V štirih tekmah doživeli le en poraz - Nastopi ostalih ekip nezadovoljivi
Dobra uvrstitev Adriinih tekačev
Še ni popolnoma končala atletska sezona na stadionih, ko se že v raznih krajih po Krasu vrstijo teki v krosu. Tako je bilo v nedeljo v na-brežinski občini, kjer je bil že drugi letošnji kros, ki ga je organiziral tržaški alpinistični klub (CAT). Na precej težavni 11 km dolgi progi so v konkurenci okrog 700 tekmovalcev nastopili tudi štirje člani lonjerske Adrie od katerih se je tudi tokrat (sicer nepričakovano) najbolje uvrstil Fabio Ruzzier, ki je zasedel 31. mesto s časom 52’22". Dobro se je odrezal tudi Aleksander Zudek, ki je s časom 56’07” pristal na 62. mestu; povsem pa je tokrat odpovedal Egon Renko, ki je s težavo obtičal na 85, mestu s časom 58T9”. David Gregori pa je zasedel 197. mesto, s čimer je drago plačal odličen tek iz prejšnjega dne na maratonu v Gropadi, kjer se je uvrstil na peto mesto.
R.F.
Na rolkarskem tekm«vi»>iu v Močni
Štiri zmage SK Devin
Na nedeljskem tekmovanju v Moe ni ni prišlo do presenečenj. Rolkarji smučarskega kluba Devin so kot pred meseci v Canegratteju zmagali v štirih kategorijah. Za zmage so poskrbeli mlajša pionirka Roberta Sardoč, mlajši pionir Elio lori, starejša pionirka Katja Škerlj ter Gianni I-egiša.
Poleg štirih prvih mest sta Maura Španger in Aleksander Sosič priborila dve drugi mesti, medtem ko je
KADETI
BREG - STOCK	3:0 (1:0)
BREG: Smotlak, Albertini, Labia-ni, Peroša, Šavron, Tritta, Kraljič I., Grizonič, Petrina, (Kraljič II.), Zonta, Senica.
STRELCI: 2 Senica, Kraljič.
Po visokem porazu v prejšnjem kolu so Bregovi kadeti v soboto zopet slavili zmago Na domačih tleh so z visokim rezultatom 3:0 premagali ekipo Stock. Zmago so si povsem zaslužili, saj so bili skozi vso tekmo boljši od nasprotnikov.
Igro je vseh devetdeset minut o-virala močna burja. V prvem polčasu je pihala v korist Brežanov, ki pa te prednosti niso povsem izkoristili. Ustvarili so nekaj izrednih priložnosti za gol, napadalci pa so bili preveč netočni. Do gola je prišlo le dve minuti pred koncem polčasa po zaslugi Senice.
V drugem polčasu so igrali s prednostjo vetra gostje, ki pa tega niso znali izkoristiti. Nasprotno pa so zelo dobro igrali Brežani in so s hitro in učinkovito igro še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo: prvič s Senico, nato pa s F. Kraljičem.
SMI
MLADINCI
PIERIS - MLADOST 3:2 (1:1)
MLADOST: Croselli, Bruzzacche-se, Devetak, Zanier, Bagon, Ferfo-lja, Vižintin, Frandolič, Pahor, Kobal, Marušič.
Mladinci Mladosti so v tretjem kolu prvenstva o: šli poraženi z i-grišča. Tokrat po moramo povedati, da je bil poraz povsem nezaslužen, saj so bili naši fantje enakovredni domačinom, ki so povedli že v uvodnih potezah po na -aki obrambe gostov. Kaj kmalu pa so varovanci trenerja Ferletiča z Pahorjem izenačili. V drugem polčasu so zopet domačini prešli v vodstvo. Tako stanje je trajalo le borih deset minut, ko je Kobal zopet poslal žogo v mrežo. Po remiju So naši fa tje imeli še nekaj priložnosti, vendar jim ni uspelo priti do gola. V ključnih potezah pa ni sodnik prisodil očitne eanjstme-trovke v korist gostov, medtem ko 6o domačini v zadnji minuti zopet prešli v vodstvo.
D. Gergolet
NARAŠČAJNIKI
PRIMOREC - STOCK 3:1 (1:1)
PRIMOREC: Vidali, Tome, A. Tome, Dolce, Fabio Kalc (v d.p. ža-
gar), Finessi, Mule, Milkovič, Kralj, Salvi, Pečar.
STRELCI:	za Primorec:	Salvi,
Kralj in Pečar.
Na domačem igrišču so naraščajniki Primorca premagali tudi ekipo Stock, čeprav so igrali z. nekoliko okrnjeno postavo, so vedno imeli igro v svojih rokah. V 30. min. pa je morala obramba Primorca, ki je bila sicer z Vidalijem na čelu vedno solidna, kloniti gostujočim napadalcem. Gol ni potrl Trebencev, ki so že 5. min. kasneje izenačili s Salvijem. V d.p. sta si bili ekipi enakovredni, Trebenci pa so bili boljši v razporeditvi na igrišču in to jim je tudi pomagalo, da so dosegli dva lepa zadetka. Najprej je bil uspešen Franco Kralj v 21. min., v 26. min. pa je Pečar dosegel še tretji gol in tako zagotovil svojemu moštvu solidno prednost vse do konca tekme.
Bruno Križmančič
BREG - VESNA	2:0 (0:0)
BREG: Korošec, Šavron, Tul, Albertini, Bartole, Gregori, Kraljič, Zeriali, Pizzi, Mondo, Costa.
STRELCI: 20. min. Costo, 28. min. Pizzi.
Prvi letošnji slovenski derbi v naraščajniškem prvenstvu med Vesno in Bregom se je konča! z zmago predstavnikov dolinske občine. Tudi v tej tekmi je bila glavni protagonist burja.
