V torek in sredo je bilo na Pokljuki in v Bohinjski Bistrici pt>a ponrovueijsicom ujuvijunsne oanne meanaroano tekmovanje v smuških tekih, O katerem poročamo obširneje na 26. strani. Naslednje veliko tekmovanje v smuških tekih in biatlonu pa bo jutri in v nedeljo v Dražgošah v okviru vsakoletne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. (jk) - Foto: F. Perdan
Leto  XXX.  Številka 1
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, petek, 7. 1. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Poslanstvo r__________
9 • j ftllU ari a I skega praznika
Škofja Loka — Svečane proslave v počastitev praznika občine Škofj
Slovesno
praznovanje občin-
Petintrideset let je preteklo od med seboj povezanih zgodovinskih dogodkov in slavne dražgoške bitke, v katerih je Cankarjev bataljon s svojimi herojskimi boji in junaškim odporom v neenakem boju z okupatorjem dokazal, da nismo narod hlapcev. Dokazal je, da tudi nad narod lahko sestavi takšno vojsko, ki je sposobna prenesti nečloveške napore, ki je zmožna velike srčnosti v uporu, ki je tako prežeta z mislijo o narodovi osvoboditvi, da je zato nepremagljiva. Ne samo borci Cankarjevega bataljona, tudi drugi in partizani, aktivisti in domačini celega področja naše občine so bili s številnimi bitkami in akcijami proti okupatorju ponosni borci za svoj in narodov obstoj. Bili so neomajni v upanjih in hotenjih za lepši in svobodnejši jutrišnji dan.
Mnogi so za svobodo darovali svoja življenja. Med tistimi, ki so padli, je bila tudi večina hrabrih borcev s prvih uporniških akcij in dražgoške bitke, ki je pomenila vrhunec tistih dogodkov, ki so se začeli v Škofji Loki, Poljanski in Selški dolini že leta 1941. Tako veličastna je dražgoška bitka v svojem pomenu, tako nam je še vedno in še danes dragocena, da praznujemo prav v spomin na njene dni svoj občinski praznik.
Dolgo smo v občini in na Gorenjskem razmišljali o obeležju, ki bi bilo primerno in dostojno veličine tistih dogodkov. Vedeli smo, da obeležje mora izražati veličino narodovega boja v tistih usodnih dneh, da obeležje mora izražati našo hvaležnost vsem tistim, ki so za nas trpeli ter umirali in končno, da obeležje mora izražati tudi materialno in duhovno stanje obdobja in generacije, ki ga bo gradila. Letos smo s sredstvi delovnih ljudi Gorenjske in Slovenije s prizadevnim delom
i priznanih umetnikov in izvajalcev zgradili spomenik dražgoški bitki, ki ustreza preje opisanim načelom in ki nas z izrazito umetniško oblikovnostjo vedno snova in znova spominja na naše junake, ki so s svojim bojem postavili trdne
'temelje našega življenja in razvoja.
»Ko se je po štirih letih odpora in boja uresničila napoved vseh junaško verujočih, Uri tudi pred streli, mučenjem, trpinčenjem niso nehali zaupati v pravičnejši svet in družbeno ureditev, se je začela obnova in izgradnja, ki je terjala od vseh silno voljo in pripravljenost za delo. Tudi mi smo v letih po vojni in pozneje dokazali, kaj znamo in zmoremo ob številnih odrekanjih. Razvoj preteklih povojnih let je bil silovit. Na vseh področjih našega življenja so napravljeni ogromni koraki naprej in ob upravičenem zadovoljstvu dosedanje izgradnje lahko še z večjim zanosom gradimo in uresničujemo vsa tista hotenja, ki jih vzbujajo naši sedanji družbeni načrti i
Škofjeloška občina je tudi v zadnjih letih izredno napredovala. Občani smo z družbenim dogovarjanjem in sporazumevanjem ustvarjali boljši osebni in družbeni standard. Lani smo na področju uveljavljanja samoupravljanja in delegatskih odnosov dosegli dobre in spodbudne rezultate. Z ustanovitvijo informacijsko-do-kumentacijskega centra in ob njem z ustreznimi oblikami obveščanja, nujnega za resnično dosledno samoupravno odločanje slehernega delavca in občana smo na poti, da bo naš bodoči razvoj zares odraz želja, potreb, interesov in sposobnosti naših občanov in organizacij združenega dela. \
Gospodarski razvoj občine je bil lani ob izdatnih naporih delovnih ljudi zadovoljiv. Dosegli smo primerne gospodarske rezultate in začeli graditi pomembne gospodarske objekte. Z graditvijo industrijskih objektov v Žireh, v Sovodnju, v Škofji Loki in Železnikih dokazujemo našo skupno dogovorjeno usmeritev po enakomernem razvoju cele občine. Obenem je graditev prav teh objektov dokaz prizadevanja delovnih kolektivov in družbene skupnosti, da bomo v manj kot 10 letih v občini obnovili in modernizirali vse industrijske naprave in zmogljivosti ter 9 tem dosegli cilj in tudi pogoje za naloge v prihodnjih letih. S primernimi vlaganji in s krepitvijo samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela zagotavljamo večjo produktivnost in rentabilnost poslovanja. Delavci v naših temeljnih organizacijah združenega dela vedo, da bodo z uresničitvijo zakona o združenem ielu edini, ki bodo razpolagali z rezultati svojega dela.
