391ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 91–413
Aleksandra Berberih-Slana
Stjepan Radi} in republikansko gibanje v Sloveniji
Od volitev v Narodno skup{~ino leta 1923 do volitev v Narodno skup{~ino leta 1925
Prodor politike Stjepana Radi}a in republikanskega gibanja v Slovenijo, ki je po Prunku
eno temeljnih vpra{anj slovensko-hrva{kih odnosov med obema vojnama, je v obdobju od
nastanka Kraljevine SHS do volitev v konstituanto {ele za~el svoj razvoj.1 Od volitev v kon-
stituanto do volitev v Narodno skup{~ino leta 1923 pa je Radi} za~el aktivno izpolnjevati
svojo ‘eljo, da bi se HRSS uveljavila tudi izven Hrva{ke.2
@e od samih za~etkov prodora Radi}eve politike se je ta sre~ala z mo~nim odporom ve~ine
slovenskih politi~nih strank, med katerimi so bili prav gotovo najbolj ostri liberalci ter prista{i
politi~nega katolicizma, ki so »hrva{ko radi}ev{~ino« od samih za~etkov primerjali z ruskim
bolj{evizmom in menili, da le-ta ne bi mogla narediti nikakr{ne {kode, ~e bi ostala omejena
na Hrva{ko, ~e pa bi pognala korenine med Slovenci pa naj bi to pomenilo razpad dr‘ave.3
Odnos SLS do Radi}a in Hrvatske pu~ke selja~ke stranke oz. (od 8. decembra 1920) Hrvat-
ske republikanske selja~ke stranke (HRSS), se je v tem obdobju ve~krat spreminjal, seveda
glede na politi~no situacijo v dr‘avi.
^e je v obdobju od zdru‘itve v Kraljevino SHS do sprejetja Vidovdanske ustave Radi}
slovensko politi~no sceno ozna~il z bojem za svobodno opredelitev slovenskega in hrva{kega
ljudstva, z za~etki {iritve svojega gibanja med Slovenci ter z bojem proti ustavi, ki je bila
sprejeta brez sodelovanja ve~ine Slovencev in Hrvatov ter proti njihovi volji, pa se je po
sprejemu ustave Radi} odlo~il za odkrito politi~no akcijo v Sloveniji. To je Radi} pravzaprav
napovedal ‘e februarja 1921, ko je v svojem ~asniku Slobodni dom objavil pismo »Sloven-
skim republikancem u [tajerskoj i Kranjskoj«, v katerem je zatrdil, da je iz Slovenije dobival
{tevilna pisma, v katerih so ga prista{i vabili k sodelovanju v slovenski politiki.4
^eprav so njegovi nasprotniki menili, da je bilo slovensko ljudstvo dovolj politi~no
iz{olano, da bi nasedalo praznim obljubam,5 pa je Radi} v Sloveniji za~el z intenzivnim
iskanjem zaveznika. Kljub temu, da je imela Samostojna kmetska stranka podoben socialni
program kot HRSS, Radi} zaradi njene takratne politi~ne usmeritve z njo ni mogel sodelova-
ti. Oporo pa je na{el v disidentu iz SKS, pisatelju dr. Antonu Nova~anu.6
Sodelovanje z Nova~anom, ki je bilo ‘e od vsega za~etka precej zapleteno, se je pred
volitvami v Narodno skup{~ino leta 1923 kon~alo, saj sta se obe strani sprli zaradi sestave
1 Prunk, Janko, Radi} in Slovenci 1919–1928, Zgodovinski ~asopis (dalje Z^), 39 (1985), {t. 1–2, (dalje Prunk),
str. 25.
2 Prav tam. Ve~ o tem: Berberih-Slana Aleksandra, Slovensko – hrva{ki politi~ni stiki od 1918 do 1926, doktor-
ska disertacija, Maribor 2003 (dalje Berberih-Slana).
3 Prav tam, str. 26.
4 Slovenskim republikancem u [tajerskoj i Kranjskoj, Slobodni dom (dalje SD), 23.2.1921, {t. 8, str. 1.
5 Radi~ev{~ina, Stra‘a (dalje ST), 31.1.1921, {t. 12, str. 1.
6 Prunk, str. 26; Grdina Igor, Kratka zgodovina Slovenske zemljoradni{ke in Slovenske Republikanske Stranke
Antona Nova~ana, Z^, 43 (1989), {t. 1, (dalje Grdina), str. 78.
392 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
volilnih list.7 Os Radi} – Nova~an, zaradi katere je SLS Radi}a opozarjala, naj se ne vme{ava
v notranje slovenske politi~ne zadeve,8 je bila pretrgana. Stjepan Radi} je v ~asniku Slobodni
dom javno objavil, da HRSS ni ve~ v nikakr{ni zvezi z Nova~anom, Nova~an pa je svojo
propagandno akcijo pred volitvami posebej ostro usmeril proti nekdanjemu zavezniku Radi}u.9
Neko~ zaveznika, naenkrat nasprotnika v pripravah na volitve v Narodno skup{~ino, ki so
dokazale, da je volivce v bistvu privla~ilo Radi}evo ime in le v majhni meri politi~ni pro-
gram, saj je Nova~an s svojo stranko na volitvah popolnoma pogorel, Radi} pa je do‘ivel
precej{en uspeh in zahvaljujo~ slovenskim volivcem dobil dva dodatna sede‘a v Narodni
skup{~ini.10 Vzroke za Radi}ev uspeh so iskali tako slovenski liberalci, ki so menili, da je k
njegovemu uspehu pripomogla vlada s preganjanjem Radi}a in HRSS, kot tudi SLS, ki je
trdila, da je Radi} volivce pridobil s praznimi obljubami pa tudi gro‘njami.11
Spor med HRSS in Nova~anom je potrdil, da je bilo njuno kratkotrajno sodelovanje neiskre-
no, da je pomenilo le boj za oblast in ni bilo v ni~emer povezano z idejo in interesi enotnega
slovensko-hrva{kega kme~kega gibanja.12 Radi} je nadaljeval z organizacijo republikanske-
ga gibanja med Slovenci, Nova~an pa je svojo politi~no pot znova posku{al najti v Beogradu,
s ~imer je bilo za njega kon~ano obdobje njegovega najplodnej{ega ukvarjanja s politiko.13
@e 22. marca, torej takoj po volitvah v Narodno skup{~ino leta 1923, so se med HRSS in
SLS v Ljubljani pri~eli prvi medsebojni dogovori o sodelovanju, ki sta jih vodila dr. Anton
Koro{ec in dr. Vlatko Ma~ek. Sporazum je bil podpisan 27. marca 1923 v Zagrebu in z njim
je bil ustanovljen federalisti~ni blok, v katerem so bili poleg HRSS in SLS tudi bosanski
muslimani v JMO. Kaj vse je pripeljalo do sklenitve tega bloka ni popolnoma znano. Osnov-
na ideja pa je bila, da bo federalisti~ni blok kontriral velikosrbski in centralisti~ni politiki
radikalno-demokratske vlade. Verjetno pa je, da je Koro{ec upal, da bo sporazum z Radi}em
zajezil njegovo aktivnej{e delovanje v Sloveniji.14
Vendar do tega ni pri{lo. Radi} in njegovi prista{i v Slovenski kme~ki republikanski stranki
(SKRS), ki je nastala po razdoru z Nova~anom, so nadaljevali za~eto delo. @e 22. marca so v
Polj~anah sklicali sejo glavnega odbora te stranke, katere sta se udele‘ila tudi podpredsednik
HRSS dr. Ma~ek ter tajnik dr. Ko{uti}. Glavni namen sestanka je bil dogovor o tem, kako
bodo po volitvah nadaljevali z organizacijo SKRS, tako na [tajerskem kot na Kranjskem. Na
[tajerskem se je organizacija za~ela {ele s predajo volilne liste ter {e ni napredovala v za‘ele-
ni meri. Izvoljen je bil organizacijski odbor, katerega predsednik je postal Andrej Kelemina.
Sprejeta pa je bila tudi odlo~itev, da bodo {tajerski republikanci ~im prej navezali stike s
svojimi kranjskimi istomi{ljeniki, saj naj bi se tudi ti organizirali, ~eprav na zadnjih volitvah
niso mogli nastopiti.15
To je bila klofuta za SLS. Slovenec je Radi}a opozoril, da je na zadnjih volitvah s pomo~jo
Mad‘arov in mad‘aronov sicer dobil dva mandata, da pa na naslednjih volitvah prav gotovo
7 Ve~ o tem: Berberih-Slana.
8 Politi~ne vesti, Neresen demagog se ogla{a, Slovenec (dalje S), 5.1.1922, {t. 3, str. 2.
9 Grdina, str. 92–93.
10 Horvat Rudolf, Hrvatska na mu~ili{tu, Zagreb 1992 (dalje Horvat), str. 158; Grdina, str. 158; Radi}eva po-
slanca v Prekmurju, Slovenski narod (dalje SN), 21.3.1923, {t. 66, str. 2.
11 Po volitvah, SN, 19.3.1923, {t. 65, str. 1; Pismo iz Prekmurja, 22.3.1923, {t. 67, str. 1; Politi~ne vesti, Radi} v
[tajersko-prekmurskem okraju, S, 21.3.1923, {t. 64, str. 3–4.
12 Ze~evi} Mom~ilo, Na zgodovinski prelomnici, Slovenci v politiki Jugoslovanske dr‘ave 1918–1929, Maribor
1986, str. 100.
13 Vsi pridete za menoj!, dr. Anton Nova~an, SN, 10.8.1923, {t. 181, str. 1; Grdina, str. 94–95.
14 Prunk, str. 28; Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici, str. 101.
15 Sjednica Glavnoga odbora SRSS u [tajerskoj, SD, 4.4.1923, {t. 15, str. 5–6.
393ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
ne bo dosegel ve~jih uspehov. Tudi na glasove ob hrva{ki meji se ne bo mogel zanesti, so
dodali, saj so bili to predvsem glasovi samostojnih in drugih politi~nih frakcij, katere so
volivci pustili na cedilu. Vendar pa je tudi SLS v teh prostorih napredovala za 100% in je bila
prepri~ana, da bo v prihodnosti na tem podro~ju dobila veliko ve~ino volivcev, torej za repub-
likance tudi tu ne bi bilo mesta. In zakaj je Slovenec to tako poudarjal? Menda zato, da si ne
bi kdo domi{ljal, da SLS sporazuma z Radi}em ni sklenila iz »takti~no utemeljenih razlo-
gov«, ampak iz strahu pred njim. Dodal pa je {e, da je seveda stvar politi~nega okusa, ~e
»smatra g. Radi} ~as, ko je ‘ njim SLS kot zastopnica slovenskega naroda v dogovoru, kot
primeren za organizacijo svoje hrvatske stranke v Sloveniji«.16
In Radi} je o~itno, ne glede na sporazum, menil, da je prav ta ~as primeren za organiza-
cijo stranke med Slovenci, predvsem na [tajerskem in v Prekmurju. Na Binko{tno nedeljo je
v Prekmurje poslal deset svojih poslancev, ki so se razdelili v pare in v razli~nih krajih orga-
nizirali pet shodov. Najbolj obiskan je bil shod v Kri‘evcih, na katerem sta kot govornika
nastopila Radi}ev sorodnik Ivica Radi}, poslanec za travni{ko okro‘je v Bosni, ter [tefan
^i‘me{ija, ki je bil na Radi}evi listi izvoljen v Prekmurju. Govor Ivice Radi}a je bil zelo
zanimiv, saj je med drugim dejal, da bo pri{el ~as, ko bosta Slovenija in Hrva{ka republiki,
~eprav so se morali radi}evci trenutno republiki odpovedati (!). V isti sapi je govoril o tem, da
v Beograd ne bo od{el zaradi ‘elje volivcev, da pa bo HRSS, ~e bi bilo to potrebno, v Beograd
poslala dvajset ali pa {e ve~ svojih ljudi. Napovedal je {e, da bodo naslednje volitve ‘e jeseni.
Ker je Radi} resni~no ra~unal na nove volitve, na katerih je ‘elel tudi na tem podro~ju dobiti
ve~ino glasov, je HRSS organizirala veliko {tevilo shodov.17
Slovenski narod je poro~al, da so celo srbski ~asniki, tako kot npr. Politika in Vreme,
poro~ali o rasto~em nezadovoljstvu in nasprotovanjih, ki so nastopila med Radi}em in
Koro{cem. Ta poro~ila naj bi bila popolnoma resni~na, saj jih je dopisniku Slovenskega naro-
da potrdil neimenovani prista{ SLS. Politika je med drugim poudarila, da so bile vezi med
obema politikoma nadvse zrahljane in da so njuni odnosi postajali vse slab{i, do tega pa naj
bi pri{lo prav zaradi shodov, ki jih je Radi} organiziral v Prekmurju. Vendar pa te‘ava ni bila
toliko v tem, ker so bili shodi organizirani, kot pa v tem, da so govorniki na njih zelo ostro
nastopili proti SLS. Vodstvo SLS je bilo nadvse ogor~eno, saj so Radi} in njegovi sodelavci
na ta na~in o{kodovali njihove interese in {kodili ugledu stranke. Ko so se odnosi med dvema
politikoma ohlajali, pa je Radi} v Prekmurju {e ostreje nastopil proti SLS. V zvezi z nasprot-
jem med tema dvema strankama so se za~ele {iriti tudi govorice o razpadu t. i. »revizijo-
nisti~nega bloka«, saj se ostale stranke bloka niso strinjale s politi~nim nastopom hrva{kih
republikancev.18
Slovenski liberalci so z veseljem trdili, da se bo to zgodilo prav kmalu, saj je ob vsej svoji
agitaciji po Sloveniji Radi}eva stranka mogla rasti le na ra~un SLS, da bi si ti dve stranki
sporazumno dolo~ili interesne sfere, pa je bilo, po mnenju liberalcev, popolnoma izklju~eno,
predvsem z Radi}eve strani.19 Liberalci so ‘eleli dokazati, da slovenski kmetje sploh niso
razumeli Radi}evega programa in da jih je pritegnila le njegova osebnost ter splo{no raz{irjeno
mnenje, da bo »z Radi}em konec vsega zla v dr‘avi«. Tako naj bi prav po shodu o binko{tih
v Prekmurju neki kmetje vzklikali: »@ivio Radi}! Nam ne treba republike!« in ko so jim
drugi prisotni razlo‘ili, da so ti vzkliki v nasprotju z radi}evim programom, so »utihnili, tiho