Skozi vso tekmo so bili domačini v terenske premoči, ustvarili so nekaj res nevarnih akcij, ni jim pa uspelo, da bi povedli. Do gola je prišlo komaj v drugem polčasu, ko so Brežani igrali proti burji. Najprej je povedel Costa, samo par minut kasneje pa je še podvojil Pizzi. Tema so sledile še druge priložnosti, vendar jih ni znal nihče
izkoristiti.
SMI
ZAČETNIKI
PRIMORJE — COSTALUNGA 0:1 (0:1)
Začetniki Primorja so v svojem krstnem nastopu izgubili na domačih tleh s pičlim 0:1 proti ekipi Costa-lunge. Domačini so si brez dvoma zaslužili vsaj remi, saj so bili enakovredni nasprotniku, ki pa je pri šel v vodstvo že v prvem delu igre; v nadaljevanju pa je skušal le obdržati osvojeno prednost «Rde če-rumeni» so sicer imeli v drugem delu igre več priložnosti za gol, to-
da napadalci Primorja so bili vse preveč osamljeni in netočni v končnih strelih na vrata.
H. W.
BREG - DOMIO	1:1 (0:1)
BREG: Zuppin, Žerjal, Barut, Ra-potec, Štrajn, Tul, Biagi, Ciacchi, Sancin, Olenik, Družina.
STRELEC za Breg: Sancin.
Bregovi začetniki so se v prvi prvenstveni tekmi dobro odrezali. Remizirali so proti solidni ekipi Domio, ki spada med favorite letošnjega prvenstva Igra je bila zelo borbena in tudi priložnosti za gole ni manjkalo. Prvi so prišli do zadetka gostje, ki so izkoristili nesporazum v Bregovi obrambi. Reakcija Brežanov pa je bila hitra in plavi so se pognali v napad ter začeli ogrožati nasprotnikova vrata. Končno so dosegli tudi gol po zaslugi mladega Sancina Tekma se je torej končala neodločeno, kar v bistvu zadovoljuje obe ekipi.
SMI
CICIBANI
ZAULE A - PRIMORJE 4:0 (2:0)
PRIMORJE:	Costanzo, (Luxa),
De Bernardi, Gava, Faggin, Stoc-ca, Tauer (Grego). E. Reina (A. Černigoj).
V prvi prvenstveni tekmi so cicibani Primorja na tujem visoko izgubili proti močnejši ekipi Zaule Sam rezultat jasno priča, da so bili domačini bo1 jši od Prosečanov, ki pa niso zaigrali v najboljši postavi Zaule so tako prešle v vodstvo že v prvem polčasu z dvema goloma, v nadaljevanju pa so še dvakrat zatresle mrežo Prosečanov
H W.
CGS - BREG B	4:0 (2:0)
BREG: Baldi, Canciani, Parovel, Kraljič, A, Ota, Starec (Glavina), Felician.
Začelo se je .tudi prvenstvo cicibanov. V tem prvenstvu zastopajo letos barve Brega kar dve ekipi. V soboto je igrala le ekipa Breg B, ki je nova, najmlajša brežanska ekipa. Sestavljajo jo mladi, še zelo neizkušeni igralci, saj so se nekateri izmed njih letos prvič lotili pravega nogometa. Kljub vsemu temu pa lahko rečemo, da je nova ekipa v soboto še kar dobro zaigra la, predvsem pa je gledalce in trenerja navdušila požrtvovalnost, ki io jo igralci pokazali.
SMI
Že začetni udarci so pripadali Gaji, ki je takoj z Markom Rismon-dom in potem še z Gabriellijem, resno zaposlila vratarja Negrinija, ki je preusmeril žogo v kot. Nato pa je padel prvi gol po zaslugi «veterana» Branka Grgiča. Aurisina ni znala reagirati in Gaja je gospodarila na igrišču ter je zaključila polčas z dvema goloma razlike: drugega je realiziral mladi Marko Rismondo, po lepi osebni akciji.
Tudi po odmoru se ni na igrišču nič spremenilo, čenrav smo pričakovali reakcijo domačinov:	nas-
protno so «zeleno-rumeni» še potrojili, proti koncu tekme pa so še enkrat zatresli domačo mrežo; to je bila res lahka zmaga Gaje. Gol domačih je dal Dobrila, z «edinim* resnim strelom proti vratarju Kan-teju, ki tokrat ni imel preveč dela.
1 - -	■	■ -	d.gr.
Sistiana — Kras	0:1
SISTIANA: Giachin, Verzi, Brai-co (kap.), Vilianovich, Pertot, Co-diglia, Majcharello, Madalen, Ruzzier, Segulin, Celiie, rezervni vratar Franzot.
KRAS: Bogateč Škabar D., Škabar A., černjava, Germani, Blazina (kap.), Milič M., Mihe I., Rasem, Vascotto (v 27. min. d.p. Di-lich), Colja, rezervni vratar Kapun.
STRELEC: Raseni v 6. min. d.p.
V prvem kolu prvenstva 3. amaterske lige sta se na nabrežinskem igrišču srečah enajsterici Sistiane in Krasa. Sistiana je novinec v ligi in je sestavljena pretežno iz mladih nogometašev, ki so lani nastopali v nrvenstvu kadetov. Ekipa pa ne namerava igrati podrejene vloge v letošnjem prvenstvu, kar je tudi dokazala v nedeljski tekmi. Že od samega začetka je bilo razvidno, da se bodo morali domačini braniti pred Krasovimi napadalci. V' 5. min. je od daleč streljal Vascotto, žoga se je od vratnice odbila prav na noge Miliča, ki je pri praznih vratih streljal mimo. Praktično se je igra v tem delu tekme odvijala le na polovici Sistiane, ki ni znala organizirati svojih napadov in je le skrbela, da bi ostala njena vrata nepremagana.
