Letos več komedij
Poročilo s tiskovne konference Ijubljanske Drame pred pričetkom sezone
Letos se bo, zaradi štirinaistdnevnesra gostovanja ansambla ljub-Ijanske Drame v Makedoniji, Crni gori in Kosmetu, dramska sezona pričela pozneje kot običajno, šele 20. oktobra. S tiskovno konferenco sta novi ravnatelj Drame Slovenskega naro-dnega gledališča Polde Bibič in vršilec dolžnosti šefa programskega sektorja Janez Negro, želela seznaniti občinstvo z letošnjim reper-toarjem.  s problemi, s katerimi se ukvarja novo vodstvo ter z načrti za prihodnost.
Letos bodo na Velikem odru Drame uprizorili šest novih dram-skih del: Shakespearov »Timon Atenski«, Arbuzovo »Staromo-dno komedijo«, Rostandovo ko-medijo »Cyrano de Bergerac« in komedijo avstrijskega avtorja Ne-stroya »Talisman«. Slovenski av-torji pa so zastopani s Potrčevo »Kreflovo kmetijo« in Ruplovim »Botrom Andražem«. Prevladu-jejo tuji avtorji, kajti komedij slo-venskih avtorjev je bolj malo. Po-novili bodo tudi nekatera najbolj uspela dela preteklih sezon, kot na primer Molierove »Improvizacije v Versaillesu«, Ardenovo delo »Živite kot svinje« idr. Na odru Male drame naj bi uprizorili dve monodrami: Leautirovo »Reglja-ča« in Hankejevo »Nesreča brez želja«. Repertoar Levega odra, kjer naj bi se uprizarjala dela na-rnenjena za gostovanja, še ni do-končno oblikovan.
Na programu so torej pretežno neznana dela znanih avtorjev in z izjemo Potrčeve »Kreflove kmeti-je« in»TimonaAtenskega« prevla-dujejo vedrejša dela, komedije. Novo vodstvo Drame želi s tako zastavljenim programom privabi-ti občinstvo; začasno so torej pre-kinili z gledališčem idej, z uprizo-ritvijo problemskih del, ki pri ob-činstvu še vedno ne najdejo žele-nega odziva. Vendar tako obliko-
van repertoar še ne pomeni ukini-tve gledališča idej, le spekter del uprizorjenih na odru Dramenaj bi bil širši.
Naslednji korak v premagova-nju krize, v katero je zajadrala ¦ljubljanska Drama, bi bil, kot me-ni novi ravnatelj Polde Bibič, vključitev mladih moči v pro-gramski sektor. Vrata Drame naj bi se odprla, Drama naj bi ne bila več izolirana, kot se je dogajalo v preteklih letih. Prav tako želi novo vodstvo Drame vzpostaviti stike z Akademijo za gledališče, radio, f ilm in televizijo in tudi na ta način pomladiti svoje vrste, ter z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. To sodelovanje naj bi se razvilo v vse smeri, zajemalo vsa področja, posebno pa širjenje kulture, saj je ravno to njihov poglavitni pomen. Prav tako želijo razviti tesnejše stike z ostalimi slovenskimi gleda-lišči (mariborskim, celjskim in drugimi), kar bi omogočilo tudi koordinacijo repertoarjev posa-meznih gledališč in bi se tako izog-nili istočasnemu uprizarjanju ne-kega dela. Tako tesnejše sodelova-nje bi vsekakor povečalo možno-sti gostovanj, bodisi ljubljanske Drame po Sloveniji oziroma osta-lih gledališč v Ljubljani. Logična posledica take oblike sodelovanja med slovenskimi gledališči je po-pestritev programa, ki bi pri ob-
činstvu vsekakor našlo pozitiven odziv.
Poleg tega, da v letošnjem pro-gramu prevladujejo komedije, je ta usmerjen pretežno v ženske vlo-ge. V ansamblu ljubljanske Dra-me sodeluje namreč premalo mo-ških igralcev, v večini dramskih del pa je več moških kakor žen-skih vlog in s tem v zvezi namera-va novo vodstvo pritegniti k sode-lovanju igralce, ki so sedaj v svo-bodnem poklicu, oziroma diplo-mante Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Režiserji, ki ustvarjajo v Drami, delujejo še zmeraj samo kot gostje in ne kot stalni režiserji in tudi novo vod-stvo še nirna v svojih načrtih pre-dvidenih sklenitev stalnih angaž-majev.
Še nekaj besed o abonmajih, ki predstavljajo precej trden sistem in jih je ljubljansko občinstvo že zelo navajeno. Letos so število abonmajev skrčili s 7 na 6 in na ta način ustvarili več prostih termi-nov za predstave izven abonma-jev.
Lahko torej rečemo, da je pred nami precej pestra dramska sezo-na, ki se v marsičem razlikuje od preteklih in upravičeno lahko tr-dimo - »pokrovitelj« letošnje se-zone v Drami je smeh.
V.  V.