16 Politi~ne vesti, Radi}evi poizkusi v Sloveniji, S, 8.4.1923, {t. 79, str. 2–3.
17 Na Radi}evem shodu, SN, 27.5.1923, {t. 120, str. 2.
18 Razdor med Radi}em in dr. Koro{cem, SN, 3.6.1923, {t. 125, str. 2.
19 Radi}eva agitacija, SN, 17.6.1923, {t. 137, str. 1–2.
394 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
premi{ljujo~, zakaj sta Radi} in republika isto, kajti republiko imajo mnogi Prekmurci izza
svojih bolj{evi{kih dni v slabem spominu«.20
Sodelovanje HRSS in SLS v federalisti~nem bloku ni odpravilo razlik in rivalstva med
strankama. SLS ve~ kot o~itno ni bila pripravljena slediti drzni in avanturisti~ni politiki Stjepa-
na Radi}a. V enem svojih pisem, ki jih je, po svojem pobegu pred vlado v tujino, Radi} po{iljal
vodstvu HRSS iz Londona, je med drugim pisal o razgovoru z neimenovanim angle{kim dr‘av-
nikom, s katerim se je pogovarjal tudi o Slovencih. V razgovoru je Radi} govoril o tem, da
velika ve~ina slovenskega naroda podpira enotnost in samostojnost Slovenije v enakopravni
zvezi s Srbijo. Poudaril je, da je za Koro{cem stalo ~ez 100.000 volivcev in 22 poslancev, ki so
vodili enako politiko kot Hrvati, ~eprav z druga~no taktiko. Vendar pa je Koro{cu poslal nedvo-
umno sporo~ilo: »^e pa bi spremenili tudi politiko – kar mislim da je nemogo~e – bi mi Hrvati
z 10 tiso~ glasov in dveh zastopnikov na zadnjih volitvah zagotovo sko~ili na 100 tiso~ glasov
in dvajset zastopnikov. Kandidirali bi normalno same Slovence, vendar samo tak{ne, ki zahte-
vajo za Slovenijo enak polo‘aj v skupnosti s Srbijo kot mi za Hrva{ko«.21
Zanimivo je, da po sklenitvi sporazuma Slovenec ni ve~ kritiziral Radi}a ali njegovo
politiko v Sloveniji. Na SLS so v Sloveniji namre~ stalno pritiskali dolo~eni krogi, ki so
zahtevali, naj ~im tesneje sodeluje s Hrvati. V letih 1923 in 1924 je bilo to slovensko avtono-
misti~no gibanje, ki je imelo sicer le malo prista{ev in ki je izdajalo ~asnik Avtonomist. To
gibanje sta vodila Albin Prepeluh in dr. Dragotin Lon~ar. Ta dva sta se navdu{evala za Radi}ev
program ter ga propagirala v svojem ~asniku in opozarjala na usodno povezanost slovenske-
ga in hrva{kega naroda.22 Konec oktobra 1923 je Slovenski narod poro~al, da je Avtonomist
postal celo slu‘beno glasilo HRSS v Sloveniji, dokaz za to pa naj bi bila tudi vsebina ~asnika,
ki se je za~el zavzemati za federalizacijo in ne ve~ za avtonomijo ter za »~love~ansko in
mirotvorno republiko«, ~isto po Radi}evem vzgledu.23
Novo usmeritev Avtonomista je nadvse ilustrativno pokazal ~lanek »Odlo~ilni trenutki«,
v katerem je pisec opozarjal, da se je bli‘al ~as, ko bi Slovenci morali dokon~no izbrati svojo
politiko napram Beogradu. Ob tem pa je zatrdil, da v tej izbiri ne bi smeli pozabiti, da Slo-
venci brez Hrvatov niso dovolj mo~ni, da bi karkoli dosegli. Torej, Slovenci ne bi smeli
narediti ni~esar brez sporazuma s Hrvati, {e posebej zaradi tega, ker je srbska politika na
vsak na~in ‘elela zanetiti spor med slovenskim in hrva{kim narodom. V tem pa je po mnenju
pisca ~lanka obstajala nevarnost: »Hrvati so mo~nej{i od Slovencev, hrvatski problem je za
Srbe bolj pere~ kot slovenski; ~e bi se hoteli Hrvati sporazumeti s Srbi – bi jim dali Srbi na
milost in nemilost vse Slovence! Kaj sledi iz tega? Tudi ~e bi dobili Slovenci danes za to, da
pomagajo Belgradu proti Hrvatom, kak{no drobtinico, bi Slovenci pozneje drago pla~ali vse
to. Kajti tudi Slovenci skupaj s Srbi ne bi mogli dolgo vladati proti celemu hrvatskemu naro-
du. Prej ali slej bi bili Srbi prisiljeni, da se pogajajo s Hrvati. In takrat se ne bi Belgrad ni~
pomi{ljal, izro~iti Slovence Hrvatom. Kako bi Hrvati pla~ali Slovencem to, da so jim Sloven-
ci v najte‘jem boju padli v hrbet, si ni te‘ko misliti. Slovensko in hrva{ko vpra{anje je v
bistvu isto in se re{i najla‘je, ~e korakata oba naroda v eni bojni vrsti ... Mi ne smemo nikdar
pozabiti, namre~: da smo Slovenci in Hrvati navezani en na drugega, da pa so Hrvati Sloven-
cem bolj potrebni kot Slovenci Hrvatom ...«.24
20 Radi}eva agitacija, SN, 17.6.1923, {t. 137, str. 1–2; Dnevne vesti, Posledice Radi}eve agitacije, SN, 1.7.1923,
{t. 147, str. 4.
21 Prunk, str. 29; Radi}eva akcija, Hrvat (dalje H), 19.11.1923, {t. 1112, str. 1.
22 Prunk, str. 29.
23 Politi~ne vesti, Avtonomist – Radi}evo glasilo, SN, 16.10.1923, {t. 236, str. 2.
24 Prunk, str. 29.
395ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Omahovanje SRS glede republikanskih na~el in glede sodelovanja s HRSS je zbujalo
nezadovoljstvo {tevilnih republikancev. Zaradi tega se je v Sloveniji pojavila {e ena repub-
likanska stranka. Pod vplivom znanega slovenskega komunisti~nega vodje Lovra Klemen~i~a,
je kmet Josip Murn v Kandiji v za~etku januarja 1924 ustanovil Kme~ko republikansko stranko,
za katero je trdil, da nasprotuje centralisti~ni SKS, Prepeluhovi SRS in Kristanovim sociali-
stom. Voditeljem republikanskih strank je o~ital, da njihovo gibanje ni iz{lo iz kme~kih slojev,
ampak naj bi bilo proizvod interesov drobne bur‘uazije. Ta nova republikanska stranka pa je
bila le {e en dokaz razcepljenosti republikanskega gibanja v Sloveniji. Akcija, za katero so se
zavzemali Prepeluhovi avtonomisti v za~etku leta 1924, s katero naj bi zdru‘ili in bolje orga-
nizirali republikansko gibanje v Sloveniji, je tako propadla.25
Radi} je v Londonu ostal do konca leta 1923. Ker tam ni naletel na razumevanje za hrva{ko
politiko, je pred Bo‘i~em odpotoval na Dunaj, od koder je la‘je vzdr‘eval stike s svojimi
sodelavci.26 Prav tako se je la‘je pripravljal na volitve, za katere je pri~akoval, da bodo razpi-
sane prav kmalu. Ko je Reka pripadla Italiji, je Radi} nadvse ostro reagiral na pisanje Sloven-
ca, ki je to po njegovem mnenju odobraval, in omenil, da se bli‘ajo volitve, na katerih bo
slovenski narod obra~unal tako s Slovencem kot z SLS. Obljubil pa je, da v kolikor to ne bo
uspelo slovenskim republikancem samim, da jim bo pri tem na vse na~ine pomagala HRSS.
Radi} je {e dodal: »V vsako slovensko vas bo pri{lo po ve~ hrva{kih kmetov,27 da to Pa{i}evo
izdajo in vse Pa{i}eve javne in skrite pomo~nike dobro opi{ejo in neusmiljeno o‘igosajo«.28
Liberalni Slovenski narod je na te Radi~eve gro‘nje zajedljivo pripomnil: »Radi} in Koro{ec
sta res dobra zaveznika, ki pri vsaki priliki grozita drug drugemu s kolom«.29
Le mesec dni po tej izjavi se je Koro{ec mudil v Zagrebu, kjer je imel dalj{o konferenco
z vodstvom HRSS. Novinarjem Koro{ec o tem sestanku ni ‘elel dosti povedati, zato so v
politi~nih krogih sklepali, da dr. Koro{ec ni bil zadovoljen z rezerviranostjo HRSS. Na se-
stanku so namre~ razpravljali o prihodu poslancev HRSS v Narodno skup{~ino. Radi} je
izrazil pripravljenost za to, vendar pa je poudaril, da {e ni pri{el pravi ~as. Prav tako Radi} ni
‘elel dati nobene izjave v zvezi z nastopom HRSS v ~asu volitev in po njih. Bilo je gotovo, da
‘elijo radi}evci v svoji politi~ni taktiki popolno svobodo, zaradi te rezerviranosti pa je bil
Koro{ec precej skepti~en, saj je slutil, da je Radi} za~el pripravljati teren v Sloveniji, da bi
republikanci tu na volitvah nastopili samostojno in na tak na~in v prvi vrsti o{kodovali SLS.30
V tem vpra{anju se je spor med SLS in Radi}em poglabljal. Liberalni Slovenski narod je
poro~al, da se je Koro{ec Radi}evega volilnega nastopa v Sloveniji tako zelo bal, da naj bi
SLS namigovala, da bo na Hrva{kem in v Sloveniji proti radi}evskim kandidaturam uporabi-
la vladno mo~. SLS naj bi celo nameravala s pomo~jo ‘andarjev Radi}u in njegovim prista{em
zapreti pot ~ez Sotlo in Kolpo.31
25 Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici, str. 101.
26 Horvat, str. 188.
27 Le kak{en mesec kasneje je okrajni glavar okrajnega glavarstva Murska Sobota v svojem situacijskem poro~ilu
zapisal: »Pred vsemi drugimi strankami so se pri~eli Radi~evci ‘ivahno gibati. Osobito v Dolnje Prekmurje prihajajo
~esto preko Mure radi~evski poslanci iz sosednjega Medjimurja ter prirejajo po tamo{njih vasicah sestanke s svojimi
somi{ljeniki. Shodov v pravem pomenu besede ne prirejajo, omejujejo se na podrobno delo; vsebina razgovorov se
su~e ve~jidel v duhu, ki ga zastopa Slobodni dom in drugo opozicijonalno ~asopisje. Na ugovore Prekmurcev, kaj
i{~e Radi~ v inozemstvu in zakaj ne gredo njegovi poslanci v Beograd, je nek poslanec odgovoril, da Radi~ seznanja
inozemstvo s svojim programom, za katerega ho~e pridobiti in da {e ni pri{el pravi trenutek za odhod v Beograd«.
ARS, Veliki ‘upan Mariborske oblasti, Sekretarijat, S 86, 1924, 1–1000, {t. 374/preds.
28 Politi~ke i kulturne viesti, »Slovenec« glav. list dra. Koro{ca, SD, 6.2.1924, {t. 6, str. 7.
29 Maskiran nastop Hrvatskega bloka, SN, 8.2.1924, {t. 32, str. 2.
30 Konferenca dr. Koro{ca v Zagrebu, SN, 1.3.1924, {t. 51, str. 2.
31 Politi~ne vesti, Notranji spor med SLS in Radi}em se {iri, SN, 28.3.1924, {t. 72, str. 2.
396 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
^asnik Avtonomist je objavil pismo Ludvika Berganta iz Sv. Lenarta nad [kofjo Loko,
prista{a SLS, ki je kritiziral politiko SLS napram Radi}u in jo ‘elel javno o‘igosati: »Gre v
prvi vrsti tukaj za Radi~a. Vsi, ki z mo‘gani mislimo, dobro vemo, da so vsi strankini ~asopi-
si, ki so namenjeni priprostemu narodu, slikali Radi~a kot najve~jega zapeljivca in demago-
ga, ki ljudi samo vara, medtem ko se ga v listih, ki so namenjeni bolj inteligenci, ni napadalo,
ali vsaj ne tako strastno kot v ostalem strankinem ~asopisju. Zakaj to? Kar se pove enemu,
naj se {e drugemu. Ne bom zagovarjal Radi~a tukaj, to ni moj namen, ~eprav vem, da ima
tudi on nekaj lepih in dobrih to~k v svojem programu (vse se pa itak malokdaj more v praksi
uporabiti) pa~ pa ho~em pribiti samo dejstvo, da ljudje zmajujejo z glavami, ~e{ kako je
mogo~e, da se vodstvo na{e stranke sploh kaj pregovarja z Radi~em in njegovimi prista{i, ~e
so taki zlo~esti ljudje, da bratski nam narod hrvatski samo varajo.«32
Seveda je SLS na te obto‘be odgovorila. Zavrnila je obto‘bo, da je bila njena politika
glede Radi}a dvoli~na, ampak naj bi bilo v interesu dr‘ave dogovarjati se z vsakim, s katerim
mora zaradi dolo~enih ciljev uskladiti taktiko, ~etudi se z njegovimi politi~nimi usmeritvami
ne strinja. Zatorej je bila SLS upravi~ena zavra~ati tiste to~ke Radi}evega programa, ki so
bile v nasprotju s programom stranke.33
Kljub vsemu prepri~anju, da je SLS v Sloveniji nepremagljiva pa se je strankino vodstvo
o~itno zelo balo Radi}evega nastopa v Sloveniji, kar je nadvse zabavalo krog okoli Sloven-
skega naroda34. Ta ~asnik je zapisal, da so poslanci HRSS bolj podpirali nove volitve, kot pa
mo‘nost sestave poslovne vlade opozicijskega bloka, saj so ra~unali, da bodo po njih v
skup{~ino pri{li {e {tevil~nej{i in mo~nej{i. Iz istega vzroka pa naj bi se SLS volitev bala in
jim nasprotovala. Slovenski narod je trdil, da je Koro{ec vedno poudarjal, da morajo volitve
biti izvedene kasneje, ker SLS na njih ni bila pripravljena in so se njeni vodje bali, da bodo
nekaj mandatov izgubili na ra~un svojih »zaveznikov«, ki so nameravali nastopiti pod »Prepe-
luhovim praporjem«. Zaradi tega naj bi, kot je trdil Slovenski narod, prista{i politi~nega
katolicizma v strahu opazovali Radi}a, ki je volitve posku{al izsiliti s posebno taktiko inter-
vjujev v tujem tisku o notranjepoliti~nih razmerah v Kraljevini SHS.35
Vendar pa je dopisniku Slovenca neimenovani ~lan vodstva HRSS v razgovoru zanikal
mo‘nost, da bi se ta stranka na volitvah spopadla s katero izmed svojih zaveznic. Omenil je,
da bo vsa mo~ HRSS na volitvah koncentrirana na jug dr‘ave, da pa ne nameravajo motiti
svojih zaveznikov, saj bi morali blok sporazuma okrepiti tudi po volitvah. Dodal je {e: »Depla-
sirano je radi tega govoriti in pisati, da bomo v Bosni in Sloveniji koga izpodrivali, ker nima-
mo zato nikakih razlogov, ko vendar dr. Koro{ec in dr. Spaho stojita z nami na istem stali{~u
sporazuma«. Omenil pa je mo‘nost skupnega nastopa na volitvah, ~e bi se stranke o tem
medsebojno sporazumele.36 Beograjski ~asnik Vreme je ocenil, da je tak{en sporazum med
SLS in radi}evci v Sloveniji nemogo~, saj »sprejemajo~ Radi}evo stali{~e, da so Hrvati,
Slovenci in Srbi trije narodi, dr. Koro{ec ne priznava Radi}u pravice, da postavlja kandidate
na teritoriju slovenskega naroda, ki prav tako ‘eli voditi svojo samostojno politiko«.37
32 Kaj ni prav?, A, 5.4.1924, {t. 14, str. 1.
33 Politi~ne vesti, Na naslov SLS, S, 5.4.1924, {t. 79, str. 2–3.
34 24. aprila so se ljubljanski pridobitni sloji zbrani v NNS zdru‘ili s slovenskim delom NRS, obdr‘ali pa so
staro liberalno politi~no glasilo Slovenski Narod, katerega pa po tem obdobju ne moremo ve~ opisovati kot liberalno.