Po tolikih brezuspešnih napadih je končno Krasu uscelo v 6. min. nadaljevanja priti do zasluženega vodstva z Rasenijem. ki je izkoristil kratko odbito žogo vratarja. Odtlej je imel Giachin polne roke dela. Okoli 20. min. so domačini poskušali rezultat uravnovesiti ter so nekajkrat ogrozili Krasova vrata. V 41. min. je s silovitim strelom iz srednje razdalje Černjava zadel vratnico. Srečanje se je končalo s tesno, a povsem zasluženo zmago Krasa, v katerega vrstah so se najbolj odlikovali Raseni, Colja in Škabar D.
S. Z.
Vermegliano — Juventlna 0:1
STRELEC: Lepore v 30. min.
JUVENTINA: Businelli, Tavčar. Miklus. Medeot, Adragna, Devetak. Radikon, Klanjšček, Panico, Loren-zon, Lepore (Rušo).
Juventina je odigrala prvo tek, mo svojega prvenstva v tretji amaterski ligi na igrišču Vermegliana in je zasluženo zmagala.
Zasluženo kolikor je s svojo i-gro, predvsem v prvem polčasu, o-nemogočila nasprotnikove okcije in ni dovolila, da bi domači z lahkoto prehajali preko sredine ierišča. Tako so večkrat «belo-rde-či» prestregli nasnrotnikove podaje in brez posebnih težav prihajali pred domačega vratarja. Žal. pa so od vseh prilik za zadetek izkoristili le eno: podvig je napravil Lepore, ko je z žogo pretekel polovico igrišča, preigral dva igralca ter poslal žogo v mrežo.
Druga polovica tekme pa je deloma razočarala pristaše Juveutine. TzBledalo ie namreč, da bo šlo vse kot no oliu. ko ie sndmk dosodil 11 met.rnvko za Snessntove varovan ce, vendar je domači vratar ujel
žogo, tako da je rezultat ostal nespremenjen, vendar se je morala domačih tako dvignila, da so zaigrali z večjim prepričanjem. Kljub temu so gostje v večkratnih protinapadih resneje ogrožali nasprotnikova vrata. Malo pred koncem pa je sodnik dosodil za domače 11-metrov-ko. Tokrat pa je sreča pomagala gostom, saj je igralec Vermegliana zgrešil, vrata.
Pri tem dogodku se je tekma praktično končala; za slovensko e-kipo bo v bodoče potrebno, da bolj dozira svoie moči in vsa.i delno izkoristi možnosti za zadetek. Vse to, če res hoče doseči določen čili.
David Klanjšček
Azzurra - Mladost 2:2 (2:0)
MLADOST: A. Gergolet, Frandolič, (46. E. Gergolet), Pahor, Can-dusso, Ulian, Rosin, Kobal, Sfiligoj, Marših, K. Ferfolja, G. Ferfolja. "
AZZURRA: Custrin, Mušina, Scar-latta, Gomišček, Montico, Zamaro. Petroni, Morsetti, Pelizon, Pazien-te, Marega.
STRELCI: v 28. min. Pelizon, v 38. min. Paziente, v d.p. 23. min. Kobal, v 36. min. K. Ferfolja.
SODNTK: Filardo iz Gorice.
Razočaranje navijačev doberdob-ske enajsterice -po prvem nastopu.
Že po prvih minutah igre je Azzurra pokazala, da bo trd oreh za doberdobsko enajsterico, potem ko . je s Pelizonom zadela vrathico. Naši fantje so zaman skušah reagirati, saj so domačini povsem nadigrali go.-te. S hitrimi napadalnimi akcijami so domačini spravljali v zadrego obrambo Mladosti, medtem ko je sredina igrišča že odpovedala.
Po množičnih stoodstotnih ori-ložnostih so domačini po zaslugi Pelizona povedli. Poteklo je le deset minut igre in vratar Gergolet je moral zopet po žogo v mrežo.
V	drugem polčasu se igra v bistvu ni spremenila. V 29. min. d.p. je Kobal z lepo osebno akcijo rezultat zmanjšal na 2:1. Domačini pa so popustili, predvsem v napadu, kjer zaradi neučinkovitosti napadalcev Azzurre ni imel vratar ^Gergolet veliko dela.
V	36. min. je Karel Ferfolja izkoristil podajo Gabrijela Ferfolje in remiziral.
Po remiju so naši fantje imeli leče priložnosti za gol, vendar bi bila zmaga s prikazano igro povsem nezaslužena.
Pet minut pred koncem je sodnik izključil (zaradi grobe igre) Šuligoja.
D. Gergolet
Scodnje — Piedimonte 2:1
SOVODNJE: Petejan I„ Petejan II., Devetak, Miloch, Kovic, Bagon, Tomšič, Petejan, Vižintin, Florenin, Butkovič, (v 83. min. Ferfolja zamenjal Bagona).
SODNIK: Sartori iz Mariana.
ZADETKI: Butkovič v 14, min. p.p., Florenin v 29. min d.p.
Prvo tekmo prvenstva so odigrali, in to na domačem igrišču v Sovod-njah; proti ekipi iz Podgore. Sovo-denjci so se predstavili z mlado e-kipo: razen Kovica, Vižintina. Flo-renina in Petejana so domačini i-giali s sedmimi mladimi nogometaši. Pričakovali smo drugačno igro, toda ekipa se je kar dobro cdreza-, la, igrala' je borbeno, z vehko vo-lio, veter pa je večkrat zelo nadlegoval tempu igre. .	•	1
, Domačini so takoj pritisnili in Že . je kazalo, da bodo z lahkoto zmagal),’ ko je Butkovič premagal vratarja s strelom iz daljave (v 14. min.). Tako je bil prvi polčas brez velikih sprememb.
V	drugem polčasu, čeprav proti vetru, so domačini zaigrali bolje in tbdi povečali rezultat s Floreninom , V 29. min.
Še nekaj priložnosti je bilo na eni in drugi sLiani, toda gledalci so z veseljem pozdravili konec tekme. Odlično je sodil sodnik Sartori iz Mariana.