rudi objekti družbenega standarda kot je prizidek k zdravstvenemu domu v Škofji Loki, vzgojno varstvena ustanova in telovadnica v Žireh, plavalni bazen v Železnikih in drugi objekti, ki so zgrajeni s sredstvi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in s samoprispevki občanov — potrjujejo našo pravilno pot in dejstvo, da je bila vedno in povsod prisotna skupna skrb za delov-iega človeka, za njegov primerni osebni in družbeni standard.
Danes, ob zgodovinsko pomembnem 9. januarju, smo ponosni na pretekli čas in posežene uspehe. Pri tem pa pozabljamo na probleme in težave, ki jih ni bilo malo [n smo jih morali odpravljati zato, da bi bili naši napori uspešni. Zavedamo se, ia nas bodo tudi v prihodnje spremljali številni problemi, da se bodo tudi v tem letu dobili redki posamezniki, ki bodo naše delo zavirali. Vsi tisti, ki smo poslanstvu 9. januarja 1942 ostali zvesti, smo prepričani, da so s krvjo in z mnogimi tfvljenji postavljeni taki temelji naši družbi, da na nadaljnji poti in graditvi ne bo ovire> ki je ne bi znali ali zmogli premagati.
Predsednik občinske skupščine
Tone Polajnar
Škofja Loka — Svečane proslave v počastitev praznika občine Škofja Loka, prebivalci škofjeloške občine ga v spomin na legendarno dražgoško bitko praznujejo vsako leto 9. januarja, so se začele že v prvih dneh decembra. In zdaj se nadaljujejo!
V preteklih dneh so pripravile številne prireditve in svečanosti v počastitev občinskega praznika predvsem krajevne skupnosti, ki v decembru praznujejo tudi svoj krajevni praznik. To pa so bile krajevne skupnosti Bukovica-Bukovščica, Škofja Loka, Poljane in Log. Poleg tega so v knjižnici »Ivan Tavčar« v Škofji Loki pred dnevi odprli »Cankarjevo razstavo«, v galeriji na loškem gradu razstavo grafik Štefana Simoniča, v prostorih škofjeloške gimnazije razstavo v počastitev 15-letnice obstoja šolskega športnega društva »Janez Peternelj« na tej gimnaziji, v Selcih pa so na kulturni prireditvi nastopili člani domačega kulturno-umetniškega društva ter pevski zbor iz Selc. Tudi športnik; ne mirujejo. Športno društvo »Kondor« iz Godešiča je, denimo, pred dnevi v počastitev praznika pripravilo namiznoteniški turnir za pokal Godešiča. Ljubitelji filma v Škofji Loki, Železnikih in Poljanah pa so si v preteklih dneh lahko ogledali tudi več predstav domačih filmov — »Kmečki upor«, »Dekliški most«, »Cvetje v jeseni« ter »Strah«.
Sinoči je bil v Škofji Loki javni nastop učencev škofjeloške glasbene šole. . Osrednja praznovanja pa se bodo začela danes ter nadaljevala še jutri in pojutrišnjem.