Perov{ek Jurij, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–
1929), Ljubljana 1998, str. 7.
35 Radi}eva stranka ‘eli volitve, SN, 18.4.1924, {t. 90, str. 1; Dnevne novice, Strahovi se ‘e pojavljajo, SN,
25.4.1924, {t. 95, str. 3.
36 Smernice H.R.S.S., S, 29.4.1924, {t. 98, str. 2.
37 Radi}evci i opozicioni blok, Vreme, 26., 27., 28.4. 1924, {t. 847, str. 4; Politi~ne vesti, Volilni sporazum med
radi}evci in klerikalci, SN, 29.4.1924, {t. 98, str. 2.
397ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Radi} pa se je kljub vsem izjavam o sodelovanju ‘e pripravljal na volitve,38 in to z novim
zaveznikom, Albinom Prepeluhom39, na katerega zvezo z Radi}em so slovenski liberalci ‘e
zdavnaj namigovali, Prepeluh pa je v svojem ~asniku Avtonomist to zanikal. Konec aprila se
je Prepeluh dva dni mudil na Dunaju, kjer se je sestal z Radi}em in se z njim sporazumel
glede nastopa na prihodnjih volitvah.40 Znano naj bi bilo, da je bilo vodstvo HRSS proti
sodelovanju s Prepeluhom na volitvah, ker naj bi se zavedalo, da bi s takim nepremi{ljenim
korakom razrahljalo sodelovanje z SLS in uni~ilo medsebojno zaupanje. Vendar pa Radi}
tega mnenja vodstva ni upo{teval, kakor je zapisal Slovenec, »kakor ‘e mnogokrat, kadar je
hotel kako najpametnej{o pogruntati in je nasedel dunajskemu romarju iz Ljubljane«. SLS je
to ob‘alovala, ne zato, ker bi se bala Radi}a, temve~ zaradi tega, ker »bo brez vsake potrebe
absorbirala nekaj energije za medsebojno borbo, mesto da bi se vsa slovenska in hrvatska
energija strnjeno uporabila zgolj proti centralizmu in za udejstvitev slovenskega in hrvatske-
ga programa«. Iz tega vzroka je Slovenec mol~al, kadar se ni strinjal s politiko HRSS, {e
posebej, ~e se je nana{ala na notranje zadeve hrva{kega naroda in na program HRSS. SLS naj
bi se namre~ zavedala, da je stvar Hrvatov, kako si bodo postlali, kakor je verjela, da je samo
stvar Slovencev, kako si bodo uredili svojo prihodnost. SLS je sebe opisala kot lojalno zavez-
nico v skupni obrambi in v skupnem napadu in opozorila, da ne namerava na sebe prevzeti
krivde zaradi morebitne izgube mo~i zaradi nelojalnosti med zavezniki. Zagrozila pa je, da
nikomur ne bo pustila krhati politi~ne mo~i slovenskega naroda, niti Radi}u ne.41
Dopisniku Slovenca je ~lan predsedstva HRSS sicer izjavil, da HRSS ni ‘elela voditi
slovenske politike, ker je ‘elela spo{tovati na~elo suverenosti vsakega naroda. Vendar pa je
zagovarjala stali{~e, naj se vsi volivci, ki so sogla{ali z njeno politiko, zbero okoli Slovencev,
ki so zagovarjali tako politiko. In prav iz tega razloga naj bi Radi} sklenil sporazum s Prepe-
luhom, s katerim je bil ‘e dalj ~asa v zvezi.42 Krog okoli Slovenskega naroda je o slovenskih
republikancih menil, da so verjeli v Radi}evo uspe{nost kakor »kristjan v evangelij, da so
38 To so potrjevala tudi t.i. situacijska poro~ila, ki so jih okrajna glavarstva po{iljala velikemu ‘upanu maribor-
ske oblasti. Tako je npr. 24. marca 1924 okrajno glavarstvo v Murski Soboti poro~alo: » V velikem {tevilu se pojav-
ljajo v tukaj{njem obmo~ju dalmatinski kro{njarji pa tudi zagorski ku~arji; prepri~an sem, da je velika ve~ina the
ljudi v zvezi z Radi}evo propagando v Prekmurju«, 1. aprila pa je isti okrajni glavar velikemu ‘upanu poro~al:
»Kakor sem ‘e v prej{njih poro~ilih omenjal, moram tudi tokrat povdarjati, da se radi~evska agitacija po Prekmurju
zelo razvija in posega precej intenzivno na sosedni ljutomerski okraj. Po dobljenih poro~ilih se vr{i mo~na radi~evska
propaganda v severo-zapadnih ob~inah Prekmurja z nem{ko narodnostjo. @ivahno dejavnost je opazovati pa tudi v
ob_murskih ob~inah zlasti v beltinskem okraju, ki je dosedaj veljal kot neomejeno vdan Kleklnu«. ARS, Veliki
‘upan mariborske oblasti, Sekretarijat, S 86, 1924, 1–1000, spis 508/pred.
39 Ob tej novici je Kmetijski list, ~asnik SKS, odreagiral s precej negativnim opisom Prepeluha in te nove
politi~ne zveze: »Je me{~ansko dete, ki je po hitro kon~ani {oli iskal kruha kot kanclijski pisar. Ko se mu je razvil
um, je spoznal, da je kruh trd in pi~el in da ni prave prihodnjosti. Pa je postal socijalist. Zadnji ni rad in je pri~el
pisati. Kmalu je postal eden prvih njihovih ideologov. Ob prevratu je bil ‘e skoro najvplivnej{i med njimi in v
pokrajinski vladi je ‘e zavzel za socijaliste najvplivnej{e mesto poverjenika socijal. politike. To pa je rodilo zamero
in, ko se je dal po kratkodobnem poverjeni{tvu visoko penzijonirati, je to rodilo v socijalisti~nih vrstah odpor in tudi
pri drugih strankah precej studa, ker je izdajalo presilen socijalen apetit. Leta 1920 ga niso marali za kandidata v
ustavotvorno skup{~ino in to ga je prisililo, da je obesil na kol svoje socijalisti~no prepri~anje. Iskal je hvale‘nej{ega
pota do mandata. Postal je avtonomist in je visoko za‘igal kadilnice klerikalcem. Tudi to ni pomagalo. Pa se je
zatekel v Beograd in pridno konferiral s pok. Proti}em, ~eprav zdaj pi{e, da je »ena sama la‘ in farbarija, kar govore
Belgraj~ani.« Umrl pa je g. Proti} in Bine Prepeluhov se je zopet prelevil. Posku{al je z Zagrebom. Postal republika-
nec in ~love~anski mirotvorni kmet, avtonomijo pa je prepustil klerikalcem, sam pa razpel federacijo. Nekaj ~asa mu
tudi Hrvatje niso zaupali pri tako mavri~nem prepri~anju, nazadnje pa je {lo. Do kdaj, se ne ve. Nova~anov slu~aj {e
ni pozabljen.« Politi~ne vesti, Prepeluhovstvo, Kmetijski list, 28.5.1924, {t. 22, str. 2.
40 Vodopivec Peter, Avtonomisti~na misel Albina Prepeluha, Nova Revija, 1989, letnik VIII., {t. 81/82, str. 207.
41 Politi~ne vesti, Radi} – Prepeluh, S, 3.5.1924, {t. 101, str. 2–3.
42 Pakt HRSS z g. Prepeluhom, S, 9.5.1924, {t. 106, str. 1.
398 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
ra~unali z metodami prihodnjega politi~nega boja na Hrva{kem, z du{o dolenjskega in {tajer-
skega kmeta ter z mo‘nostjo, da »pljusknejo hrvatski selja{ki glasovi tudi v Slovenijo«, zara-
di ~esar so se tudi zatekli k Radi}u. Vendar pa naj bi bilo od vsega tega va‘neje le to, da so
ra~unali, da bodo z Radi}evo pomo~jo prav gotovo pri{li do poslanskega mesta.43
Slovenski narod je komentiral, da se je v Jugoslovanskem klubu pojavilo zanimivo razpo-
lo‘enje, saj so prista{i politi~nega katolicizma stremeli po prekinitvi kakr{nihkoli odnosov s
HRSS, ~esar jim sicer ne bi bilo te‘ko narediti, vendar pa si tega niso upali storiti, saj so se
bali poraza na volitvah proti Prepeluhu in njegovim slovenskim republikancem. SLS pa se je
zna{la v {kripcu ne le zato, ker ni upala raztrgati vezi z radi~evci, ampak tudi zaradi tega, ker
ni mogla vstopiti v Pa{i}-Pribi}evi}evo vlado, saj se ni mogla kar ~ez no~ odpovedati svojemu
»avtonomisti~no-separatisti~nemu programu«, kot je trdil krog okoli Slovenskega naroda,
saj bi s tem izgubila podporo v volilnem telesu.44
Del trditev o ‘elji po prekinitvi sodelovanja med SLS in HRSS bi lahko potrdil ~lanek v
Slovencu, v katerem je bilo zapisano, da je bila avtonomisti~na misel sestavni del programa
SLS, zato je bil njen nasprotnik vsak, ki bi uresni~enje tega programa na kakr{enkoli na~in
oviral, velik zlo~in pa bi zagre{il vsak, ki bi sejal razdor in ustvarjal novo stranko »v veselje
slovenskim in tujerodnim centralistom«. Menili so, da noben ~lovek zdravega razuma ne bi
mogel misliti, da bodo razcepljeni dosegli ve~ kakor enotni (so ciljali na Radi}a?). Vendar so
poudarili, da ne nameravajo odnehati ali sklepati kakr{nihkoli kompromisov, saj naj bi jim
bilo jasno, da so bili v preteklosti tisti, ki niso znali svojih osebnih interesov podrediti intere-
som naroda, v bistvu izdajalci. Slovenec je prista{e SLS opozoril, da lahko stran~ica, ki se je
pojavila v Sloveniji, »imenujmo jo Prepeluhovo, ker kon~nega imena itak {e sama ne ve«,
naredi precej zmede, vendar pa bo na koncu vseeno propadla, zato se volivci nanjo ne bi
smeli zana{ati.45
@e konec maja so se za~ele {iriti govorice, da se je med slovenskimi republikanci in njiho-
vim vodjo Prepeluhom pojavilo nesoglasje, zaradi ~esar je iz Zagreba v Ljubljano odpotoval
dr. Ma~ek, ki naj bi izgladil spore.46 Ta trditev prista{ev SLS je razburila radi}evce in Radi} je
v Slobodnem domu zatrdil, da je organizacija slovenskih republikancev potekala zelo mirno in
nadvse uspe{no. Ob tem je Radi} v strankinem ~asniku opozoril, da je decembra 1918 SLS na
svoji glavni skup{~ini v Ljubljani enoglasno sprejela zaklju~ek, da je in ostane republikanska,
kar so potrdili tudi ~lanom HRSS, ki so iz Zagreba dopotovali na obisk v Ljubljano. Sedaj pa
naj bi vodstvo SLS sicer odlo~no zastopalo zahtevo po nedeljivosti in avtonomiji Slovenije,
manj odlo~no, v~asih pa niti malo, je menil Radi}, pa se zavzema za pravico samoodlo~be
slovenskega naroda, ter dodal, da se je v praksi SLS popolnoma odrekla svojemu republikan-
stvu ter je svojim prista{em v tem vpra{anju prepustila popolno svobodo. 47
Ob tem je vodja HRSS poudaril, da je ves slovenski narod republikanski ter pod vplivom
HRSS, zaradi ~esar naj bi bilo razumljivo, da bo republikanska politika prinesla zmago na
naslednjih volitvah. Priznal je sicer, da je imela Slovenija trenutno po{teno, sposobno in
spretno zastopstvo v skup{~ini, vendar to zastopstvo po njegovem mnenju ni predstavljalo
zveste slike socialnih potreb in republikanskih te‘enj slovenskega kmeta in delavca, zato je
dodal: »Slovenci gredo od dobrega k bolj{emu in tako je tudi prav«.48
43 Na{e politi~ne grupe, SN, 1.3.1924, {t. 51, str. 1.
44 Klerikalci med dvema stoloma, SN, 10.5.1924, {t. 107, str. 1.
45 Politi~ne vesti, ^isto jasno je treba povedati, S, 14.5.1924, {t. 110, str. 2.
46 Politi~ne vesti, Dr. Ma~ek v Ljubljani, S, 24.5.1924, {t. 119, str. 2.
47 Politi~ke i kulturne viesti, Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev, SD, 18.6.1924, {t. 25, str. 7.
48 Prav tam.
399ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Ta Radi}ev ~lanek je zelo razburil krog okoli Slovenskega naroda, ki je komentiral, da je
Radi} slovenski narod naivno sodil po »primitivnem in enostavnem razumu hrvatskih nepis-
menih mas«, ter dodal, da Slovenci republikanskim geslom ne bodo tako slepo sledili, kot so
»hrvatske mase sledile Radi}evim mirotvornim natolcevanjem«. Slovenski narod je menil,
da je Radi} vsake toliko objavil kak{en ~lanek o Sloveniji le zato, da bi prestra{il vodstvo
SLS in jo na ta na~in prisiljeval k radikalnej{i politiki, prepri~ani pa je bil, da SLS to ni bilo
po volji ter da je bil blizu ~as, ko bo SLS ostro nastopila proti »Radi}evi nevarnosti«.49
Zaradi tega krog okoli ~asnika Slovenski narod ni razumel, kako je lahko SLS v sporo~ilu o
poteku svoje poslanske skup{~ine v Celju zapisala le, da je dr. Koro{ec poro~al o notranjepoli-
ti~nem polo‘aju. Po njihovem mnenju je bilo SLS neljubo govoriti o notranjem polo‘aju, o
mo‘nostih uspeha boja opozicijskega bloka, o zvezi z Radi}em, o vstopanju kme~kega
bolj{evizma v dr‘avo.50 Ta molk naj bi povedal vse, saj je pokazal, da stranka v teh vpra{anjih
ni bila sposobna zavzeti dolo~enega stali{~a. Po mnenju Slovenskega naroda je bila SLS najve~ja
izdajalka slovenskega naroda, saj se ni sramovala sodelovanja »z na{imi zunanjimi sovra‘niki,
ki {~uvajo na{e nepou~eno ljudstvo proti kraljevini in Jugoslaviji, ki propovedujejo separati-
zem ter priporo~ajo zavezni{tvo z veleizdajalskim tipom, kakor{en je g. Stjepan Radi}«.51
Ne Radi}, ne prista{i HRSS, ne slovenski republikanci pa se niso kaj dosti ozirali na take in
podobne napade Slovenskega naroda, temve~ so se posvetili organizaciji stranke v Sloveniji.