Davorin P.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorico. Ul 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letno naročnino zo inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, zo zasebnike mesečno 50,00. letno 500.00 din. za organizacije in oodjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
3. oktobra 1979
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 »ADITs ■ DZS • 61000 L|ubl|ana,
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm)
18800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
‘Um
•f vrs* založnikov FIEG 'MJV
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska I
SE ODPRTA VPRAŠANJA ZA PREMOSTITEV ENERGETSKE KRIZE
PO MNENJU FLORENTINSKIH SODNIKOV
ARABSKE DRŽAVE POSTAVLJAJO EGS Vodstvo «0rdine nuovo» PRED IZBIRO: NOVI ODNOSI ALI SPOR naročilo umor Occorsia
Z okrogle mize v Riminiju novo resno svarilo proizvajalk razvitim državam - Uvajati je treba nov svetovni gospodarski red
jele na več »vrhih* o energiji nevi. v Tokiu in nato še pred
RTM — Kot kaže, je Zahod glede možnosti premostitve energetske krize na razpotju, pa čeprav ne kaže posebnih znamenj, da se tega zaveda. Navzlic bolj formalnim kot stvarnim obveznostim, ki so jih vlade zahodnih industrializiranih držav spreii v Zei
nedavnim v Parizu, pa tudi kljub jasnim svarilom, ki so jih prejele s svetovnega kongresa o petroleju v Bukarešti, še nič ne kaže. da so oblasti zahodnih držav popolnoma dojele resnost položaja in njegove daljnosežnejše posledice.
Načelni dogovori o omejevanju uvoza nafte in o preprečevanju velikih špekulacij na prostem trgu petrolejskih proizvodov, ki so jih sklenile države EGS med sabo in z ZDA, Kanado in Japonsko, so v ocenah strokovnjakov le razsvetljčha kulisa, za1 katero izkoriščajo močnejši svojo' finančno in tudi drugačno (politično) moč, da še dalje uveljavljajo svoje . še-bjčne interese.
Nič ne kaže na primer, da bi bile ZDA in Japonska pripravljene žrtvovati karkoli tako glede upočasnje-nja razvoja1 proizvajalnega ustroja. ki ga poganja nafta, kot glede vsaj postopne odprave velikega zapravljanja energetskih sredstev za tako imenovane »civilne uporabe*, ki so zlasti v ZDA dobesedno no-tratne. Da je to res moremo Sklepali iz zadnjih pariških dogovčrov, ko so si ZDA in Japonska prigovo-rile od šibkejših evropskih part neric tolikšne dovoljene količine pe-
trolejskega uvoza vsaka zase, kot vsa deveterica EGS skupaj. Poleg tega pa obe močnejši državi na veliko črpata na prostem trgu, kjer kupujeta skoraj dvakrat dražji petrolej, da hitro dopolnjujeta svoje rezerve, in s tem prispevata k dviganju cen.
Zahodne države torej ne dajejo vtisa, da so dejansko razumele, da je dobe cenenih energetskih sredstev, ki je omogočala njihov hiter razvoj na račun nerazvitih, konec in da je treba zgraditi nov (pravičnejši) sistem svetovnih gospodarskih odnosov. Resnici na ljubo je tudi "ri nekaterih proizvajalkah nafte opaziti določena nagnjenja, da izkoristijo svoj privilegiran položaj za svoje sebične interese, kot je primer 7 emiratov ob Perzijskem zalivu, katerih namen, da bi se ločeno pogajale z EGS, je Alžirija že ostro obsodila.
Mimo določenih notranjih nesoglasij so pa arabske države tudi na tridnevni okrogli mizi, ki se je zaključila včeraj v Riminiju, postavile Evropo pred izbiro:	ali . iskanje
splošnih sporazumov o omejevanju porabe in o cenah petroleja, toda tudi o cenah industrijskih proizvodov. ali samostojno odlpčanje proizvajalk o svojem izvozu. »Prisostvovali smo že prevečkrat nekoristnim razpravam, .je dejal predsednik OPEČ Al Oteiba, sedaj hočemo dejanja, ne več besed*. Proizvajalke zahtevajo v bistvu, da evropske države dejansko zmanjšajo porabo nafte in da uvedejo enakopravne trgovinske odnose z arabskimi državami, kot- prvi korak k
novemu svetovnemu gospodarskemu redu.
Medtem je Libija odločila zmanjšati s prihodnjim letom svoj izvoz petroleja za okrog 30 odstotkov, s tem da ga bodo nekaterim družbam prodali le okrog 50 odstotkov od dosedanjih dobav. Po besedah komisarja za energijo EGS Davigno-na se pa pripravlja hud spor z ZDA, zaradi olajšav, ki jih ameriška vlada priznava svoji petrokemijski industriji, ki more zato izvajati nelojalno konkurenco pri izvozu svojih proizvodov v Evropo. V Braziliji'so oblasti in industrijska podjetja sklenili sporazum za postopno, a hitro preusmeritev proizvodnje avtomobilov, ki jih bo poranjal namesto bencina alkohol. Pri nas se je pa tudi včeraj sestal pod predsedstvom Cossige krog pristojnih ministrov, od katerega se je izvedelo le, da «je položaj manj resen, kot pred tremi meseci, toda še vedno zaskrbljujoč* in da «če bo parlament odobril potrebne ukrepe za nakup manjkajočega kurilnega o-lia. Im mogoče nadzorovati položaj*. Upati je torej, da ne bo pritisnil mraz. (Iv)
S PRIZIVNO RAZSODBO
21 let Vallanzasci za dvojno ugrabitev
Fašista Graziani in Massagrande že pred leti zbežala v Latinsko Ameriko - Italijansko sodstvo že večkrat zahtevalo njuno izročitev
FIRENCE — Clemente Graziani, ustanovitelj in načelnik fašistične teroristične skupine «Ordine nuovo* ter znani fašist in član iste organizacije Elio Massagrande, sta bila včeraj formalno obtožena, da sta organizirala umor rimskega sodnika Vittoria Occorsia. Končala se je tako dolga in zapletena preiskava, ki jo je vodil namestnik državnega pravdnika iz Firenc Guttaduro, ki je sedaj predal akte preiskovalnemu sodniku.