Danes ob 12. uri bo na Trati slovesna proslava v počastitev 10-letnice računskega centra LTH — TOZD računski center Trata. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev novih »zmogljivosti«, ki si jih je pridobil center. Ob 18. uri bo še otvoritev razstave o mladinskih delovnih brigadah v galeriji na loškem gradu, ob 20. uri pa v dvorani osnovne šole v Podlubniku celovečerni koncert vokalnega okteta Jelovica iz Škofje Loke. Na Godešiču bo od danes do nedelje odprta tudi razstava o delu godešiške krajevne skupnosti ter razstava, slikarskih del slikarja Franca Novinca.
Jutri ob 9. uri bo v dvorani kina Sora v Škofji Loki slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. Na njej bodo podeljena tudi letošnja občinska priznanja. Po svečani seji bodo pripravili Škofjeločani krajši kulturni program. Slavje se bo nato nadaljevalo v podjetju Termika na Trati. Tu bodo namreč ob 12.30 uri slovesno odprli drugo linijo za proizvodnjo kamene volne. To bo za kolektiv Termike zelo velika pridobitev.
V nedeljo, 9. januarja, na sam občinski praznik, bodo ponovno oživele Dražgoše. V vasici pod obronki Jelovice bodo letos že XX. jubilejne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Po dopoldanskih športnih tekmovanjih bo ob 13.30 uri pred novim dražgoškim spomenikom krajša komemorativna svečanost. S tem pa dražgoškega slavja še ne bo konec. Zvečer ob 19. uri bodo namreč člani kulturno umetniškega društva iz Dražgoš v prostorih domače šole uprizorili dramo »Kolesa teme«.
V četrtek, 13. januarja, ob 18. uri bodo v galeriji na škofjeloškem gradu odprli razstavo del udeležencev IX. Groharjeve slikarske kolonije, ki je vsako leto v Škofji Loki, hkrati pa bo v galeriji tudi koncert glasbene šole iz Škofje loke.
Praznovanje škofjeloškega občinskega praznika bo končano naslednji dan, v petek, 14. januarja, s prireditvami v počastitev krajevnega praznika Železniki. -jg
Po stezah partizanske Jelovice
Jubilejno slavje v Dražgošah
DRAŽGOŠE — DražgoSe bodo jutri in pojutrišnjem, 8. in 9. januarja, ponovno oživele. V legendarni vasici pod obronki Jelovice bo namreč že XX. tradicionalna vsakoletna Športno politična manifestacija »Po stezah partizanske Jelovice«. Prireditve povezane s slavjem v Dražgošah pa bodo v prihodnjih dneh le po Številnih krajih v Selski in Poljanski dolini, v Kropi ter zaselkih na pobočjih Jelovice. Pokroviteljstvo nad tekmovanji je sprejel sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc.
Vse letošnje prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« nosijo še posebno obeležje. Posvečene so namreč 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije, 85-Ietnici njegovega rojstva ter 35-letnici legendarne bitke Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Zato je mogoče pričakovati, da se bo letošnjega slavja v vasici nad Selsko dolino udeležilo večje Število obiskovalcev ter tekmovalcev kot kdaj-koli doslej.
Spored tekmovanj in prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«:
SOBOTA: y
DRAŽGOŠE: ob 9. uri republiško prvenstvo v biatlonu in tekmovanje za jugoslovanski smučarski memorialni pokal; ob 10. uri veleslalom za cicibanke in cicibane.