Slobodni dom je poro~al o velikih skup{~inah, ki so jih njihovi prista{i organizirali v Prekmur-
ju, precej pogosto pa so Prekmurje obiskovali tudi poslanci HRSS, ki naj bi pomagali pri orga-
nizaciji dela ter na tem podro~ju propagirali republikansko gibanje.52 Odpor SLS, ki teh podro~ij
ni ‘elela kar tako prepustiti radi~evcem ter njen boj proti {irjenju vpliva HRSS med tamkaj{njimi
kmeti in delavci, so izzvali Radi}a, ki je izjavil, da »dasi so vsi popi delali z vsemi sredstvi za
stranko g. Koro{ca, je vendar hrvatski republikanski pokret za vedno odvzel prostrana podro~ja
teh krajev mra~nemu klerikalizmu in nadutemu fevdalizmu mad‘arskih grofov«.53 Ta izjava
Stjepana Radi}a je {e toliko bolj zanimiva glede na dejstvo, da je HRSS prav v tem ~asu
razmi{ljala o vstopu v Davidovi}evo vlado, v kateri je bila zastopana tudi SLS, torej v ~asu, ko
naj bi bila Radi} in Koro{ec s svojima strankama v bistvu zaveznika.
15. septembra 1924 je predsedstvo HRSS razpravljalo o vstopu stranke v Davidovi}evo
vlado. Po dvournem zasedanju so ~lani predsedstva sprejeli odlo~itev, da bo stranka v vlado
stopila s {tirimi poslanci.54 Seveda se je takoj odprlo tudi vpra{anje sporazuma med Radi}em
in SLS. Krog okoli Slovenskega naroda je poudarjal, da je SLS vpra{anje avtonomije vedno
tretirala samo z »interslovenskega« stali{~a in svoja na~ela branila predvsem proti politi~nim
krogom, ki so zagovarjali ~im tesnej{o zvezo s Hrvati in Srbi. Po njihovem mnenju pa je SLS
o vpra{anju avtonomije Slovenije premalo razpravljala z drugimi, v prvi vrsti s Hrvati: »Disku-
sijo z brati Hrvati, zlasti z gosp. Radi}em odklanja SLS z neko neverjetno opreznostjo, ni ji
po godu zagovarjati avtonomijo Slovenije napram Hrvatski ter zlasti postaviti Hrvatom in
gosp. Radi}u temeljno, nadvse usodno vpra{anje, kaj pravzaprav misli s svojim sporazu-
mom, ki ga le enostransko poudarja, kakor da v Jugoslaviji gre samo za sporazum razdelitve
49 Politi~ne vesti, Slovenska republikanska stranka, SN, 21.6.1924, {t. 140, str. 2.
50 Stjepan Radi} je brez dogovora z zavezniki odpotoval v Moskvo, kjer naj bi svojo stranko pridru‘il »organi-
zaciji zelene internacijonale«, s ~imer je predstavnike opozicijskega bloka neprijetno presenetil, vladnim strankam
pa vzbudil upanje, da ta njegova poteza pomeni konec opozicijskega bloka. Ve~ o tem: Berberih-Slana, str. 120.
51 Sklepi Jugosl. Kluba, SN, 27.6.1924, {t. 145, str. 1.
52 Iz HRSS, Prekomurje jednako za republiku i za Hrvatsku, SD, 18.6.1924, {t. 25, str. 6; Iz Hrvatske Repu-
blikanske Selja~ke Stranke, Velike skup{tine HRSS u Prekomurju, SD, 27.8.1924, {t. 35, str. 3.
53 Politi~ne vesti, Radi} o dr. Koro{cu, SN, 27.8.1924, {t. 195, str. 2.
54 Horvat, str. 205.
400 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
Jugoslavije na Srbijo in Hrvatsko, ne pa tudi za ekzistenco Slovenije.« Po mnenju Slovenske-
ga naroda naj bi dolo~ena znamenja dokazovala, da si je Radi} prizadeval, da bi Hrva{ki
priboril ~im ve~ji obseg meja in zato naj bi s Srbi me{etaril za nekatere slovenske pokrajine,
katere je ‘elel videti v objemu hrva{ke federacije. Zaradi tega je ta ~asnik Radi}u postavil
vpra{anje, kaj namerava s slovenskimi kraji, ki jih ho~e SLS »izpremeniti v avtonomisti~no
zaokro‘eno, strankarsko in absolutisti~no upravljano Slovenijo«? Menili so, da bi bilo iz
dr‘avnih, pa tudi iz gospodarskih interesov za‘eljeno, da bi bilo raz~i{~eno vpra{anje razmerja
Slovenije in Hrva{ke ter da bi SLS razlo‘ila, kako si to razmerje zami{lja po sporazumu. Tudi
Radi} naj bi natan~no povedal, ali bi Slovenija dobila enako samostojnost kakor Hrva{ka ali
Srbija, ali pa naj bi se Slovenci kot »planinski Hrvatje« enostavno pridru‘ili Zagrebu.55
Pa to vpra{anje ni bilo dolgo aktualno. S svojim govorom na skup{~ini v Kra{i~u 28.
septembra 1924, v katerem je Radi} napadel poslanico, ki jo je ob tiso~letnici hrva{kega
kraljestva 20. avgusta izdalo 14 hrva{kih {kofov, se je Radi} odmaknil od mo‘nosti sklenitve
kakr{negakoli sporazuma z SLS. Med drugim je namre~ izjavil: »Jaz sem vam povedal, da
nam popovi politi~no ne morejo {koditi, ali ne dopu{~amo, da nas sramote in da bo pri nas
kmalu tako, kakor na Kranjskem, kjer popje vpra{ujejo ‘ene pri spovedi, kak{ne liste ~ita
njen mo‘ oziroma kateri stranki pripada. Ako to ni popovska stranka, ji re~e, da ni ve~ njego-
va ‘ena, to pa na tako prosta{ki na~in, da se tu ne more ponoviti. To je, vidite, najve~ji greh
proti Svetemu Duhu, je greh proti vsej na{i prosveti in na{emu napredku, a mi Hrvati tega ne
dopustimo, ker no~emo biti druga Kranjska. Vsaka du{a ima svojo ravno pot k Bogu. Po
vsako du{o pridejo bo‘ji angeli, nikakor pa je ne vodijo v nebesa kaki popovski me{etarji«.56
Prista{i politi~nega katolicizma so bili {okirani. Radi}ev govor so ozna~ili kot »bruhanje
strastnega sovra{tva« in hujskanje proti episkopatu. Tega po mi{ljenju Slovenca niso ~isto
ni~ omilili stavki, v katerih je poveli~eval kr{~anstvo, saj naj bi to bile le ‘e obrabljene Radi}eve
metode. Slovenec mu je zaradi tega sporo~il, da Hrvati pa~ ne rabijo biti »druga Kranjska«,
~e tega ne ‘elijo, da pa Radi}u Kranjci prav ni~ ne zavidajo njegove Hrva{ke, so pa s svojo
Kranjsko ~isto zadovoljni, {e bolj pa bodo, ko se bo SLS izborila za avtonomijo Slovenije,
katere nikoli ne bi zamenjali z Radi}evo Hrva{ko. ^estital pa mu je, da se je tako hitro in tako
dobro zna{el v vrstah slovenskih centralistov, kateri so v svojih ~asnikih z u‘itkom poro~ali
o Radi}evem govoru.57
Slovenski narod je ocenil, da je v tem trenutku izbruhnilo pritajeno sovra{tvo prista{ev
politi~nega katolicizma proti HRSS, ker so le-ti uvideli, da Radi} ne ‘eli sklenitve sporazu-
ma pred volitvami ter da na teh volitvah namerava svojo akcijo raz{iriti tudi na Slovenijo, kar
bi, kot so ‘e ve~krat poudarjali, najbolj {kodilo SLS. Krog okoli Slovenskega naroda je oce-
nil, da bi lahko Radi} kot najnevarnej{i nasprotnik SLS odvzel vsaj 6 poslanskih mest. Zaradi
tega naj bi bilo v politiki SLS opaziti povsem novo usmeritev, in sicer naj bi se za~eli zavze-
mati za tak{no politi~no kombinacijo, v kateri bi bili radi}evci potisnjeni na stran in ne bi
imeli nikakr{nega vpliva niti na dr‘avno upravo niti na razvoj notranje-politi~nih dogodkov.58
Po drugi strani pa naj bi bilo nemogo~e, da bi Davidovi} in Radi} zastopala kakr{nekoli
moderne ideje, ~e bi se pri tem opirala na, po mnenju Slovenskega naroda, »najhuj{i klerika-
lizem v Evropi«, ki naj bi celo komaj ~akal trenutek, ko bi se lahko »razlil« po Hrva{ki pa
tudi po Bosni.59 Zaradi tega je krog okoli Slovenskega naroda, ~eprav je odlo~no zavra~al
55 Kaj je s sporazumom med Radi}em in SLS?, SN, 21.9.1924, {t. 216, str. 1.
56 Politi~ne vesti, Radi}ev napad na hrvatske {kofe, S, 3.10.1924, {t. 226, str. 2; Radi}eva ofenziva proti »{ko-
fom in popom«, J, 1.10.1924, {t. 231, str. 2.
57 Politi~ne vesti, Radi}ev napad na hrvatske {kofe, S, 3.10.1924, {t. 226, str. 2.
58 Nova politi~na situacija, SN, 5.10.1924, {t. 228, str. 1.
59 Ve~ o delovanju SLS med Hrvati v: Berberih-Slana, str. 282.
401ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
dr‘avnopravne zahteve HRSS, pozdravil Radi}evo pravilno presojo ter odklonitev vsakega
koraka hrva{kega episkopata, ki bi lahko pripomogel k vzpostavi organizacije politi~nega
katolicizma na Hrva{kem.60
Slovenski narod je poro~al, da je uradni ~asnik Vatikana Osservatore Romano pisal o tem
Radi}evem govoru in ga obsodil ter izrazil mnenje, da bi bil ‘e skrajni ~as, da bi se Hrvati
otresli pogubnega Radi}evega vpliva. Seveda je ob tem takoj zbodel SLS reko~: »Kaj poreko
k temu slovenski klerikalci, ki so popolnoma zlezli pod pazduho Stjepana Radi}a? Ali bo
{kof Anton Bonaventura {e trpel, da bo komandiral Radi} njegovo armado, ki je zbrana v
SLS, oni Radi}, ki ga proklinja pape‘evo glasilo in pravi o njem, da se morajo katoliki osvo-
boditi njegovega vpliva«.61 In vendar se je razpolo‘enje SLS proti Radi}u po teh dogodkih
spremenilo, kar je opazil tudi Slovenski narod, ki je menil, da si je Radi} jezo SLS nakopal
{ele potem, ko je za to sprejel »navodila« iz Vatikana.62 V resnici pa se je za tem skrivalo
veliko ve~, saj je prav v tem ~asu, tudi zahvaljujo~ {tevilnim Radi}evim nepremi{ljenim
izjavam, padla Davidovi}eva vlada, kar mu SLS ni mogla oprostiti.63
^asnik Hrva{kega bloka Hrvat je v enem svojih ~lankov ocenil, da se je Slovenec prena-
glil, ko je trdil, da je Radi} s svojimi govori razbil parlamentarno ve~ino in opozicijski blok.
Slovenec naj bi po mnenju tega bloka{kega ~asnika s svojim »razburjenim krikom« le posku{al
izni~iti vpliv Stjepana Radi}a na slovensko politi~no sceno. Slovenski narod je dodal {e, da
bodo prista{i SLS svoje mnenje znova spremenili, ~im jim bo Radi} zagrozil, da bo na nasle-
dnjih volitvah svoje kandidate postavil tudi na slovenskem ozemlju. »Klerikalcem« naj bi se
tresle hla~e pred Radi}em, ker so se zavedali, da Radi} v Sloveniji ne bo {kodoval »napredni
stvari«, tudi ~e bi postavil svoje kandidate, {kodoval bi lahko le SLS.64
Ta strah naj bi bil tembolj upravi~en, ker se je v Sloveniji Zdru‘enje slovenskih avtonomi-
stov, katero je dve leti prej ustanovila Prepeluhova skupina, pretvorilo v izrazito avtonomisti~no
usmerjeno Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev. Idejni vodja je bil seveda
Albin Prepeluh.65 Na sestankih zaupnikov 12. oktobra na Ptuju in 19. oktobra v Ljubljani je bila
sprejeta naslednja resolucija: »Zaupniki izjavljajo, da dobro razumejo in odobravajo odlo~no
borbo hrvatskega republikanskega kme~kega naroda za svojo svobodo. Ker so splo{ni interesi
hrvatskega in slovenskega naroda isti in skupni ter ima hrvatski in slovenski republikanski
ljudski pokret tudi politi~ne in socijalne cilje, ki jih je mogo~e izvojevati le s slo‘nim skupnim
nastopom slovenskih in hrvatskih kmetov in delavcev, izjavlja zbor zaupnikov, da stopa sloven-
ska republikanska stranka s sede‘em v Ljubljani v federativno zvezo s HRSS, ki ima svoj sede‘
v Zagrebu.«66 Glasilo te stranke je postal Avtonomist, ki se je prekrstil v Slovenskega repu-
blikanca. Stranka si je nadela uradno ime Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev,
glavni vodji stranke pa sta postala Albin Prepeluh in dr. Karel Lon~ar. Krog okoli Slovenskega
naroda je menil, da bo Radi} s to podru‘nico svoje stranke Koro{ca in njegovo SLS dr‘al v
{ahu, da ne bi mogli nikoli ve~ nastopiti proti njegovi volji.67
60 Radi}, klerikalizem in dr‘avna regeneracija, SN, 5.10.1924, {t. 228, str. 1.
61 Politi~ne vesti, Vatikan proti Radi}u, SN, 24.10.1924, {t. 244, str. 2.
62 Politi~ne vesti, Klerikalci, Vatikan in Radi}, SN, 26.10.1924, {t. 246, str. 2.
63 Ve~ o tem: Berberih-Slana, str. 131.
64 Politi~ne vesti, Radi}evo glasilo proti »Slovencu«, SN, 28.10.1924, {t. 217, str. 2.
65 Perov{ek Jurij, Liberalizem in vpra{anje slovenstva, Ljubljana 1996, str. 206; Perov{ek Jurij, Albin Prepeluh
in Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev, Nova Revija, 1989, letnik VIII., {t. 81/82 (dalje: Perov{ek,
Prepeluh), str. 195.
66 Dve zgodovinsko pomembni pol. konferenci, A, 24.10.1924, str. 1; Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici, str. 102.
67 Politi~ne vesti, Radi}evo glasilo proti »Slovencu«, SN, 28.10.1924, {t. 217, str. 2; Politi~ne vesti, Podru‘nica
Radi}eve stranke v Sloveniji, SN, 26.10.1924, {t. 216, str. 2; SRS, H, 31.10.1924, {t. 1396, str. 1.