Sodnik Vittorio Occorsio je bil hladnokrvno ubit 10. julija 1976 v Rimu in odgovornost za atentat je takoj prevzela fašistična organizacija «Or-dine nuovo*, o zločinski dejavnosti katere je dolga leta vodil preiskave ubiti sodnik. Kot so nato ugotovili sodniki iz Firenc je umor izvršil fašist G'anfranco Concutelli, ki je bil zaradi tega obsojen i,a dosmrtno ječo, ob sodelovanju «desne roke» Gianfranca Ferra, ki ga je sodišče obsodilo na 24 let zapora. Že takrat pa je bilo jasno, da sta Concutelli in Ferro samo izvršila ukaz vodstva «Ordine nuovo*, ki je na nekem sestanku v Španiji obsodilo na smrt sodnika Occorsa. V preiskavi so bili vpleteni tudi nekateri drugi fašisti, med katerimi Salvatore Fran-cia, Eliodoro Pomar_ter Marco Poz-zan, za katere pa je namestnik državnega pravdnika iz Firenc zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
V florentinskih sodnih krogih se je medtem celo izvedelo, da sumijo, da je bil na dan umora sodnika Oc-
IIINIIIUmMMIIlIlKMIlfUHIIiniltlimillllllHHIIIIIIIIMIIIIimilllllMIIIMIIIIMIIIfllllMIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIimiU
Fašist Piccolo v Italiji
MILAN — Renato Vallanzasca ni imel sreče s prizivom: potrdili so mu prvotno kazen na 21 let in 4 mesece zapora, na katero so ga pred dvema letoma obsodili zaradi corsia Elio Massagrande v Rimu, kjer ugrabitve študentke Emanuele Trapam in arh. Rina Balconija. Vallanzasca se je hotel izogniti prizivu z izgovorom, da ni dobil vabila na razpravo, njegov zagovornik pa je skušal doseči psihiatrični pregled.
Sodniki niso padli v past in po pičli uri razprave, so v celoti potrdili prvostopenjsko razsodbo.
Vallanzasci ni preostalo drugega kot ubrati pot v zapor. Še prej pa je poljubil mater in mlado ženo, s katero se je poročil pred kratkim.
naj bi do potankosti organiziral zločin. Kot se na žalost prevečkrat dogaja v zadnjem času pa italijanska pravica ne bo mogla neposredno soditi fašistoma, ki sta se zatekla v Latinsko Ameriko. Clemente Graziani se po zadnjih vesteh nahaja v »prijateljskem* Paragvaju, kjer gotovo uživa podporo tamkajšnje vojaške diktature, Elio Massagrande pa že nekaj let mirno živi v Argentini. Italijansko sodstvo je že večkrat zahtevalo njuno izročitev, a brez uspeha, (st)
Lotla Con(inua o škandalu Sindona
RIM — »Nekateri bivši zakladni ministri, Malagodi, La Malfa in Colombo ter bivši guverner «Banca dTtalia* Carli so bili že leta 1970 obveščeni o bližnjem finančnem škandalu, v katerega je bil neposredno vpleten Michele Sindona*, to je izjavil odgovorni urednik dnevnika «Lotta Continua*, ki je včeraj začel objavljati tako imenovani dosje Ambrosoli, ki razkriva ozadje dejavnosti ubitega odvetnika in stečajnega skrbnika Sindonove banke. Skrajnolevičarski dnevnik je namreč včeraj objavil seznam uglednih finančnikov, ki naj bi ga ubiti odvetnik nekaj dni pred smrtjo izročil preiskovalnemu sodniku, ki vodi preiskavo o škadalu Sindona. Ti u-gledni finančniki naj bi bili neposredno vpleteni v stečaj Sindonove banke »Privata italiana*.
JADRANSKI
KOLEDAR 2 zbirko
1980
Prežihov Voranc DOBERDOB Matjaž Kmecl S PRIJATELJI POD MACESNI
STENSKI KOLEDAR ZTT
Četrta knjiga v letošnji zbirki je rejo eno od teh izdaj:
nagrada za prednaročnike, ki naj izbe*
1.
NA KOZARI
3.
Branko Babič
LJUDJE IN BOJI
Maksim Gaspari
MONOGRAFIJA
Bogdan Tekavčič
KAJ MORA MOŠKI VEDETI O
SEBI IN ŽENSKI
Skupna vrednost zbirke po knjigarniški ceni 50.500 lir
CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU SAMO DO 31 OKTOBRA
Po 1. novembru 22.000 lir
16.000 lir
NAROČILA IN PREDPLAČILA
PREKO POŠTE z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. Navedite: «Za Jadranski koledar«, številko nagradne kn|ige in vaš naslov.
OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst O V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst O Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica.
PREKO RAZNAŠALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA, sporočite jim številko izbrane knjige.
RIM — V zapuščenem avtomobilskem odlagališču v Ul. Gordiani, ki je last 37-letnega Gelarda Gian-vittoria je policija našla 50 doz hašiša in 20 doz heroina, ki so bile že pripravljene za razpečevanje. Lastnika odlagališča, starega znanca policije, so aretirali.
V Povolettu mladeniča oropala kmečko banko
VIDEM -- Dva oborožena mladeniča sta včeraj vdrla v zavod Cas-sa rurale artigiana v Povolettu in prisilila blagajničarja, da jima je izročil ves razpoložljivi denar. Ko sta si fanta spravila v žep približno 10 milijonov lir, sta zaprla blagajničarja, dva uradnika in enega klienta v kopalnico in sc brezskrbno oddaljila do avta, kjer ju jc čakal pajdaš.