LANCOVO: ob 9. uri smučarski teki za mladinke in mladince iz osnovnih in srednjih Sol Gorenjske ter veleslalom za mladinke in mladince gorenjskih osnovnih ter srednjih Sol
KROPA: ob 13. uri kulturna prireditev na trgu pred spomenikom ter polaganje vencev »od spomenika do spomenika« padlim borcem NOV med Kropo in LajSami; ob 19. uri partizanski miting v sindikalnem domu ter zbor udeležencev VI. smučarskega prvenstva enot teritorialne obrambe SR Slovenije in ekip JLA, milice ter ZRVS; ob 20.30 kurjenje kresov in ognjemet
NEDELJA:
KROPA: ob 8. uri prihod patrulj na Startno mesto, predaja raporta in govor predstavnika glavnega Štaba za TO SRS ter otvoritev tekmovanja; ob 11.30 odhod v DražgoSe ,
SOTESKA PRI BOHINJU: ob 8. uri začetek množičnega smučarsko planinskega pohoda »Po stezah prvih partizanov« proti DražgoSam
KRANJ: ob 7. uri odhod avtobusov iz Kranja proti Stražišču; ob 8. uri začetek pohoda /. zbirnega mesta »Po poteh narodnega heroja Iva Slavca-Jokla« prek Cepulj in Mohorja v DražgoSe. Pohod pripravlja PD Kranj
ŠKOFJA LOKA: ob 7. uri Start množičnega smučarsko planinskega pohoda »Po poteh Cankarjevega bataljona« prek Križne gore v DražgoSe
SELCA: ob 10. uri začetek množičnega pohoda »V naravi zbirajmo moči za delo — tradicije NOB pa prenašajmo na mlajše« proti DražgoSam
RUDNO: ob 11. uri začetek množičnega pohoda »Dražgoška bitka — ponos mladih« proti DražgoSam
DRAŽGOŠE: ob 8. uri prihod tabornikov in prikazovanje taborniških veščin; od 10. ure dalje prihod udeležencev dražgoškega slavja; ob 11. uri poleti z zmaji z Dražgoške gore; ob 12. uri nastop letalske eskadrilje iz ALC Lesce-Bled; ob 13.30 uri osrednja kulturna prireditev in spominska svečanost pod geslom »Mi smo Titovi - Tito je naš«; ob 14. uri razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. | ^ J.Govekar
Naročnik:
Predsednik Tito odhaja v Egipt in Libijo
Posočje bo zimilo »pod streho«
Naloga, ki smo si jo zadali — namreč, da bodo prebivalci Posočja letošnjo zimo v novih domovih, je bila — ob izteku lanskega leta izpolnjena. Redne in posebne helikopterske enote JLA, enote milice, 3100 delavcev iz 100 delovnih organizacij, prostovoljne brigade gradbenih strokovnjakov in drugi občani so poskrbeli, da je 2500 občanov v Posočju že dobilo nove domove, obnovljenih pa je bilo stanovanj za nadaljnjih 300 občanov. Tako je bilo na Tolminskem zgrajeno 400 montažnih hiš in 29 večnamenskih objektov, na Goriškem 12 enostanovanj-skih montažnih hiš in 2 večnamenska objekta, v Idriji pa 3 montažne hiše. Na celotnem območju Posočja je bilo obnovljenih 1800 hiš.
Spremenjeni
davki in prispevki
Skupščina SR Slovenije je tik pred novim letom sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve. Posebni republiški davek velja za vse vrste alkoholnih pijač, razen jabolčnika, medicinskih vin in medice. Za 8,5 odstotka bo treba plačati tudi posebnega prometnega davka na umetne brezalkoholne pijače in sodavico, medtem ko za mineralne vode posebni prometni davek ne velja.
Dražji avtomobili
Ker je stopnja republiškega prometnega davka poskočila od 3 na 8,5 odstotka, to pomeni, da so se v Sloveniji s 1. januarjem osebni avtomobili podražili za 5,5 odstotka. S to spremembo se bo podražilo 19 modelov osebnih avtomobilov od modelov Crvene zastave do sarajevskega golfa. Za zastavo 750 bo na občinskih davčnih upravah, kjer kupci avtomobilov plačujejo prometni davek, poslej treba odšteti 1753 din posebnega republiškega prometnega davka, za zastavo 1300 pa 2903,74 din več, za lado 3253#6 din več, za diano 2891J5 din več, za renault 4 special 3022J25 din in za sarajevski golf 3793,08 din več.
Zmanjšan primanjkljaj elektrike
V letošnjem letu bodo jugoslovanske elektrarne proizvedle 46,62 milijarde kilovat-nih ur električne energije. Po oceni bi jih potrebovali 48J37 milijarde kilovatov, pri čemer je upoštevanih tudi pol milijarde kilovatnih ur, ki jih mora jugoslovansko elektrogospodarstvo izvoziti za odplačilo posojil. Trenutni elektroenergetski položaj je boljši od predvidenega, saj je v akumulacijskih jezerih hidroelektrarn dovolj vode^
Najbolj gledani filmi
Lani si je največ jugoslovanskih obiskovalcev kinematografov ogledalo domaČi film Sarajevski atentat režiserja Veljka Bulajiča. Ogledalo si ga je 12 milijona obiskovalcev. Nasploh je bilo lani opaziti večje zanimanje za ogled filmov domače proizvodnje, saj sije vsak domači film ogledalo okoli 450.000 ljudi. Med 198 tujimi filmi pa je bil najbolj gledan film lanskega leta ameriški Zrelo.