402 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
1. novembra 1924 je imel Radi} na seji zagreb{ke organizacije HRSS govor, ki je dvignil
zelo veliko prahu, predvsem znotraj SLS. Slovenec je ocenil, da je bil ta govor nedopusten,
saj naj bi v trenutku, ko so vodje o‘jega bloka v Beogradu posku{ali napraviti vse, da se ta
blok ~imbolj uveljavi, pri{el Radi}, se odrekel bloku, ga napadel in naznanil, da bo proti
~lanicam bloka zavzel najostrej{o opozicijo. Slovenec je {e dodal: »In to je storil Radi} brez
to~nih informacij o polo‘aju ~isto brez skrupulov in je lahkomiselno razbil blok s pretnjo, da
prekine vse zveze s politi~nimi prijatelji, ki so se dosedaj kljub njegovim ekstraturam dr‘ali
lojalno {ir{ega bloka. Kakor v zasmeh SLS in Spahovim muslimanom pa je {e pretil, da bo
zmlel Spahovce in SLS, ako ne gredo v tisti federalisti~ni blok, ki ga sam ni hotel«. Radi} naj
bi, po mnenju Slovenca vsaki~ pred volitvami prekinil zveze s svojimi zavezniki samo zaradi
tega, da bi imel pri volitvah proste roke.68
Vodstvo SLS je bilo o~itno razburjeno, saj naj bi Radi} po izbruhu svoje »neprera~unljive,
nebrzdane in vseh mogo~ih protislovij polne narave« razbil solidarnost med strankama. Menili
so, da Radi} ni bil zrel za politika, saj je bil preve~ nestalen: »Danes progla{a kvazi-bolj{evi{ko
republiko, jutri se pred grofom Begouenom izjavi prakti~no za monarhijo, samo da je po
angle{kem vzorcu, pojutri{njem pa zopet napada monarha na na~in, ki je v popolnem protislov-
ju z angle{kimi obi~aji. Danes je g. Radi} navdu{en za delavsko stranko, jutri se hvali, da ima
svoje najbolj{e prijatelje med konservativnimi lordi. Danes hvali kr{~anske tradicije angle{kih
laburistov, jutri spu{~a framasonske fraze. In tako dalje. G. Radi} se je s svojo demago{ko,
nestalno in od ene skrajnosti do druge nihajo~o miselnostjo za dana{nje ~ase pre‘ivel, in kar
imenuje na sebi na~elnost, ni ni~ drugega, kakor velika samoprevara njegove prenapete samo-
zaljubljenosti. Sedanji trenutek rabi ljudi druga~ne politi~ne miselnosti in kova: ljudi, ki pozab-
ljajo nase in se znajo brzdati, mo‘, ki svoja na~ela v vsakdanjem neumornem delu vztrajno
udejstvujejo in brez potrebe ne ble{~ijo z duhovitostmi, ki se izka‘ejo v dejanskem ‘ivljenju kot
prazna pena, politikov, ki imajo pred o~mi en cilj, ne pa tiso~ fantomov«.69
Slovenski narod je, razen namigov, da je Radi} tepec in strahopetec, najbolj zabaval komen-
tar Slovenca, da iz Radi}a govori »vinski duh«. Javna skrivnost naj bi namre~ bila, da je Radi}
svoje »najbolj{e« govore imel v vinjenem stanju. ^eprav je bilo to sicer stra{no, je zapisal
Slovenski narod, pa do tega napada Slovenca tega niso javno objavili niti najhuj{i Radi}evi
sovra‘niki: »Slovenec je prvi, ki to ugotavlja o svojem zavezniku, ki ga je {e nedavno tega koval
v zvezde in ga predstavljal slovenski javnosti kot poosebljeno pamet in politi~no modrost. In
sedaj ozna~uje istega Radi}a za mo‘a, ki ga sploh ni jemati za resnega, ker itak govore iz njega
samo – vinski duhovi«. Ob takih napadih SLS na Radi}a je pisec ~lanka ocenil, da je bilo vsako
sodelovanje in vsaka podpora SLS Radi}u v preteklosti nadvse vpra{ljiva.70
Radi} je vse to ignoriral in {e naprej utrjeval organizacijo tako HRSS kot Prepeluhove
SRSKD. S tem ciljem so bili organizirani {tevilni republikanski shodi. Velik pomen so pripi-
sovali skup{~ini, ki so jo organizirali v Lendavi, okrajno glavarstvo pa jo je prepovedalo. Ker
je bila skup{~ina prijavljena osem dni pred tem, prepovedana pa je bila {ele dan pred dogo-
dkom, je dr. Juraj Krnjevi} ocenil, da je bila skup{~ina prepovedana {ele, ko je okrajno glavar-
stvo ugotovilo, da se je namerava udele‘iti veliko {tevilo prista{ev ter naj bi na tak na~in
posku{alo onemogo~iti »manifestacijo mo~i« HRSS v Prekmurju. Kljub temu pa se je na dan
skup{~ine zbrala velika mno‘ica, Krnjevi} pa je poklical velikega ‘upana v Maribor in od
njega dobil dovoljenje za izvedbo skup{~ine, vendar pa so zborovalce obkro‘ili tako vojska
68 Radi}ev »veliki govor« v Zagrebu, S, 4.11.1924, {t. 252, str. 2; Radi}ev prelom z blokom, S, 4.11.1924, {t.
252, str. 1.
69 Jasna na~ela, S, 5.11.1924, {t. 253, str. 1.
70 Politi~ne vesti, Po{tene levite bere danes, SN, 5.11.1924, {t. 253, str. 2.
403ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
kot ‘andarji. Krnjevi} je v svojem sporo~ilu s skup{~ine zapisal, da so bile prekmurske obla-
sti pripravljene storiti prav vse, da bi Prekmurje odtujile Hrva{ki, vendar pa naj bi bilo Prek-
murje preko politike HRSS vsak dan mo~neje povezano s Hrvati.71
Prista{i SLS so trdili, da se Radi}a ne boje, saj naj bi vse simpatije, ki jih je v preteklosti
pridobil v obmejnih krajih in v Prekmurju, ‘e zdavnaj zapravil s svojo spreminjajo~o se
politiko, v kateri naj bi se zrcalila njegova neiskrenost in trmoglavost. Prepri~ani so bili, da se
bo na prihodnjih volitvah Radi} sam prepri~al, da »mi Slovenci pojmujemo svojo lastno
narodno individualnost, suverenost in samostojnost, tudi v smeri avtonomne slovenske poli-
tike, ki no~e pod noben jarem, tudi ne pod Radi}ev«. 72
Medtem ko se je Slovenski narod zabaval nad govoricami, da je Radi}, ki je nepri~akovano
izginil, pred novo Pa{i}-Pribi}evi}evo vlado pobegnil v tujino73 ter o njem pisal kot o neodgo-
vornem strahopetcu74, je odjeknila novica, da se dr. Koro{ec pogaja s HRSS. Konec novembra
so namre~ v Zagrebu pri~akovali prihod dr. Koro{ca, ki naj bi se kljub vsemu z voditelji HRSS
dogovoril o skupni volilni akciji. Ta akcija je bila obsojena na neuspeh, saj je HRSS od Koro{ca
zahtevala intervencijo pri Hrvatski pu~ki stranki (dalje HPS), da ta na Hrva{kem ne bi postavila
svojih kandidatov za volitve. Ker pa so bili odnosi med SLS in HPS v tem ~asu precej hladni,
predvsem zaradi politi~nega sodelovanja Koro{ca z Radi}em, je bilo le malo mo‘nosti, da bi dr.
Koro{ec s svojo intervencijo karkoli dosegel. S tem se je takoj zmanj{ala ‘e tako mala mo‘nost
volilnega sporazuma, ki pa je postala {e manj{a, ko je vodstvo HRSS, kljub izjavi dr. Krnjevi}a,
da HRSS nikjer ne bo nastopila proti svojim zaveznikom iz federalisti~nega bloka, sprejelo
sklep, da bo v Sloveniji na volitvah podprlo kandidate SRSKD. 75
Ko je dr. Ma~ek kot predstavnik HRSS podpisal komunike s seje federalisti~nega bloka,
v katerem je bilo zapisano, da se bodo stranke bloka na volitvah medsebojno podpirale76, je
Stjepan Radi} v Slobodnem domu objavil »Izborne obaviesti za sve organizacije i prista{e
HRSS«, v katerih je zapisal: »V Sloveniji HRSS ni delovala direktno, vendar pa je duh Ma-
tije Gubca s programom mirotvorne kme~ke republike do danes zajel celo Prekmurje, celot-
no ju‘no [tajersko in vso Belo Kranjsko. S pomo~jo tega duha izbrana ~eta slovenske repub-
likanske inteligence ‘e ve~ kot pol leta organizira slovensko republikansko stranko kmetov
in delavcev, s katero bo HRSS sporazumno postavila kandidate tako na [tajerskem kot na
Kranjskem. S Slovensko ljudsko stranko, katero vodi dr. Koro{ec, ne bo nikakr{nega volil-
nega sporazuma, ker ta stranka ni republikanska, vendar s strani HRSS proti njej ne bo nobe-
ne volilne borbe niti kakr{nih volilnih napadov, ker ta stranka iskreno, po{teno in pogumno
zastopa samoodlo~bo slovenskega naroda ter nedeljivost in samostojnost Slovenije.
Dr. Koro{ec kot pameten politik zelo dobro ve, da pet, {est in deset republikanskih poslancev
ne bo niti najmanj oslabilo, ampak samo {e oja~alo polo‘aj in dvignilo ugled slovenskega
naroda v Beogradu in v svetu«.77
71 Gdje su sve bile skup{tine dne 26. listopada, SD, 29.10.1924, {t. 44, str. 3–4; Situacija, H, 27.10.1924, {t.
1392, str. 1.
72 Politi~ne vesti, Klerikalci se Radi}a ne boje, SN, 7.11.1924, {t. 255, str. 2.
73 6. novembra 1924 je kralj postavil novo vlado s Pa{i}em in Pribi}evi}em na ~elu. Stjepan Radi}, katerega so
zavezniki obto‘evali, da je s svojimi nepremi{ljenimi izjavami onemogo~il obstoj Davidovi}eve vlade, je v o~itnem
strahu pred vrnitvijo Pa{i}a in Pribi}evi}a na oblast izginil neznano kam. Ve~ o tem: Berberih-Slana, str. 142–155.
74 Politi~ne vesti, Stjepan Radi} pobegnil, SN, 8.11.1924, {t. 256, str. 2; Politi~ne vesti, Junak pa tak!, SN,
8.11.1924, {t. 256, str. 2.
75 Dr. Koro{ec se pogaja s HRSS, SN, 16.11.1924, {t. 263, str. 1; Volivna taktika HRSS, S, 9.11.1924, {t. 257, str. 1.
76 10. dan apsolutizma, Uzajamna potpora stranaka bloka u izborima, H, 19.11.1924, {t. 1411, str. 1.
77 Izborne obaviesti za sve organizacije i prista{e HRSS, SD, 19.11.1924, {t. 47, str. 2–4; HRSS u izborima, H,
19.11.1924, {t. 1411, str. 2; Radi} vabi narodne manj{ine, SN, 20.11.1924, {t. 266, str. 1; Radi} zahteva republiko,
SN, 20.11.1924, {t. 266, str. 1.
404 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
Seveda SLS tega ni sprejela z odobravanjem. Na volilnem shodu SLS v Ljudskem domu
v Ljubljani 23. novembra je Koro{ec med drugim dejal: »Da je politika SLS bila dobro usmer-
jena in dobro izpeljevana, ta kompliment nam je napravila tudi Radi}eva stranka v ’Slobod-
nem domu’. Ne dopade pa se Radi}u, da na{a stranka ni republikanska. Vidi se, da Radi}, ako
tako govori, ne pozna niti programati~nega stali{~a na{e stranke, kakor se je ponovno, za-
dnjikrat v Celju, formuliralo, niti fakti~nega razpolo`enja v njej. Poslednji dogodki so tako
vplivali kakor na druge tako tudi na na{e prista{e, da lahko re~emo, da je med nami ve~ in
bolj resni~nega ter resnega republikanstva, nego ga je zadnji ~as bilo v Radi}evi stranki, kjer
so kar iz rokava sipali razli~ne monarhisti~ne formule«. Dodal je, da Radi}eva stranka nikoli
ne bo slovenska stranka. Dva glavna cilja HRSS naj bi po njegovem bila: 1. »Priboriti si s
Slovenci Prekmurje ter ga uvesti v hrvatski narodni in kulturni krog« ter 2. »vpre~i Slovence
v svoj hrva{ki voz«. Koro{ec je natan~no poudaril, da bodo vsi Slovenci, ki bi Radi}u pri tem
pomagali, izdajalci dela slovenske zemlje, izdajalci Prekmurja.78
Slovenec je poudaril, da je bila SLS vedno najodlo~nej{a nasprotnica politi~ne neiskreno-
sti in nedoslednosti, ki je izvirala iz golega pohlepa po mo~i. Zaradi tega je odlo~no zavrnila
Radi}evo te‘njo po hegemoniji, po absolutni nadvladi HRSS in njega samega, {e posebej v
~asu, ko sta se slovenski in hrva{ki narod borila za svojo narodno individualnost, politi~no in
kulturno samostojnost ter demokrati~en sporazum. Mo‘, ki se je boril za samostojno Hrva{ko
in terjal, naj Srbi spo{tujejo, kar je hrva{kega, ne bi smel posegati v tuje, je menil Slovenec.
Radi}evo poseganje v volilni boj izven hrva{kih meja je po mnenju SLS nepotrebno slabilo
blok narodnega sporazuma, hkrati pa naj bi bilo v nasprotju z na~eli programa HRSS. Slove-
nec je poudaril, da je Prekmurje slovensko in kakor SLS ni sestavila volilnih list npr. v Za-
gorju, tako tega Radi} ne bi smel narediti v Prekmurju. Radi}eve obljube o »prekmurski
republiki« so Slovenci imenovali »navadna debela demagogija«, ki naj bi slu‘ila samo njego-
vim hegemonisti~nim ciljem, pri tem pa naj bi ra~unal na »politi~no neiz{olanost komaj od
ma‘arskega robstva osvobojenega ljudstva«.79
Enako sporo~ilo je SLS poslala tudi Prepeluhu, ki je bil po njihovem mnenju le orodje v
Radi}evih rokah. Poudarili so, da je vse, kar je v programu SRSKD dobrega, le prevzeto iz
programa SLS, ki je bila tradicionalno slovenska ljudska in socialna stranka, zato naj bi bilo
mo‘no SRSKD ozna~iti le kot »slovenstvu {kodljivo kaprico«. SRSKD so opozorili, da jih
Radi} le izkori{~a in da jih bo, ko bo dosegel svoje cilje, pustil na cedilu. Radi} naj bi v
svojem cilju – hrva{ki nadvladi v Sloveniji – zvesto posnemal svoje nasprotnike, »Velesrbe«.