VRNITEV K VEČSTRANKARSKEMU PARLAMENTARNEMU SISTEMU
V Nigeriji vojska prepustila oblast civilni vladi predsednika Shagarija
Skrb za preprečevanje plemenskih spopadov in za gospodarski vzpon države
LAGOS — Po trinajstih letih vo-1 gerija izvažala surovo nafto, a je jaške vlade se je Nigerija vrnila ■ bila zaradi pomanjkanja rafinerij v stare kolesnice demokratičnega | primorana uvažati gorivo za svoje
parlamentarizma in večstrankarskega sistema. Novi predsednik Al Ha-ji Shehu Shagari, 53-letni musliman iz severne Nigerije je za svojega podpredsednika izbral pripadnika plemena Ibo, Kinksleyja Mba-diwa, ki naj bi s svojim ugledom
potrebe. Danes lahko, po zaslugi ita lijanske družbe SNAM, ki je zgradila moderno rafinerijo, v celoti krije svoje potrebe. Italijanske družbe torej z zanimanjem gledajo na nigerijske razvojne programe, saj med drugim načrtujejo izgradnjo
PIACENZA — Skupina zlikovcev, oblečenih v uniforme finančne straže, je včeraj na avtocesti ustavila tovornjak s prikolico zvezala šoferja, ki so ju spustili po škarni in se nato oddaljila. Presenečena šoferja sta se le s težavo rešila vezi in nato prijavila rop blaga večmilijonske vrednosti.
preprečil obujanje plemenskih spo- i in modernizacijo nigerijskega cest-padov.	! nega omrežja (20.000 kilometrov),
Se vedno so na vsakem koraku i uresničitev petrokemijske industrije, prisotne posledice vojne v Biafri,! obratov za umetna gnojila in pro-novi predsednik pa upa, da bodo izvodnjo sladkorja, prav demokratične svoboščine pre- j Nigerija mora tudi čimprej ure-
prečevale nove spopade. Shagari je kot vplivni poslovni mož posvetil vso svojo pozornost gospodarskemu vzponu Nigerije, da obsega njegov program le malo izvirnih političnih pobud, je pa zato obširnejši in izdatnejši gospodarski del. Po prebivalstvu najštevilnejša država Afrike (80 milijonov ljudi) je med največjimi proizvajalkami nafte, a se scoča s hudimi gospodarskimi problemi, ki jih skušajo sedaj reševati z odpiranjem Nigerije pobudam in investicijam zahodnega industrializiranega sveta. Do nedavnega je Ni-
BARI — Sodna obravnava proti fašistu Giuseppeju Piccolu, ki je pred dvema letoma med neko manifestacijo v središču Barija z nožem ubil mladega komunističnega aktivista Benedetta Petroneja ter hudo rami njegovega tovariša Francesca Intrana, se bo začela 19. novembra. Kot je znano je Piccolo tekoj po zločinu zbežal v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je kmalu nato izvedel neki rop, za kar ga je nemška poli cija aretirala. Sprva ga nemško sodstvo ni hotelo izročiti Italiji, češ da ni sposoben hotenja in presojanja, pod pritiskom javnega mnenja pa .je nato vendar ugodilo italijanski zahtevi pod pogojem da obtoženca za nekaj časa zaprejo v kriminalistično umobolnico. Vsekakor bo o tem seda sklepala posebna zdravniška komisija, ki so jo imenovali sodniki iz Barija. Poleg Piccola bodo sodili tudi skupini mladih fašistov, ki so obtoženi sodelovanja pri umoru komunističnega aktivista ter tudi ustanavljanja fašistične stranke v Bariju.
Na sliki (telefoto ANSA): Giusep pe Piccolo ob prihodu na rimsko letališče Fiumicino.
Skupini Sircev zaplenili heroin
MILAN — Italijanska policija je aretirala štiri sirske državljane, ka terim je zaplenila kilogram in 600 gramov čLsteg- turškega heroina, ki so ga slednji skrili v dvojnem dnu majhne plinske jeklenke. Vrednost zaplenjenega mamila na trži šču znaša milijardo in pol lir. S to akcijo je količina zaplenjenega mamila od januarja letos do danes narasla na 14 kg in 924 gramov heroina, 8 kg in 100 g hašišnega olja, 2 kg in 256 g hašiša in 742 g kokaina.
												
LETOS V LIBANONU
Rekorden pridelek indijske konoplje
Domače oblasti zaostrile nadzorstvo
BEJRUT — Rekorden pridelek na polju bi moral zadovoljiti vsakega poljedelca, saj je večji pridelek skoraj vedno povezan tudi z večjim zaslužkom. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je letošnji pridelek indijske konoplje, iz katere pridobivajo hašiš, v Libanonu rekorden. Dejstvo bi moralo biti razveseljivo, če ne bi bi'j tesno povezano z mednarodno mrežo mamil, ki je v Libanonu zelo razširjena. Sam predsednik libanonskega urada za mgmila je izrazil posebno zaskrbljenost zaradi večjega pridelka konoplje. Libanonska policija je pred časom zaostrila boj proti razpečevalcem tako, da je vse razpoložljive sile koncentrirala proti razpečevalcem na svojem ozemlju in v posameznih mednarodnih mrežah. Žal pa libanonske oblasti nimajo veliko mož na razpolago, poleg tega pa maronitske oborožene skupine celo branijo pridelovalce indijske konoplje, drugi zopet nadzorujejo izvoz velike količine tega mamila, ki zapusti državo po morski poti.
Glavna trgovina s hašišem poteka na trgovskil) ladjah, ki odplujejo iz večjih pristanišč in jih nadzorujejo maroniti. V prejšnjih dneh je španska policija zaplenila na libanonski ladji »Cedar Flory», ko je komaj priplula v špansko pristanišče Barcelono 1920 kg hašiša, v skupni vrednosti 4 milijonov dolarjev. Mamilo je bilo sliranjeno v le-
senem zaboju, ki bi moral uradno vsebovati osebne predmete.