Slovesen podpis samoupravnega sporazuma o združitvi Veletrgovine LOKA, Gostinskega podjetja JBLEN in Proizvodno trgovskega podjetja PEKS je bil 29. decembra v Škofji Loki. Od združitve si delavci vseh treh podjetij obetajo precej boljše rezultate, kajti specializacija je tisto, kar je pri njih nujno potrebno. (Foto: F. Perdan)
Jesenice
V sredo, decembra, je bila redna seja občinske konference ZKS, na kateri so ocenili prizadevanja v občini pri usmerjanju kulture v socialistični samoupravni družbi ter sprejeli finančni načrt komiteja občinske konference ZKS Jesenice za leto 1977. Ko so ocenili akcijo za prizadevanja v kulturi, so menili, da morajo predvsem osnovne organizacije ZK v naslednjem obdobju temeljito oceniti kulturne razmere v svoji sredini in sestaviti program dela, po katerem bo nadalje tekla akcija o uveljavljanju kulture v socialistični samoupravni družbi. D. S.
V torek, 28. decembra, so bile na Jesenicah seje vseh treh zborov skupščine občine. Na ločenih sejah so sprejeli poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine, samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ter druge samoupravne akte te interesne skupnosti, predlog programa uporabe viška posojila za ceste ter odlok o obvezni uporabi kanalizacije v občini. D. S.
Tržič
Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki je bila v četrtek, 23. decembra 1976, so razpravljali o zaključkih zadnjega seminarja SZDL v Rogaški Slatini, na katerem so razpravljali o delu krajevnih organizacij SZDL, Še posebej so opozorili na slabosti pri delitvi dela med SZDL in krajevnimi skupnostmi, na obveščanje, na prepičlo upoštevanje pobud članov SZDL in na zakoreninjeno forumsko delo, na prepočasno oblikovanje hišnih, uličnih, vaških, potrošniških in drugih svetov, na slabo povezanost KO SZDL z družbenimi organizacijami in društvi ter tudi z nekaterimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki so del frontne SZDL. Precejšnje težave povzročajo krajevnim organizacijam SZDL tudi pomanjkanje kadrov in prostorska stiska ter neurejeno financiranje. V krajevnih organizacijah bo treba oblikovati še več svetov, sekcij in koordinacijskih odborov.
V petek, 24. decembra 1976, je bila v Tržiču razširjena seja komiteja občinske konference ZKS. Na njej so obravnavali informacijo in obisku Brež-njeva v Jugoslaviji, sprejeli politično oceno delovanja teritorialne obrambe v tržiški občini ter obširno razpravljali o težkih gospodarskih in političnih razmerah v Lepenki, ki je TOZD'Kartonažne tovarne iz Ljubljane. V TOZD Lepenka bodo nujno potrebni odločni ukrepi gospodarske in politične narave.
•jk
PLAKETA JLA ZRVS IZ KRANJA — Zaradi uspešnega sodelovanja med Jugoslovansko ljudsko armado in občinsko organizacijo Zveze rezervnih vojaških starešin občine Kranj je komanda ljubljanskega armadnega območja podelila 'občinski organizaciji ZRVS Kranj malo plaketo JLA. Tq visoko priznanje JLA so prejele le redke organizacije ZRVS. Odredba o podelitvi plakete JLA kranjski organizaciji je bila prebrana na prireditvi v vojašnici Stane Žagar v Kranju, plaketa pa je bila podeljena na prireditvi v domu JLA v Kranju. Sekretarju občinskega odbora ZRVS Kranj Aleksandru Ravnikarju jo je izročil polkovnik Momčilo Marjanac. (jk) — Foto: F. Perdan
Odbor za medsebojna delovna razmerja
Brivsko frizerski salon
NADA Radovljica.
Gorenjska c. 6
razpisuje
prosto delovno mesto
knjigovodje
za nedoločen čas
Pogoj: srednja ekonomska šola
Prijave sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja do zasedbe delovnega mesta.
