Kako smo in kako bomo kmetovali
S KMETIJSTVOM se bavi 2051 naših soobčanov v 1365 gospodarstvih in 200 delavcev v družbenem sektorju kme-tijstva, ki gospodarijo s 6.698 ha obdelovalnih površin. V zadnjih letih se stalno zmanj-šujejo površine zasejane s krompirjem in komzo, med tem, ko se večajo količinski donosi rži, pšenice in koruze. Porast hektarskih donosov ni zadovoljiv. Pada uporaba u-metnih gnojil in škropil za zatiranje škodljivcev, pa tudi pomanjkljiva izmenjava se-men vpliva na slabši porast hektarskih donosov. nZačilno je, da se zmanjšujejo površi-ne krmilnih rastlin ter da se travniki in pašniki vedno bolj ekstenzivno izkoriščajo, kar povzroča, da pridelamo v občini vedno manj sena. Zla-sti pa manjka našemu kme-tijstvu mehanizacije. Zivino-reja predstavlja najvažnejšo panogo kmetijstva, ki je re-lativno zelo dobro razvita. Število živali v obeh sektorjih stalno narašča. Tržni viški v mlekarstvu so porasli, odkar
je bila popravljena odkupna cena mleku. Pitanje živine za zakol, kljub težavam pri izvo-zu mesa, ne kaže bistvenih sprememb, dočim se gojijo svinje in perutnina predvsem za domačo uporabo.
Šišenska občinska skupšči-na je zazvonila še tik pred točo in sprejela več sklepov, ki naj bi izboljšali položaj družbene kot tudi individual-ne proizvodnje v kmetijstvu. Od časa, ki je potreben, da sklepi postanejo ukrepi pa bo odvisno naše kmetijstvo v prihodnjih nekaj letih.
Najpomembnejši so sklepi, ki predvidevajo ustanovitev Sklada za pospeševanje kme-tijstva v zasebnem in družbe-nem sektorju, da se preneha razlikovati oba sektorja in se zagotove odkupne cene pridel-kom in živini. Pri odmeri davščin bodo upoštevali sred-stva, ki so vložena v pre-usmeritev kmetijstva za in-tenzivnejšo proizvodnjo. V in-vesticijah družbenega sektor-ja kmetijstva pa bo udeleže-na tudi občina.               B. Š.