Večje količine mamil ki zapuščajo libanonsko državo, odidejo varno spravljene v avtomobilskih prtljažnikih z dvojnim dnom. Razpečevalci, povečini so to trije prijatelji, si za cilj izberejo najrajši zahodnoevropske države kot na primer Nemčijo, Francijo, Italijo ali Belgijo. Po uspešno opravljeni kupčiji, kupijo razpečevalci običajno avtomobile iz druge roke, ki jih pozneje v domovini zopet preprodajo. S tem imajo torej dvojni zaslužek.
Znatno večjo kontrolo nad izvozom mamil opravljajo na bejrutskem letališču, kjer pred odhodom vsakega letala pregledajo osebno prtljago vsakega potnika.
V Italiji so v zadnjih letih opravili že vrsto uspešnih operacij, s katerimi so ulovili razpečevalce mamil. Zadnja izmed teh operacij je bila leta 1978, ko so v Milanu zaplenili 350 kg hašiša v skupni vrednosti ene milijarde lir. (zt)
Za milijardo lir zdravil v rokah drznih laiov
ABBIATEGRASSO - Šest ali sedem oboroženih neznancev je predvčerajšnjim pozno zvečer vdrlo v skladišče podjetja »Depositi SPA» v Zibidu San Giacomo, zavezalo čuva -
ja in njegove svojce, ki so tedaj ravno večerjali, ukradlo pol milijona lir in si nato nabralo najdražja zdravila, ter jih zložilo v dva avtomobila. Po tatvini so se zlikovci oddaljili z lastnimi vozili in tudi s fiatom 128, last čuvaja skladišča.
Šele včeraj zjutraj se je čuvaju posrečilo rešiti se vezi. Takoj je tatvino prijavil karabinjerjem, ki so se lotili preiskave. Predvsem so se lastniki podjetja lotili inventure in kakor kaže, sega vrednost ukradenih zdravil v milijardo in morda še več lir.
Vojaške vaje NATO na področju Cellinc
PORDENON Z napadom an gleških padalcev prvega padalskega bataljona iz Alderhota so se včeraj začele na področju Celina -Meduna vojaške vaje NATO »Di-splay Determination 79». Vaje se bodo Končale 12. oktobra, ko bodo zaključni akciji suhozemskih in letalskih sil prisostvovale najvišje politične in vojaške, italijanske in tudi tuje oblasti.
diti svoje kmetijstvo, ki je v dobršnem delu države še na stopnji »motikarstva*. Med drugim skriva ozemlje še bogata ležišča rud in goriv, kar opravičuje zanimanje Evrope. Vsekakor pa bo Nigerija dosledno uvajala načelo, da mora biti njena soudeležba v mešanih družbah večinska, da s tem onemogoči prevlado in politično pogojeva-lje tujega kapitala. Kljub svoji zahodni družbeni ureditvi vodi Nigerija kot neuvrščena država svojo samostojno politiko do zahoda in je nedavno nacionalizirala britansko naftno družbo in ukinila izvoz surove; nafte v Veliko Britanijo zaradi podpore Londona južnoafriškim rasističnim režimom. Predsednik Shagari je že napovedal, da bodo skušali čimprej zagotoviti vsemu prebivalstvu brezplačno zdravstveno o-skrbo in šolstvo. Nafta gre danes dobro v promet, v Nigeriji odkrivajo tudi po zaslugi italijanske državne ustanove ENI nova in nova naftna ležišča, da lahko nigerijska federacija z zaupanjem gleda v bodočnost, če ji bo uspelo preprečiti plemenske spopade in tuja vmešavanja. ki so v preteklosti povzročila bratomorno vojno v Biafri. (voc)
upoštevajoč tudi infrastrukturna in ekološka vprašanja, ki so s tem povezana.
NAIROBI — Ugandski radio javlja ,da so Aminove tolpe prejšnje dni v severovzhodnem delu države pobile 20 oseb in jih prav taliko ranile. Večina prebivalcev številnih vasi se je umaknilo pred podivjani mi vojaki, zaradi česar so morali na področju Karamoje zapreti vse šole.
DUNAJ — Skupina 15 kurdskih študentov je včeraj na Dunaju začela z gladovno stavko zaradi represij, ki jih je iranska vlada uprizorila proti prebivalcem Kurdistana. Gladovni stavki, ki bo trajala do jutri, so se pridružili tudi nekateri iranski in avstrijski vseučiliščniki.
PO MILI RAZSODBI PRVOSTOPENJSKEGA SODIŠČA
Luciano Liggio s pajdaši pred prizivnimi sodniki
«Primule iz Codeona*' m Francesca Guzzardija ne bo na zatožni klopi: prvi je bolan, drugi pa pod zemljo
WASHINGTON - ZDA so odpo klicale v domovino svojega velepo slanika v Čilu, potem ko je čilski najvišji sodni zbor zavrnil ameriš ko zahevo po izročitvi morilcev zu nanjega ministra Allendejeve vlade Orlanda Leteliera.
MILAN — Liggiova tolpa, ki je prva prenesla »industrijo ugrabitve* z Juga na Sever, se bo danes ponovno znašla na zatožni klopi. Tokrat bodo prizivni sodniki proučili pravne utemeljitve proti prvi razsodbi tako državnega pravdništva kot zagovornikov obtožencev, ki seveda niso hoteli priznati krivde pri ugrabitvah Pietra Toriellija, ki je za izpustitev plačal, prvič z zgodovini te donosne »industrije* milijardo lir, Pier Luigija Baronija in Luigija Rossija di Montelepre, katerega so karabinjerji po naključju osvobodili in pregnali v beg ugrabitelje, ki so jih šele kasneje identificirali.
Mila razsodba milanskih sodnikov je bila ob zaključku procesa tarča ostrih kritik, saj so 13. novembra 1976. leta prisodili obtožencem samo 114 let zapora od 364, ki jih je zahteval tožilec Caizzi. Popolnoma razumljivo, saj je sodišče obsodilo samo 11 od 32 obtožencev. In vendar so bile obtožbe zelo hude: šle so od ugrabitve do zbiarnje v kriminalne tolpe, da omenimo samo glavne.