BEOGRAD — Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz-Tito bo na povabilo predsednika Egipta Anvara el Sadata odpotoval v drugI polovici januarja na delovni prijateljski obisk v Egipt. Nas predsednik bo prav tako obiskal Libijsko arabsko republiko in se s tem odzval vabilu predsednika libijske republike polkovnika Moamera El Gadafija. To bosta brez dvoma pomembna mednarodna dogodka letošnjega leta. Zunanjepolitična dejavnost v začetku leta 1977 ni pojenjala. Predsednik zvezne skupščine Kiro Gligorov je na čelu delegacije zvezne skupščine odšel na Šestdnevni obisk v Indijo, kjer bo gost parlamenta te prijateljske države. Kira Gligorova in člane delegacije bo med drugim sprejela tudi ministrska predsednica Indije Indira Gandhi. Na obisk v Jugoslavijo pa prihajata dve pomembni osebnosti. To sta generalni sekretar centralnega komiteja Enotne delavske partije Nemčije in predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike Erich Honecker in zunanji minister republike Grčije Dimitris Bicios. Ugledna gosta sta v Jugoslavijo povabila predsednik republike in predsednik CK ZKJ Josip Broz-Tito in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič.
MADRID - V Španiji so objavili uradne rezultate referenduma, na katerem so se državljani odločali, ali so za demokratične reforme ali ne. 23 odstotkov ljudi se ni udeležilo referenduma. Med udeleženci pa jih je bila večina za, kar je nova zmaga Španskih demokratičnih sil. Sicer pa je osrednji španski dogodek Se vedno izpustitev generalnega sekretarja KV Španije Carrilla iz zapora in pripravljenost predsednice KP Španije Dolores Ibarruri - La Pasionarie, da se vrne v Španijo in kandidira v svoji rojstni deželi Baskov za poslanko v parlamentu. La Pasionaria je izjavila, da »se rojeva nova Španija, o kakrSni so sanjali najboljši Španski sinovi«. Predsednik španskega državnega sveta Oriola je še vedno v rokah ugrabiteljev, ki ga drže za talca že skoraj mesec dni. Ugrabitelji vztrajajo in še naprej zahtevajo, da oblasti izpuste 15 pripadnikov skrajno levičarskih organizacij, jim omogočijo odhod v Alžirijo in sprejmejo amnestijo za vse politične zapornike.
PLAINS, VVASHINGTON - Novi ameriški predsednik Jimmy Carter je izjavil, da v začetku svoje predsedniške kariere ne namerava zapuščati države. Zelo rad pa bi se srečal z generalnim sekretarjem KP SZ Leonidom Brežnjevim. Carter ga je voljan povabiti na obisk v Združene države Amerike. Novi ameriški voditelj, ki bo dolžnost prevzel uradno 20. januarja, je tudi dejal, da bi ameriškemu ljudstvu rad povrnil zaupanje v vlado. Na mednarodnem področju pa se bo Carter prizadeval utrditi mednarodni mir in preprečiti najrazličnejše krize.
BEJRUT — Libanon spet stopa na prizorišče žalostnih mednarodnih dogodkov. Se vedno se pojavljajo sile, ki jim s težavo sklenjeno premirje ni po godu. V vzhodnem delu Bejruta je približno 100 kilogramov razstreliva razneslo vozilo. Silovita eksplozija je terjala 35 življenj nedolžnih ljudi, 53 ljudi pa je bilo ranjenih. V libanonskem glavnem mestu so tudi odprli dva centra za cenzuro tiska. Cenzuri so podvrženi tudi sestavki in poročila tujih dopisnikov. Iz Bejruta so tudi sporočili, da je močna eksplozija vrgla v zrak vojašnico varnostnih sil krščanske falange.
JOHANNESBURG — Britanski diplomat Ivor Richard, predsednik ženevske konference o Južni Rodeziji, potuje po nekaterih afriških državah in skuša pridobiti soglasje za britanski predlog rešitve rodezijskega vprašanja. Med drugim se je sešel z južnoafriškim predsednikom Johnom Vorsterjem, ki lahko odločilno vpliva na vodjo rodezijskega rasističnega režima lana Smitha in prizadevanja, da dobi v Rodeziji oblast črnska večina. Kot je znano, Smith vztrajno zavrača ta predlog in britanska prizadevanja za rešitev rodezijskega problema.