Pri tem je SLS omenila, da so oblasti v Beogradu takoj po zdru‘itvi v Kraljevino SHS Slo-
vencem nudile Medjimurje, da bi tako sprle Slovence in Hrvate. Vendar pa je SLS, kar so
posebej poudarili, to ponudbo zavrnila, saj naj si ne bi ‘elela lastiti ni~esar, kar ni bilo sloven-
sko in kar bi uni~ilo odnose med Slovenci in Hrvati. V nasprotju s tem pa je bil Radi} dale~
od tak{ne lojalnosti, je zatrdil Slovenec in vso zavedno slovensko ljudstvo naj bi v en glas
obsojalo njegovo politiko, ki ni zdru‘evala, ampak razdvajala, ki je ustvarjala konflikte, na-
mesto da bi pospe{evala sporazum. In to slovensko ljudstvo naj bi na prihodnjih volitvah
pokazalo, da ‘eli o sebi odlo~ati samo, da druge spo{tuje, vendar pa ne bo dopustilo, da bi jim
drugi narekovali politi~ne smeri. Slovenec je {e dodal: »Odklanjamo velesrbstvo, ravno tako
odlo~no pa odklanjamo tudi hegemonijo, s katero ho~e Radi} spraviti Slovence pod svoj
{ovinisti~ni hrvatski klobuk«.80
78 Volivni govor dr. Koro{ca, S, 25.11.1924, {t. 270, str. 1; Miku‘, str. 300.
79 Da si bomo na jasnem!, S, 23.11.1924, {t. 269, str. 1.
80 Prav tam.
405ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Vendar pa je, po pisanju Slovenca, SLS s strani HRSS grozila {e ve~ja nevarnost, kot je
bilo misliti, vendar tokrat ne po Radi}evi krivdi, ampak ob pomo~i slovenskih liberalcev. Ko
je bilo v Beogradu znova na~eto vpra{anje uporabe zakona o za{~iti dr‘ave nad HRSS, sta
Pribi}evi} in Gregor @erjav zagovarjala idejo, da bi na Hrva{kem HRSS dovolili, da vlo‘i
kon~ane volilne liste, {ele potem pa bi stranko prepovedali in razveljavili volilne liste, da bi
tako volivcem prepre~ili ustanovitev nove stranke z istimi idejami. Vendar je @erjav svoje
stali{~e ob vrnitvi v Ljubljano delno spremenil, in sicer je predlagal, da naj na volitvah v
Sloveniji Radi~eve oz. Prepeluhove stranke ne bi preganjali, ampak naj bi jo celo podpirali.
O tem naj bi @erjav poro~al na sestanku s Pribi}evi}em, Wilderjem in Lukini}em. @erjav naj
bi takrat ‘e imel izdelan na~rt podpore slovenskim republikancem, predlo‘il pa naj bi tudi
sporazum, ki ga je v Ljubljani sklenil s SRSKD. Ta na~rt, katerega obstoj naj bi dopisniku
Slovenca potrdili tudi nekateri radikalski ministri, naj bi bil sprejet z namenom, da bi razbili
»enotno fronto slovenskega ljudstva« in uni~ili njegovo politi~no mo~ in veljavo.81
Kakorkoli ‘e, HRSS ni nameravala odstopiti od sodelovanja s SRSKD. Dr. Krnjevi} je
izjavil, da je »politika drobtin«, ki jo je uvedel Koro{ec, do‘ivela popoln neuspeh in slovenski
volivci naj bi iskali uspe{nej{a sredstva v boju proti korupciji in nasilju. In prav ti volivci naj bi
pozvali HRSS naj kandidira v Sloveniji. Vodstvo HRSS je dnevno sprejemalo povabila sloven-
skih kmetov, je zatrdil Krnjevi} in dodal: »Mi nismo nikdar posku{ali dobiti vodstva slovenske
politike v svoje roke. Mi smo vedno zastopali stali{~e, da je bolj zdravo, ~e slovensko politiko
vodijo Slovenci sami. Kme~ko republikansko gibanje ima iz dneva v dan v Sloveniji ve~ prista{ev
in ti od nas zahtevajo, naj tam nastopimo neposredno z listo HRSS. Karakteristi~no je za to
slovensko razumevanje, da narod z mnogih strani od nas to zahteva, ~eprav obstaja Slovenska
republikanska stranka, ki stoji na enakem socialnem in republikanskem programu kot HRSS«.82
V zvezi s tem so se za~ele {iriti govorice, da bo Radi} kandidiral tudi v sami Ljubljani, kar je
Slovenski narod komentiral le z besedami: »Nimamo ni~ proti temu. Le naj kandidira, nekaj
bedakov ujame vendar le na svoje limanice in o{koduje s tem svoje klerikalne zaveznike... Ako
je torej Radi}u le‘e~e na blama‘i, naj le poskusi s svojo kandidaturo v Ljubljani«.83
SRSKD se je vedno bolj povezovala s HRSS. Stranka je na svoji seji 30. novembra 1924
v Zidanem Mostu razglasila federativno zvezo s HRSS. Seveda je ta dogodek nadvse zani-
mal SLS, {e posebej, ker naj bi Prepeluh ‘e v otvoritvenem govoru napadal SLS in blatil dr.
Koro{ca. Svoje prista{e je pozval, naj sprejmejo volilni boj, ki jim ga je napovedala SLS.
Vendar je Prepeluh naredil napako, ko je izjavil, da je njegov dr‘avnopravni cilj »samostojna
dr‘ava, dr‘ava z republikansko vladavino, s sede‘em v Zagrebu«. Ker naj bi Prepeluh po
reakcijah prisotnih ugotovil, da je preve~ o~itno pokazal svojo »hlap~evsko vlogo«, ni ‘elel
nadaljevati s to temo in je pre{el na vpra{anje organizacije stranke. Po mnenju Slovenca je bil
Prepeluhov govor bolj podoben poro~ilu predsednika bankrotiranega podjetja kot pa vodje
mladega politi~nega gibanja.84 Slovenski Republikanec je v svojem poro~ilu s seje o govoru
dr. Prepeluha zapisal le, da je le-ta poudaril, da »pokret hrva{ke republikanske kme~ke stranke
‘e davno ni ve~ samohrva{ki, ampak je ob~e ~love{ki in zato socijalen« ter da je govoril o
spletkah politi~nih nasprotnikov slovenskih republikancev proti njim.85
Seje sta se udele‘ila tudi podpredsednik HRSS dr. Vlatko Ma~ek ter tajnik HRSS
dr. Krnjevi}. Dr. Ma~ek naj bi v svojem govoru predvsem napadal SLS, vendar pa naj bi
81 Naklepi vladnih komisarjev, S, 15.11.1924, {t. 262, str. 1.
82 HRSS, Koro{ec in Spaho, H, 27.11.1924, {t. 1418, str. 1.
83 Politi~ne vesti, Radi} namerava kandidirati tudi v Ljubljani, SN, 29.11.1924, {t. 274, str. 2.
84 Seja glavnega odbora SRS na Zidanem mostu, S, 6.12.1924, {t. 279, str. 2.
85 Seja glavnega odbora SRS v Zidanem mostu, SR, 5.12.1924, {t. 49, str. 1.
406 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
zaradi tega pri{el v konflikt z zastopnikom iz Bele krajine, ki je poudaril, da nih~e ne sme
napadati slovenske duhov{~ine. Eden izmed udele‘encev, neki dr. Lackner, pa je poudaril, da
je boj proti SLS {kodil samo in predvsem SRSKD. [e ve~je te‘ave naj bi povzro~il dr. Krnje-
vi}, ki je na za~etku govora poudarjal ozko vez med slovenskimi in hrva{kimi republikanci,
potem pa je, tako je trdil Slovenec, zatrdil, da je SRSKD le del HRSS, le del Radi}evega
gibanja, da je popolnoma odvisna od HRSS ter da morajo Prepeluhove volilne liste dobiti
znak HRSS. Dodal naj bi {e, da bo HRSS Slovencem pustila nekaj samostojnosti, da pa je
Prekmurje izklju~no hrva{ko, saj naj bi mu vsi prebivalci Prekmurja, ko je potoval po tem
obmo~ju, izjavili, da so Hrvati. Zaradi njegovih trditev so odlo~no protestirali Prekmurci, ki
so se seje udele‘ili, z besedami: »Republikanci smo, toda Hrvatje nismo bili, nismo in no~emo
biti! Smo in ostanemo Prekmurci! Pro~ s hrvatsko malho!«86
Na seji je ponovno pri{lo do spora v zvezi z volilnimi listami. Zbor je namre~ za nosilca
list dolo~il Stjepana Radi}a za [tajersko ter Albina Prepeluha za Kranjsko. Za okrajnega
kandidata je bil dolo~en le g. Oblak iz Smlednika pri Kranju, in sicer kot kandidat za Go-
renjsko. Vendar pa so zaradi tega protestirali Prekmurci in zahtevali, da morata dva Slovenca
kandidirati kot nosilca list HRSS na Hrva{kem, ~e ‘e kandidira Radi} v Sloveniji. Vendar pa
jim vodje SRSKD niso pustili do besede, je trdil Slovenec, ki je menil, da je bila skup{~ina
popolna polomija in je precej zmanj{ala navdu{enje med slovenskimi republikanci.87
Slovenski Republikanec je zanikal poro~ilo Slovenca ter SLS o~ital, da so v SRSKD po-
slali vohuna, ki naj bi si celo prizadeval, da bi postal poslanec te stranke, hkrati pa naj bi bil
{e vedno v dobrih odnosih z vodstvom SLS. Ker je bilo vodstvo SRSKD opozorjeno, tega
»vohuna« ni ve~ niti povabilo na sejo, pa je vendar pri{el in ker ni pri{el do za‘eljene kandi-
dature, je trdil Slovenski Republikanec, naj bi Slovencu napisal popolnoma la‘no poro~ilo.88
Slovenec je to zanikal in zatrdil, da so bili ljudje, ki so bili v Zidanem Mostu, nadvse razo~arani
in tega niso niti posku{ali skriti. Zgodbo naj bi Slovencu po objavi potrdil eden izmed ude-
le‘encev, ki pa je zatrdil, da je bilo na zborovanju {e huje, kot je to objavil ~asnik Slovenec. 89
Po mnenju Slovenskega naroda SLS nikakor ni mogla preboleti udarca, ki ga je politi~ni
katolicizem do‘ivel s tem, da je Radi}u pomagal ustanoviti podru‘nico njegove stranke v
Sloveniji. Ta podru‘nica naj bi SLS postala trn v peti, ker ji v boju proti njej niso mogli o~itati
ne korupcije, ne centralizma, ne nasilja, ne reakcionarnosti. In tako naj bi Koro{~evi repu-
blikanci, kot je poudaril sam Koro{ec v svojem govoru v Celju, na volitvah nastopili v naj-
ostrej{o opozicijo Prepeluhovemu republikanizmu.90
Slobodni dom, ~asnik HRSS, je u‘ival v pisanju Prepeluhovega ~asnik Slovenski Repub-
likanec, saj je menil, da je v prah in pepel spremenil vse la‘i in klevete »popovskih« ~asnikov.
Predstavnike SLS naj bi bilo zaradi tega in zaradi republikanskega gibanja v Sloveniji ‘e tako
strah, da si ni znala pomagati na drug na~in, kot pa z la‘jo. Prav njeno vodstvo naj bi bilo
avtor govoric, da bo Albin Prepeluh na volitvah kandidiral proti Radi}u, tako kot je to pred
dvema letoma naredil Nova~an. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da je bila zgodba o prepiru
glede nosilcev kandidatnih list na zborovanju v Zidanem Mostu precej podobna tisti o prepi-
ru z Radi}em. Vendar pa je Slobodni dom zatrdil, da Prepeluh, ki naj bi bil republikanec ‘e
ve~ kot 20 let (!), ne bo proti »popovcem« iz kak{ne ~astihlepnosti ali kljubovanja, ampak iz
prepri~anja, da je to narodna dol‘nost in potreba.91 Slovenec je sicer zanikal, da je kdaj trdil,
86 Prav tam, str. 3.
87 Prav tam.
88 Slovenec zopet potegnjen!, SR, 12.12.1924, {t. 50, str. 2–3.
89 Politi~ne vesti, Zadrega in blama‘a, S, 7.12.1924, {t. 284, str. 3.
90 Politi~ne vesti, So si ‘e v laseh, SN, 7.12.1924, {t. 280, str. 2.
91 [to pi{u slobodne novine, »Slovenski Republikanec«, SD, 10.12.1924, {t. 50, str. 3.
407ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
da bo Prepeluh kandidiral proti Radi}u, ampak naj bi mu samo o~itali, da je zlezel pod Radi}evo
okrilje in priznal hrva{ko hegemonijo nad Slovenci.92 Slovenski narod pa je samo zajedljivo
dodal: »Sre~na slovenska zemlja, ki nosi tako po{tenega, marljivega, skromnega in idealnega
20letnega republikanca!«.93
11. decembra 1924 so se v Celju {e enkrat zbrali zaupniki SLS, da bi dokon~no potrdili
kandidate za volitve. Dr. Koro{ec se je v svojem govoru znova ozrl po trenjih med SRSKD in
Radi}em na eni ter SLS na drugi strani. Dejal je, da je Albin Prepeluh v Avtonomistu zelo
dolgo zagovarjal slovensko avtonomijo in zaradi tega bi lahko sklepali, da ve kaj to pomeni,
vendar pa so se zmotili. To je posku{al dokazati z dvema primeroma: slovenska avtonomija
je zemljepisno obsegala tudi Prekmurje, vendar pa so ga Prepeluhovi »politi~ni kru{ni o~etje«
– Radi} in HRSS – ‘eleli priklju~iti Hrva{ki, kar je Prepeluh podpiral; SLS si je samostojno
Slovenijo predstavljala kot dr‘avo s sredi{~em v Ljubljani, kar naenkrat pa je na sestanku
SRSKD postalo jasno, da bi morala Slovenija postati del Hrva{ke z Zagrebom kot glavnim
mestom. Koro{ec je dodal: »Zagreb nam je mil in drag, a Ljubljana je ljubljena na{a matu{ka.
Kdor tega ne razume, ne razume slovenske du{e, je zgubil ‘ivo zvezo s slovenskim narodom,
je postal priprega Radi}evega voza na Slovenskem«. Poudaril je {e, da se je tudi SLS ‘e
skoraj dve leti v vseh va‘nih politi~nih vpra{anjih sporazumevala z Radi}em, pa je za razliko
od Prepeluha vseeno ostala samostojna, neodvisna in ni prodala ne slovenske zemlje ne slo-
venskega ponosa.94
Slovenec je komentiral, da je Radi} Prepeluhu kon~no oblekel »hrva{ko ko{uljo in ga
spravil pod hrva{ki klobuk«. Kljub vsem demantijem Slovenskega Republikanca95 in Prepe-
luhovim izjavam, da je SRSKD slovenska stranka, pa je Slobodni dom objavil, da »kandidira
HRSS (Hrvatska republikanska selja~ka stranka) v Sloveniji v obeh okro‘jih«. V volilnem
okro‘ju Maribor-Celje je bil kot nosilec liste imenovan Stjepan Radi}, v volilnem okro‘ju
Ljubljana-Novo mesto pa je nosilec »liste HRSS« Albin Prepeluh. Torej je bilo poro~ilo s
shoda v Zidanem Mostu, kakor je ugotovil Slovenec, le resni~no.96 Slovenski Republikanec
pa je ob tem zatrdil, da je Stjepan Radi} postal nosilec liste za [tajersko {ele, ko so to na seji
v Zidanem Mostu soglasno zahtevali vsi prisotni, da pa je isti odklonil pro{njo kranjskih
republikancev, naj postane tudi nosilec liste na Kranjskem.97
Slovenec je v predvolilnem boju Prepeluha obto‘il tudi sodelovanja s slovenskimi liberal-
ci. Njihov skupni cilj naj bi bilo uni~enje SLS, od ~esar bi obe strani imeli koristi. Zato naj bi
liberalci dali prosto pot Prepeluhu, Prepeluh pa @erjavu, skupaj pa sta slo‘no napadala SLS.
