J. Pahor: 0 rett šoistva. Od 21. apriJa do 10. maja leta 1869. je trajala zbornična debata o reformni predlogi nove ljudske šole v Av.s.tr,i]i. Tiik pred glasoivanjem je govoril mini&trski predsednik knez Aucrsperg: »Zdi se mi, da gre ta trenutek duh vclikega cesarja Jcžefa II. skotzi dvoTa.no!« Zbcrnica je bila svečano tiha, oipozicija, Poljaki in duhovščina, so že prej zapustili dvorano. Oiaisovamje se je izvršilo nato en-bloc. Ministrstvo, ki je zakooi udejstvilo, je bilo takozvano »meščansko«, politično pa je porneinjalo veleburžoazijo, nemštvo in centrailizeim. Že iz tega bi to-rej sledilo, da je ljudskošoteki zakon liberalno, centralistično dete. Čeprav je zaikon poimenjal takrat ogroimen korak dadje, karak, k.i je p-aspešil razvcd vseh avstrijskih narodov, vendar se je za to reformo slovenskio učiteljstvo preveč navduševalo. Menda te načelnega razlogra o »naprednosti«, zakaj ne gmctoo, ne p/ravno na;tn ni bil zakan ¦prkiesel resnjondili koristi. Tiral pa je že P» svojem bistvu in postanku učiteljstvo v težak boj, ki je bil bogat po. trpljemju, a nevesel po uspehih. Skoro istodobno kakor v Avstriji se je refoTiniralo šolstvo tudi na Angleškem. Vendar na Łisto drugačen način. V letu 1865. je pričei posebni parlaiuentarni odbor preis.ko<vati teir je zbral v dolgi vrsti zvezk-o-v vse, kar je bilo v zvezi s šolo. N.a tem graaivm se je prioelo leta 1869. refonmirati. V glavnem so se sukale re- fonne okoli sleaečin, n^vklezno precej rnalo pomenljivih točk: 1. Koedukacija; 2. vprašanue vzdrževadca šole. (Angleške šole &o osnovane večinorna z zaklaai, katerih la&tnica je najčešče angiiikanska cerkev in ki so znašali leta 1891. oikrog 400 miiljono.v kroin). 3. Kazširjenje šolskih zgradb in u&tanovljenje no.vih potoim javnih — ria Angiešrtem oibičajnih — zbirk. 4. Upeljava absežnega priradoznanskega r>ouika, zenTijepisa, zgodovine, matennega jezika in iknjiž&viiosti. (Dotlej je veljal v višjili šolah »klasicizem«). 5. Posebna pozornost za štipendije. 6. Vsaj eoikratni javni letni izpiitt vse šole. Ta reforrna }e v teku desetletij prešla vse kategorije angleških šol in traja v gotovem ozkui še aandaines. Niiej knajo Angleži zahvaiiti svojo sedanjo veličino, saj je znano, da je bila Angleška pred 1. 1860. precej zanemarjena ter da je tako g-o&podarsko kakor kulturao stala vsled opustoišenj Ut)er.aliz.m.a na razmeroima nizki stoipnii. Lahko torej rečemo, da na Angleškem šolskega vprašaruja pravzaprav ni. Piri nas pa je bilo nezadovoiljstvo že ob rojstvu ljudskcšolskega zako>na in se je ostrilo potem bolj in boJj blizu pol stoletja. Dokaz, da ni imel zakon v sebi razvojnih zmožnosti, da je bil doigmatičen in okostenel. Cas je $&l dalje, socializem se jeS priboriil s silo na površje, deimoikratiizeim' prihaja, naša lijud-ska šoda pa je ostala na isti višini, duli časa veje daleč mi:mo nje. ¦ Kaj naravno torej, če je preustroj šolstva pd nas nujiia, pereča zahteva. Kjer je razvoj, kjer so razmere n-ezdrave. tam se pojavljajo »vprašanja«.