Glavnemu obtožencu, «Primuli ros-
si iz Corleoneja*, Lucianu Leggiu. bolj znanemu kot Liggio, so prisodili samo 19 let, njegovim pajdašem, glavnim organizatorjem ugrabitev. Francescu in Giacomu Taormini prav tako 19 let, Giuseppeju Taormini pa 13 let. Tudi Giuseppe Ugo-ne, znano ime mafijske organizacije, je dobil 14 let, medtem ko so duhovniku Agostinu Coppoli, ki j« bi’, preko brata povezan s tolpo, precej omilili obtožbe in ;..u prisodili samo štiri leta ječe.
Vsi obtoženci, (razen Liggia, ki je javil, da ne bo prisostvoval razpravi), bodo danes stopili pred ori-zivne sodnike z izjemo 45-letneg« Francesca Guzzardija, katerega so sicer na prvostopenjski razpravi o-prostih zaradi pomanjkanja dokazov, Proti oprostitvi je državno prav-dništvo vložilo priziv, ki pa bo ostal brez odziva. Sodišče bo moralo te krat Guzzardija oprostiti «zarad> nastopa smrti*. Moža znanega bos-sa, sta pred nedavnim dva killerj« spravila na oni svet v trenutku, k« je zadovoljno srebal kavo v nekem baru v Cesanu Boscone pri Milanu.
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMUHiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiii
Annarita zopet doma
Mamilo na oknu jeinišnicc
PESCARA - Pazniki in orožniki tukajšnje jetnišnice so prestregli akcijo razpečevanja mamila bivšemu jetniku 32-letnemu Massimu Marinu. Ker so ga pazniki opazili, da se je sumljivo vrtel okoli jetnišnice, so poklicali orožnike, ker so menili, da pripravlja atentat. Namesto razstreliva pa so na oknu stavbe našli 120 gramov indijske konoplje, ki ga je Marino namenil pretihotapiti v jetnišnico. V teku je preiskava.
BELFAST — Britanska vlada je včeraj sporočila, da je imenovala Mauricea Oldfielda odgovornega za varnost v Ulstru. Oldfield bo tudi nadzoroval vse akcije proti irski republikanski armadi: (IRA).
Umeščena nova komisija za izkoriščanje premoga
RIM — Minister za državne ude ležbe Siro Lombardini je umestil včeraj novo komisijo za državni načrt za premog. Komisija, ki ji predseduje sam minister in jo sestavljajo predsedniki državnih ustanov ENI, ENEL, CNEN in Finsi-der ter nekateri strokovnjaki, ima nalogo predlagati vle(di ukrepe za učinkovitejše izkoriščanje premoga,
BOLOGNA — Dva mrtva in deset ranjenih je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila pri Castel' maggioreju. V trčenju 3 avtov sta našla smrt 17-letni fant in 15-letn« dekle, osem ranjenih so potegnili i * treh karamboliranih vozil, dva ra' njena pa sta bila v telefonski kabini, v katero se je zaletel edei> od avtov.
LOCRI — Annarita Malarazzi, 17-letna hčerka premožnega trgovca iz Siderna pri Reggiu Calabrii, ki so jo neznanci ugrabili 20. avgusta, je zopet v krogu svojcev. Banditi, ki so se po dolgem pogajanju, zahtevali sp namreč znatno več, zadovoljil s pol milijarde lir, so dekle izročili nekemu pastirju, ki so ga vrgli iz postelje in m i zabelili, seveda pod grožnjo samokresov, da dekle spremi do doma. Prestrašeni pastir je dekle odpeljal s svojim avtom do doma in se nato, sodeč po dekletovih besedah, oddaljil z blazno hitrostjo.
Ob ugrabitvi so banditi ranili njenega prijatelja, ki jo je skušal braniti. Sedaj so ugotovili, da so ranili tudi dekle, ki ima na roki precejšnjo brazgotino.
Vest o izpustitvi Annarite je razveselila svojce, ki so jo sicer že čakali, medtem ko je policijske organe spravila na lov za ugrabitelji. Dekle so že zaslišali, zaradi česar imajo v rokah že nekaj elementov. Sicer jo tudi res, da dekle ni nikoli videlo v obraz ne ugrabiteljev ne paznikov.
Na sliki (telefoto ANSA) Annarita počiva ob skrbni materi.
Roparja ranila podčastnika Digosa
RIM — Dva fanta, ki sta malo prej oropala bančno podružnico ' notranjosti rimske univerze, sta mej* begom naletela na policijskega pod' častnika Feliceja Baroneja, ki jim11 je hotel preprečiti beg. Eden od faV tov je potegnil iz žepa samokres i« dvakrat ustrelil prot podčastniki1 rimskega Digosa. V trebuh ranjenega podčastnika so nemudoma odpeljal1 v bolnišnico, kjer so ga ooerirali. & ne bo komplikacij, njegovo življ« nje ni v nevarnosti.
S preiskavo skušajo odkriti rop«' rja ali roparje, baje so bile trijč: ki so se oddaljili na skuterjih. * bančni podružnici sta mlada rop«' rja najprej zahtevala zavoj vredne stnih papirjev in ker jima ga uradnik' pa čeprav So ga s samokresom «' darili po glavi, ni hotel izročiti, st« se spravila na denar in se oddaljil« baje z 20 milijoni lir.
PERUGIA — Dva potresna suh' ka sta prejšnjo noč ponovno spr«' vila na noge že tako prestrašen« prebivalstvo Val Nerine v Umbriji’ ki že 13 dni prebiva pod šotori' Pomoč prizadetemu prebivalstvi1 počasi steka v najbolj porušen« kraje. Pripeljali so tudi montažn« hiše, čeprav teh je vsekakor pr«, malo, v katere vseljujejo najbolj potrebne družine.