Vendar je Slovenec menil, da Slovenci, ki resni~no ‘elijo politi~no samostojnost slovenskega
naroda, nikoli ne bi volili Albina Prepeluha, saj si je ta prizadeval, da Slovenija postane le
velika ‘upanija hrva{ke republike, v kateri bi jim vladal Radi}. Zaradi tega je SLS Prepeluhu
sporo~ila, da si bodo Slovenci sami utrdili svojo samostojno Slovenijo, brez raznih Prepe-
luhov in Radi}ev, ki naj bi do tedaj pokazala le, da znata dobro poskrbeti zase, ne pa za
Slovenijo. Po mnenju SLS se je Prepeluh zaman trudil, da bi dokazal, da se ni prodal Radi}u
ter da Radi}u ni pomagal osvojiti Prekmurja. Prav tako naj bi Prepeluh posku{al zamol~ati
resnico, da SRSKD v pripravah na naslednje volitve v resnici sploh ni kandidirala, ampak naj
92 Politi~ne vesti, Pod hrvatsko komando, S, 13.12.1924, {t. 284, str. 3.
93 Politi~ne vesti, »Slobodni dom« o Prepeluhu, SN, 13.12.1924, {t. 284, str. 2.
94 Zbor zaupnikov SLS, S, 12.12.1924, {t. 283, str. 1–2.
95 Dnevne vesti, Halooo – Hrvatje so v de‘eli!, SR, 26.12.1924, {t. 52, str. 2; Dnevne vesti, Tepen bo, SR,
26.12.1924, {t. 52, str. 3; Dnevne vesti, Iz »Slovenca«, SR, 26.12.1924, {t. 52, str. 3.
96 Politi~ne vesti, Kdo je koga potegnil, S, 18.12.1924, {t. 288, str. 2; Kandidatske liste HRSS, SN; 18.12.1924,
{t. 288, str. 1.
97 Dnevne vesti, Halooo – Hrvatje so v de‘eli!, SR, 26.12.1924, {t. 52, str. 2.
408 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
bi kandidirala le HRSS, Prepeluh in drugi slovenski republikanci pa so bili le Radi}evi manda-
tarji. Prepeluh naj bi se, enostavno povedano, obra~al »kakor zapiha Radi}«, tak{nih »vetrnic«
pa Slovenci prav gotovo ne bodo volili, je bil prepri~an Slovenec.98
Slovenca je o~itno skrbela prihodnost Prekmurja, saj je temu vpra{anju posve~al veliko
{tevilo ~lankov. V enem izmed njih je bilo zapisano: »[ele sedaj, ko so za silo premagane
prve pote‘ko~e dveh skozi tiso~ let lo~enih slovenskih zemelj, sta pri{la Radi} in Prepeluh z
mislijo, da je treba, da postanejo Prekmurci Hrvati. Prekmurci so se vedno zavedali kot Slo-
venci in to zavest izpovedovali v pismu in govoru /.../ Tudi v ~asih, ko je mad‘arski pritisk bil
najhuj{i, so se prekmurski Slovenci dr‘ali formule: Ogrska nam je domovina, sloven{~ina pa
na{a materin{~ina. In pri ljudskih {tetjih so se pogumno priznavali za Slovence. Radi} lovi
mandate za svojo stranko, kjer more. Tudi po Slovenskem. Njegova zamisel je, da bi Sloven-
ci nadomestili one Hrvate, kateri bi pri novi ureditvi dr‘ave pri{li v takozvano srbsko interes-
no sfero. Slovenci bi naj pri{li pod Hrvate in njihovo glavno mesto naj bi bil Zagreb. S
Prekmurjem pa ima Radi} {e svoje posebne namene. Prekmurci bi se morali brezpogojno
jezikovno in upravno podvre~i Hrvatom ter jim slu‘iti kot most do Avstrije. Glasovanje pri
sedanjih volitvah v Prekmurju ho~e smatrati kot plebiscit, da li ho~ejo Prekmurci ostati Slo-
venci ali se dati pohrvatiti. Glasovanje za Radi}a in Prepeluha po celi drugi Sloveniji pa bi
naj bila izjava, ali so Slovenci v bodo~nosti voljni iti pod hrvatsko hegemonijo ali ne«.99
23. decembra 1924 je Pa{i} raz{iril Obznano, z veljavnostjo od 1. januarja 1925, tudi na
HRSS.100 Radi} se je zaradi tega umaknil v ilegalo, Obznana nad HRSS pa je delno prizadela
tudi Radi}eve slovenske prista{e. Sicer so bile volilne liste pri mariborskem sodi{~u za ta volil-
ni okraj potrjene, vendar pa so politi~ne oblasti v Prekmurju od velikega ‘upana dobile navodi-
la, kako morajo postopati v zvezi z izvedbo sklepov vlade proti HRSS. V Mariboru ni bilo
nikakr{nih hi{nih preiskav pri prista{ih HRSS, ker tam ni bilo nobene organizacije, ni pa {e bilo
jasno, kaj se bo zgodilo v Prekmurju, kjer je obstajalo ve~ Radi}evih kme~kih organizacij.101
Dr. Koro{ec se je v za~etku meseca januarja 1925 na poti iz Beograda v Ljubljano ustavil
tudi v Zagrebu, kjer se je sestal z dr. Trumbi}em in poslanci HRSS. V intervjuju za ~asnik
SLS Slovenec je na vpra{anje, ali bodo Radi}evi prista{i v primeru, da bodo njihove volilne
liste razveljavljene, volili poslance SLS, odgovoril: »Odklanjamo vsako agitacijo, da naj
Radi}evci sedaj volijo z nami, ker je Radi} zaprt ali ker jim stojimo v borbi ob strani. To bi
bilo grdo, bi ne bilo fair. Odlo~no odklanjamo!« Vendar pa je takoj nato dodal, da slovenske
radi}evce in republikance, ~e ‘elijo dobro slovenskemu narodu, SLS vabi, da glasujejo zanjo.
To naj bi nujno zahtevala »slovenska stvar«, saj, kot je poudaril, nih~e ne bo vpra{al, koliko
glasov je dobila Radi}eva ali republikanska stranka v Sloveniji, ampak bodo vsi pre{tevali ali
je SLS dobila ve~ ali manj glasov kot na prej{njih volitvah.102
Slovenski republikanec je Koro{cu na njegovo izjavo odgovoril z vpra{anjem: »Ali vrsti-
ce, ki jih je on sam napisal ali dal napisati na naslov slovenskih republikancev, niso agitacija,
naj mi republikanci glasujemo za SLS?« in {e dodal: »Res grdo, in sicer strahovito grdo pa bi
napravili slovenski republikanci, {e bi se sedaj, ko je Radi} zaprt in ko vse oblasti, od najvi{je
98 Politi~ne vesti, »Slovenski republikanec«, S, 20.12.1924, {t. 290, str. 3.
99 Prekmurje, S, 23.12.1924, {t. 292, str. 1.
100 V obrazlo‘itvi je bilo re~eno, da je HRSS podprla tujo, protidr‘avno in komunisti~no propagando, da je
za~ela sodelovati z, v Kraljevini SHS prepovedano, Komunisti~no stranko, da je sodelovala z makedonsko revolu-
cionarno organizacijo in drugo. Miku‘, str. 301; Horvat, str. 215; Za~etek odkrite diktature, S, 24.12.1924, {t. 293,
str. 1.
101 Volilno gibanje v mariborskem okro‘ju, SN, 4.1.1925, {t. 3, str.1.
102 Dr. Koro{ec o polo‘aju, S, 10.1.1925, {t. 7, str. 1.
409ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
pa do najni‘je, republikance preganjajo kot zajce, izneverili svojemu republikanskemu pro-
gramu, ~e bi pustili svoje tovari{e sramotno na cedilu in glasovali za monarhiste! To bi bil res
svetoven {kandal in za nas ve~na sramota! Te sramote pa si mi ne bomo nakopali nikdar na
glavo, ampak bomo tudi v nesre~i vra~ali zvestobo za zvestobo!« Zaradi tega je Slovenski
republikanec vabilo dr. Koro{ca »vljudno« odklonil.103
Medtem pa so se za~ele {iriti govorice, da je Radi}, ki so ga oblasti ulovile in zaprle,104 iz
zapora posku{al pretihotapiti dve pismi za dr. Trumbi}a, vendar sta bili odkriti in predani
sodniku. Za Slovence, {e posebej za SLS naj bi bilo eno teh pisem {e posebej pomembno, in
sicer pismo, v katerem je Radi} vodstvu razpu{~ene HRSS dajal navodila glede volilne tak-
tike. V delu pisma, v katerem naj bi govoril o volitvah v Sloveniji, je Radi}, tako je vsaj
zatrdil Slovenski narod, svojim prista{em v Sloveniji ukazal, naj volijo SLS, oziroma dr.
Koro{ca.105 O tem vpra{anju so 19. januarja razpravljali ~lani Hrvatske Zajednice, ki so, kar
se Slovenije ti~e, potrdili, da bodo slovenski republikanci glasovali za SLS, ampak samo, ~e
bodo liste HRSS in njenih slovenskih prista{ev razveljavljene.106
Slovenski narod je komentiral, da je SLS na vse pretege snubila Radi}eve prista{e v Slo-
veniji, da bi skupno z njimi volili dr. Koro{ca in druge kandidate SLS. Pri tej snubitvi naj bi
SLS manevrirala tudi z raznimi »‘urnalisti~nimi triki« in njenih prista{ev najve~ja ‘elja naj
bi bila, da bi vlada prista{em politi~nega katolicizma ustregla na ta na~in, da bi razveljavila
volilne liste SRSKD. ^e bi se to zgodilo, je komentiral Slovenski narod, »menijo klerikalci,
da bodo na konju, ker razpu{~eno vodstvo izda povelje, da morajo radi}evci v Sloveniji voliti
klerikalno«.107
@e tako zapletene okoli{~ine v predvolilnem ~asu v Sloveniji je {e dodatno zapletla nova
»republikanska« volilna lista v Beli krajini. Po tem ko je Slobodni dom uradno objavil, da so
bile vse volilne liste SRSKD postavljene v »konfederaciji« s HRSS ter je razglasil kot nosil-
ca republikanske liste na Kranjskem Albina Prepeluha, na [tajerskem pa samega Radi}a, je
Josip Murn predal »pravo republikansko listo«. On in njegovi prijatelji so trdili, da je njihova
lista prava Radi}eva, ne pa lista SRSKD. Murn je s svojimi prijatelji za~el izdajati ~asnik
Republikanske novice, v katerem je zastopal »naj~istej{e« republikanstvo. Slovenski repub-
likanec je zatrdil, da je za to novo stranko stala SLS, saj je Slovenec o novi kandidatni listi poro-
~al ‘e preden je bila ta sploh vlo‘ena na sodi{~u.108 Cilj te taktike, katero so republikanci
pripisovali SLS, naj bi bil v tem, da bi razcepili republikanske glasove in SRSKD onemogo~ili,
da bi dosegla koli~nik.109 Hrvat je zapisal, da je bila Murnova lista la‘na, da ni bila prava
kme~ka in republikanska lista ter da s kandidati na tej listi niso in nikoli ne bodo imeli ni~
skupnega. Potrdil pa je, da je bila prava republikanska lista na Kranjskem le tista, katere
nosilec je bil Prepeluh, na [tajerskem pa lista, katere nosilec je bil Radi}.110
Slovenski republikanec je opozarjal na dejstvo, da je Murn svojo listo vlo‘il le na Kranj-
skem, na [tajerskem pa ne in sicer naj bi to naredil zaradi tega, ker je na Kranjskem volivcem
103 Na{ odgovor na vabilo g. dr. Koro{ca, SR, 16.1.1925, {t. 3, str. 1.
104 V za~etku leta 1925 so bili aretirani {tevilni vodje HRSS, Radi}a so odkrili nekaj kasneje v stanovanju
njegovega zeta ing. Ko{uti}a in sicer v skrivali{~u, kar je izzvalo {tevilne nor~ave napise v ~asnikih, tudi slovenskih.
Ve~ o tem: Berberih-Slana, str. 152–153.
105 Radi} ukazuje slovenskim republikancem, da volijo Koro{ca, SN, 13.1.1925, {t. 9, str. 1.
106 ^e bodo liste HRSS razveljavljene, S, 20.1.1925, {t. 15, str. 1.