* Toda kdor hoče refoirmirati, moira gledaiti, da bo nijegovo delo res vredno tega imeina. Predvs&m mora biti pravičcn zahtevam, ki so se tekom časa oglasile in vzdržale. Zdi se mi, da jih je že toliko, da je reforma pravzaprav prevrat, pre]lom z dosedanjim. Bistvo refo.nne, ki hoče ikoličkaa zaleči, je vedno radikalno; zato pa ne sme refonnatoT poznati nikak|ršnih predisodko.v, teimveč se moira osvo-roditi visega, kar bi m,u kot tradicija oivijfaio delo. Xo lastino osvobojenje je prvo. t?ctem pa se- mo>ra ozreti na svojo nalogo Jvdružbc<slo.vnega stališča. \ Vse šolstvo ima korenine v socialnih )>atrebah in mora služiti civilizatoirniim 3ian:einoini. Ti bi bili v splošnem: dviganje iblagcistanja in izločenje sovraštva v d-ružbi. Samo ob sebi umevno, da moira ve|ljati r.eforma vsemiU šolstvu od n.ajnižjega do najvišjega. Tu se nam torej kaže prva fiapaka naučnega rninistra pl. Hasnerja iz jeta 1869.: delni, neorganski preustroj avStrijske šcle. Šolsko vprašanje v družbi. i,n flržavi je samo eno, zato bi zgreši.1, kdor b'\ hctel danes reformirati ljudsko šolo ne telede na višje šole, od katerih je posred.no fioliko odvisna. Zdi se mi — da rabim priJnero — kakor bi hoteli imeti dobre vode \z slabega vodovoda, pa bi šli snažit v teadmja vodovodova ramena. Ne, pri reformiii šole kakega naroda je neobhodno j)ot'rebno, da se začne odzgoraj. To je toliko nujneje, če je višje šolstvo razredno, pristopno najlažje preimo-žnejšim slodeiin ter V ostrem nasprotSitvu s civilizatornimi riameni v družbi, ker razvršča razne živ- ljenjske paklice po u^ledu. In srednjeevrop&ka unvverza ima to napako. Dolgi vrs-ti poiklicev so zapirta vrata na vseučilišče, s čemetr so zaznamovani kakor manjvredni, kar je očividno tolikio, kot umetno gojernje sociataih nasprotistev. Kdo:r nima pri nas za seboj dolgega študija kJasičnih jezikov, ne niiore na univerzo. V Paritz4i srečamo na vseučilišču moža v preprosti delajvski bluzi in na Angleškem polagajo vseučiliške izpite delavci, ki so bili le slušateJji takozvanih Ijudskih vseučilišč. Evo proiblema demiokracije v vedi! In bistvemi namen najvišjih šol je vendar svobodno gojenje in širjenje zn.anosti v ljudstvu, ne pa pripravljanje toliikih oseb, ki naj dobe toliiko izpraz.nij&nih služb, da bo gladiko teklo službeno kolcsje v državi. Druga velika napaka našega šclstva — s častno izdemo obrtnega in trgovskega — bi bila, da ni praktičooi, da ne razširja praktionega znaiija. Pri nas se koncem študij vpraša le, če ima gotjenec pismenih dokazov, da se je učil teg>a in tega, odmerjenega s strogimi predpisi. 0 resničnih, dejamskih sposobnostih običajino nl govora. In initiiagoforat se zgodi, da so potem adilčni dijakj le navadni povprečneži v živlienju. Na Angleškem tega ne pazna)o: visa odgoija je urejena tako, da ima mladenič koincem študiranja praktično zaiainje, ki je toJi/ko vr&dno kot gotov kruh. Zato zna angleški gojenec veliko rriianj katoar napr. Nemec, a zaia dobro in poitem vise življenje dela in se uči dalje. Tako dosledno se izvaja to načelo, da zna angleški iažetnir slednji kos bolje izdelati kakor delavec, ko sem nedavno čul našega inženirja: »Tega ne razmmem, je delo delavca!« Razlika ie torej v učnean sistemu. Na Angleškem ve nele vsak učit&Ij, temveč tudi vsa javnost, da je prva dolžnost udgoje, zbuditi v goietncu zanimanje, razviti in cikrepiti ga, tudi telesno (v tem je anigloška vzgoja naravnost vzoinna), usposobiti za deJo in žtvljenje ter ustvariti iz vsakiega posamičnika celega, samostojnegačloveka. Pri nas paje vse tako urejeno, da se čhnprej ubijejo mioiativa, enargija in sviobodna volja mladih, razvijajočih se ljudi. Posledica so zatrti talenti in vedno veoja neskladnost med šolo in iivlje-iiijem. (Dalje.)