107 Politi~ne vesti, Klerikalni upi, SN, 21.1.1925, {t. 16, str. 2.
108 Dnevne vesti, Nova republikanska stranka, SR, 2.1.1925, {t. 1, str. 5.
109 Dnevne vesti, »Republikanska konkurenca«, SR, 9.1.1925, {t. 2, str. 3.
110 Pa{i}-Pribi}evi}evi pla}enici u Sloveniji, H, 20.1.1925, {t. 1457, str. 1.
410 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
trdil, da je »edini pravi Radi}ev zastopnik v Sloveniji«, ker pa je bil nosilec liste na [tajer-
skem sam Radi}, tega tam ni mogel narediti. Razen tega pa je zatrdil, da se je Murn nadvse
ustra{il, ko je izvedel, da so bili iz zagreb{kega zapora izpu{~eni nekateri voditelji HRSS,
med drugim dr. Ma~ek, saj naj bi se zavedal, da bodo ti slovenskim volivcem povedali resni-
co111, da Murnova stranka ni v nobeni zvezi s HRSS.112
Le {e dva tedna pred volitvami je Roman Bende, kandidat SRSKD, Slobodnemu domu
poro~al o okoli{~inah pred volitvami v Sloveniji. Zapisal je, da se je preganjanje HRSS in
njenih prista{ev113 spremenilo v dobro reklamo za republikance v Sloveniji ter da so bile
volilne liste SRSKD kljub vsem te‘avam sprejete. Vendar pa so slovenski republikanci nale-
teli na {tevilne sovra‘nike, je zatrdil Bende. Poudaril je, da jih je nekaj ~asa stra{no napadal
tisk SLS, ker so se bali, da bo SLS zaradi njih izgubila volivce, v zadnjem ~asu pa naj bi jih
argumentirani odgovori Slovenskega Republikanca precej uti{ali.114 In ~eprav je vodstvo SLS
na zborovanjih zatrjevalo, da so bolj republikanski od HRSS, naj bi narod bil politi~no ‘e
dovolj zrel, da je SLS do‘ivljala neuspeh za neuspehom, tako je vsaj trdil Bende. Dodal je {e,
da je bila SRSKD na Kranjskem in [tajerskem nadvse uspe{na, vendar pa naj bi upali, da jih
bo vlada {e naprej preganjala, saj naj bi vso to preganjanje republikanskemu gibanju bolj
koristilo kot pa {kodilo.115
Konec januarja so de‘elo preplavili letaki, ki so po mnenju SLS dokazali, da je bil Albin
Prepeluh, le navaden »privesek« Radi}eve stranke. Ti letaki, ki sta jih izdala Pavle Radi} in
urednik Slobodnega doma Rudolf Herzeg, in na katerih sta se podpisala kot narodna poslanca
in ~lana glavnega odbora razpu{~ene HRSS, so Slovencem na Kranjskem kot nosilca liste
priporo~ali Albina Prepeluha. Slovenec je menil, da je bilo iz tega letaka vidno, da je {lo za
hrvatsko stranko, ki je hotela »s pomo~jo izdajnika enotne slovenske fronte« dobiti toliko gla-
sov, da bi lahko nato rekli, da so »na Slovenskem ljudje, ki priznavajo Hrvatom pravico do
Prekmurja«. Zatrdil je, da je pred ~asom eden od voditeljev HRSS izjavil, da {e ni bilo plebisci-
ta ali je Prekmurje slovensko ali hrva{ko ter da bi morale biti volitve tak plebiscit. Prekmurci
naj bi ve~krat poudarjali, da so Slovenci ogor~eno odklanjali, da bi pripadli Hrva{ki, zato je bila
zanje ideja o plebiscitu ‘alitev. Vendar pa je Slovenec razumel to te‘njo Hrvatov, saj bi ti preko
111 Zanimivo je bilo pismo, katerega je Slovenski republikanec prejel iz Kandije: „ Pti~ brez peroti je na{ Murn.
Zaletaval se je ‘e v mnoga gnezda, toda povsod ga je starka pregnala. V vsakem gnezdu, kamor se je hotel vriniti, so
ga spoznali, da je pti~ brez peroti. Povsod so ga spoznali, da je – fal{. Premi{ljal je dolgo, kam bi mogel znositi svojo
mla~no ‘abjo vodo in kje bi dobil kak{no p{eni~no zrno, za sebe in za svoje bedne, ki jih je celih 7 po {tevilu …« Iz
Kandije, SR, 2.2.1925, {t. 6, str. 4.
112 Dnevne vesti, Svojo »republikansko« listo, SR, 16.1.1925, {t. 3, str. 3; Dnevne vesti, Gospod Murn se boji!,
SR, 16.1.1925, {t. 3, str. 3.
113 Le nekaj dni po volitvah je ptujski srezki poglavar v dopisu velikemu ‘upanu mariborske oblasti celo prosil
za dodatno pla~ilo oro‘nikom, ki so nadzorovali prista{e republikancev: » V ~asu zadnjih volitev v narodno skup{~ino
so se stavile na oro‘ni{tvo, kar se ti~e vr{enja slu‘be, precej{nje zahteve. V tem obziru omenjam pred vsem mnogo-
brojne hi{ne preiskave pri pripadnikih H.R.S.S., nadziranje volilnega gibanja, zasledovanje agitatorjev za H.R.S.S.,
prena{anje volilnega materijala in kone~no {e skrb za red in mir na dan volitve. Vse te naporne slu‘bene posle je
oro‘ni{tvo z vso potrebno naglico, kar najto~neje in najvestneje izvr{ilo, tako da so se volitve v celem srezu popol-
noma v redu in miru izvr{ile. Z ozirom na re~eno predlagam, da bi se celokupnemu oro‘ni{tvu tukaj{njega sreza,
tako ~astnikom kakor tudi mo{tvu, od pristojnega mesta izreklo priznanje in pohvala za to~no in vestno vr{enje
slu‘be za ~asa volitev v narodno skup{~ino«. Veliki ‘upan mariborske oblasti, Sekretarijat, S 86, f 6, 1925, 501–750,
spis 630–25.
114 Tudi sam Stjepan Radi} je v pismu soprogi Mariji, z dne 5. februarja 1925, izrazil svoje zadovoljstvo s
Slovenskim Republikancem: »Slov.[enski] Republ.[ikanec] (posebno izdanje) je zelo dober ter po pismih iz ljudstva,
ki so kakor na{a, vidim, da bo na [taj.[erskem] zelo dobro, lahko pa bi pri{lo tudi do nenav.[adnega] presene~enja
(ugodnega za nas, normalno)«. Krizman, str. 595.
411ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Prekmurja dobili neposredno povezavo z Avstrijo. Razumel je, da so se zaradi tega posku{ali
Prekmurcem in ostalim Slovencem vsiliti s svojim republikanstvom, ni pa mogel razumeti, kar
je ve~krat poudaril, »da se je mogel dobiti na slovenskih tleh ~lovek, ki na{e Prekmurje zaradi
par sto glasov, ki jih bo vjel na Kranjskem, izdaja drugemu narodu«.116
Slovenec je postavil vpra{anje, kaj bi imeli Slovenci od tega, ~e bi davke namesto v Beo-
grad pla~evali v Zagreb. Kako bi bilo Slovencem bolj{e, ~e bi namesto Narodne skup{~ine v
Beogradu hrva{ki Sabor v Zagrebu z veliko hrva{ko ve~ino odlo~al o slovenskih zadevah,
slovenskem gospodarstvu, slovenskem kmetijstvu in {olstvu. Slovenci bi morali, po mnenju
Slovenca, znova prosja~iti ali se boriti za vsako malenkost, o kakem napredku ali velikem
razvoju pa sploh ne bi bilo govora. Prepeluh naj bi o tem previdno mol~al, ali pa celo pripo-
vedoval, da temu ne bo tako. Vendar pa je Slovenec dodal: »danes nam Hrvatje komandirajo,
koga naj volimo, da bo njim prav, jutri pa nam bodo komandirali, kako naj v Zagreb davke
pla~ujemo«.117
Zaradi tega je SLS opozorila volivce, {e posebej dolenjske kmete, pred Radi}evimi agita-
torji. V tem ~asu naj bi namre~ Slovenijo preplavilo 83 Radi}evih »politi~nih agentov«, kar
je neimenovanemu prista{u SLS, misle~, da ima pred seboj republikanca, potrdil eden izmed
njih. Slovenec ni ‘elel opisati metod, katerih naj bi se ti agitatorji med slovenskimi kmeti
poslu‘evali, vendar pa je ostro poudaril, da ve~jega uspeha med slovenskim ljudstvom ne
bodo dosegli. Slovencem pa je naro~il: »poka‘ite tem agitatorjem vrata s ponosno voljo, da
no~emo biti nikomur hlapci, ampak svoji gospodarji na svoji zemlji«.118
Ivan Mermolja, prista{ SKS, je v ~asniku SKS objavil svojo »sodbo« o Radi}evem pred-
volilnem nastopu na [tajerskem: »Radi} si je vzel na [tajerskem za svoje voditelje same
slabi~e, s katerimi lahko ravna po svoji volji. Znal je, da med nezadovoljne‘i vle~e samo ime
Radi}, ker je {e najbolj revolucionaren. Tako se je ~ulo med kmeti. Med delavstvom pa je {el
glas: »Radi} je v zvezi z ruskimi sovjeti«, zato so ga volili tudi komunisti. Te so mu pridobili
na{i bloka{i, ker so vedno nagla{ali, da se je Radi} zvezal z ruskimi bolj{eviki«.119 Mermolja
je bil prepri~an, da se je HRSS SKS v Sloveniji ustra{ila, saj naj bi njeno vodstvo ugotovilo,
da si je SKS resni~no prizadevala za »kmetsko organizacijo de‘ele«. Tega pa naj bi se ustra{ili
zaradi tega, ker naj bi bilo znano, da Radi}eva stranka ni bila kme~ka stranka, ampak stranka,
ki jo je vodila zagreb{ka gospoda. Zaradi tega naj bi bil glavni namen Radi}evega nastopa v
Sloveniji uni~enje SKS, »ker se odtod boje pohuj{anja hrvatskim kmetom«.120
Na dan volitev, 8. februarja 1925, je Slovenec objavil razglas »Bratje Hrvati!«, v katerem
je bilo zapisano: »Spomnite se velikanske in dolge borbe, ki jo je vodil hrvatski narod proti
nekdanjemu Hedervarijevem nasilju.
Spominjajte se tudi obljub, ki jih je tedaj hrvatski narod storil, ko je bila zlomljena Heder-
varijeva klika, da bode vsikdar mo‘ato in krepko branil sveto narodno pravo!
Spominjajte se tudi vi mlaj{i, ki ste ~uli od svojih o~etov to krasno povest borbe Hrvatov
proti nasilju ma‘arskega tirana, in bodite vredni potomci svojih o~etov, tudi sedaj, ko tepe in
tla~i celokupni na{ narod Pribi}evi}-@erjavova klika!
Mislite, kako bi ti trinogi {e divjali nad hrva{kim narodom, ~e bi ostali na vladi!
115 Izborna situacija u Sloveniji, SD, 28.1.1925, {t. 2, str. 7–8.
116 Volivno gibanje, Prepeluh in hrvatsko radi}evstvo, S, 31.1.1925, {t. 25, str. 3; Komanda iz Zagreba, S, 4.2.1925,
{t. 27a, str. 2.
117 Komanda iz Zagreba, S, 4.2.1925, {t. 27a, str. 2.
118 Komanda iz Zagreba, S, 4.2.1925, {t. 27a, str. 2; Dnevne novice, Radi}evski agitatorji v Sloveniji, S, 4.2.1925,
{t. 27a, str. 3.
119 Ivan Mermolja, Iz moje volilne agitacije, KL, 18.3.1925, {t. 14, str. 1.
120 Prav tam.
412 A. BERBERIH-SLANA: STJEPAN RADI] IN REPUBLIKANSKO GIBANJE V SLOVENIJI
^eprav ne morete voliti na rodni grudi, imate priliko, da v Ljubljani branite narodno voljo
in pravo s tem, da oddaste svoje glasove, oziroma kroglice v 4. skrinjico, kakor Vam zapove-
dujejo interesi hrvatskega naroda.
Va{a parola bodi: Skupaj z brati Slovenci, ki jim gre na ~elu SLS z dr. Koro{cem, za
svobodo Hrvatske!«121
O~itno je bilo, da je SLS ciljala na volivce v mestu Ljubljana, saj za samo mesto ni bila
postavljena volilna lista, torej tukaj republikanci niso kandidirali. Vendar pa je kar se tega
ti~e, HRSS konec januarja svoje prista{e v Sloveniji pozvala, naj se za navodila v zvezi z
glasovanjem obrnejo na Albina Prepeluha, le nekaj dni pred volitvami pa je Hrvat objavil, da
naj prista{i HRSS in SRSKD v Ljubljani volijo za listo dr. Koro{ca, »ki sicer ne vodi repub-
likanske in popolnoma ~love{ke politike, vendar njegova politika pomeni obrambo celovito-
sti Slovenije in vseh narodnih teritorijev ter prehod od avtonomije k federalizmu«.122 Kljub
vsej predvolilni borbi SRSKD na volitvah ni dosegla uspeha, saj v ljubljanskem okro‘ju ni
dobila niti enega mandata, je pa s svojo akcijo pripomogla, da so bili po zaslugi slovenskih
republikancev na [tajerskem izvoljeni trije Hrvati.123
^e je Prepeluh na listi HRSS oz. SRSKD res kandidiral samo zaradi ‘elje po poslanskem
mestu, je moral biti po volitvah zelo razo~aran, saj v ljubljanskem okro‘ju s 4.139 glasovi ni
bil izvoljen, Radi}eva lista na [tajerskem pa je dobila 16.404 glasove, in s tem 3 mandate.
Torej so bili po zaslugi slovenskih republikancev izvoljeni trije Hrvati: Stjepan Radi} ter
Jakob Hrupi} in Ivan Tizaj, oba kmeta iz Me|imurja. Slovenski narod se je veselil, da je bilo
radi}evsko gibanje na hrva{kem zajezeno, vendar pa je moral priznati, da je svoje izgube na
Hrva{kem HRSS nadomestila z glasovi, ki jih je dobila v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji,
pa tudi v Sloveniji.124
S u m m a r y
Aleksandra Berberih-Slana
Stjepan Radi} and the Republican Movement in Slovenia. From the 1923 to the 1925 Elections
to the National Parliament.
After the 1923 election to the National Parliament, in which Stjepan Radi}’s HRSS (Croatian Pea-
sant Party) was successful also in Slovenia, Radi} continued to advocate and spread the republican
movement among the Slovenes. After a disagreement with Anton Nova~an, his former colleague, he
started to search for new allies who could help him with the organization of his republican party.
Hoping to reach an agreement and continue to cooperate with Radi}, the Slovene People’s Party
suffered several disappointments. Not wishing to relinquish his independent status on the Slovene poli-
tical scene, Radi} posessed an additional threat to the Slovene’s People’s Party before the 1925 election
to the National Parliament.
121 Bratje Hrvati!, S, 8.2.1925, {t. 31, str. 3.
122 Izbori 8. velja~e 1925., H, 5.2.1925, posebno izdanje, str. 1; Kandidature narodne suverenosti, ~ovje~anske
pravice i republikanske slobode, H, 30.1.1925, {t. 1466, str. 1–2.
123 Hrvatsko narodno zastupstvo, H, 16.2.1925, {t. 1482, str. 1; Glavne karakteristike zmage Narodnega bloka,
SN, 12.2.1925, {t. 34, str. 2; Miku‘, str. 310.
124 Hrvatsko narodno zastupstvo, H, 16.2.1925, {t. 1482, str. 1; Glavne karakteristike zmage Narodnega bloka,
SN, 12.2.1925, {t. 34, str. 2; Miku‘, str. 310.
413ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Stjepan Radi} was preparing his election strategy with the help of his new supporter, Albin Prepe-
luh, who had tried with his autonomistic ideas to persuade the Slovene People’s Party to closely coope-
rate with Croatians; later on, Prepeluh himself established close contacts with the Croatian Peasant
Party. Even though the leadership of the Croatian Peasant Party was against any cooperation with
Prepeluh, wishing to maintain good relations with the Slovene People’s Party, Stjepan Radi} ignored
their opinion.
As seen from the printed media of that time the views within the Croatian Peasant Party were often
different. While the Party’s leadership advocated cooperation with the parties of the opposition and
mutual support during the election period, Stjepan Radi} prepared for the upcoming election with the
help of his Slovene supporters, but without the Slovene People’s Party. In view of this, the relations
between the two parties became increasingly worse, and the chances for possible cooperation dimi-
nished.
Winning three seats in the National Parliament in the 1925 election, Radi~’s ticket was a marked
success in [tajersko; Prepeluh, on the other hand, was not successful in the district of Ljubljana. This
was yet another proof that the voters had been attracted by the personality of Stjepan Radi} himself, but
far less by his party’s political program.