J. Košnjek
Skupščina občine Škofja Loka
je na seji 22/12-1976 sklenila, da je na podlagi dosedanjih izkušenj izvajanja delegatskega in skupščinskega sistema v praksi potrebno izvesti določene spremembe in tudi dopolnitve statuta občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9-83/74 z dne 10/4-1974).
Komisija za statut občine želi, da bi pri snovanju sprememb in dopolnitev statuta občine sodelovalo čimvečje število zainteresiranih, zato poziva in vabi vse delovne ljudi in občane, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter društva, da sodelujejo s predlogi pri spreminjanju in dopolnjevanju statuta. •
Predloge, pripombe in pobude sporočite oziroma pošljite do 31/1-1977 sekretariatu Skupščine občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2.
Komisija za statut občine Škofja Loka
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri
AVTO MOTO DRUŠTVU KRANJ
razpisuje prosti delovni mesti
dveh inštruktorjev praktične vožnje
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave sprejema sekretariat Avto moto društva Kranj, Koroška c. S3/D, do 20. januarja 1977.
SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ -STRITARJEVA 5 razpisuje   prosto delovno mesto za nedoločen čas
glavnega
blagajnika
in administratorja
Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 1 leto prakse. Prijave sprejemamo d6 21. ja'-nuarja 1977. Nastop dela s 1. 2. 1977.
Pogovor
ob novem letu
Ob novem letu si imajo ponavadi prijatelji med seboj povedati svoje radostne pa tudi ne tako vesele novice ter mnoge iskrene želje za v bodoče. Tako tudi mi do vas in vi do nas. Zato najprej: hvala za vse čestitke in dobre želje ob novem letu, ki vam jih iz srca vračamo in želimo, da bi ob trdnem zdravju ter zadovoljni jemali v roke naš Glas, ki vam bo še nadalje prihajal dvakrat na teden na dom kot vaš dober, iskren in nepogrešljiv prijatelj. <
Prve številke, ki smo jih takoj po novem letu v naših financah utegnili zbrati, nam kažejo, da smo leto 1976 poslovno uspešno zaključili, saj so nam vsi naši prijatelji v zakonskih rokih poravnali svoje obveznosti, pa tudi naši ustanovitelji (občinske konference SZDL vseh petih občin na Gorenjskem) so svoje planirane finančne zadolžitve (dotacije) za l. 1976 izpolnili. To pa nam je omogočilo, da smo tudi mi vse svoje obveznosti do družbe, do naših kooperantov in do posameznikov sproti in v redu izpolnjevali v obojestransko korist in zadovoljstvo. Toliko danes o letu 1976, nekaj več pa bomo spregovorili še ob objavi in sprejemu naše letne bilance (zaključnega računa za 1.1976).
Mislimo, da nam pred našimi bralci ni potrebno točiti solza ter zavijati oči in se sprenevedati, ko objavljamo, da smo morali s 1. 1. 1977 spremeniti ceno našega časopisa. Tako bo naš bralec, ki kupuje časopis v kioskih zanj plačal 3 din, naš naročnik pa 2 din oz. 100 din za pol leta (50 številk). Povedati moramo še, da je pa na drugi strani naša lastna (ekonomska) cena enega izvoda časopisa 5£9 din in da razliko do te cene krijejo ustanoviteljice s svojimi dotacijami (0,85 din) in kolektiv Glasa z objavljanjem službenih in komercialnih oglasov ter reklam in s storitvami v višini 2,42 din. Taka so torej dejstva. Prepričani pa smo, da nas zaradi tega ne boste zapustili, da si bomo še nadalje drug drugemu ostali zvesti in dobri prijatelji-
In leto 1977? Kaj nam prinaša?
Iz našega srednjeročnega načrta, ki ga bomo še objavili, boste razbrali, da v letu 1977 predvidevamo proračun v višini 1 milijarde starih dinarjev — kar ni tako malo, četudi so to »stari* dinarji. In to številko moramo doseči, če hočemo izpolniti program, ki smo si ga skupaj zastavili vi in mi in naše ustanoviteljice, če se hočemo še bolj približati željam in zahtevam, ki jih pred nas postavlja bralec.
V tej želji vam še enkrat želimo uspešno, zadovoljno, zdravo in mirno novo leto 1977.
Vaš glavni urednik
Železniki praznujejo
Januarja praznuje krajevna skupnost Železniki svoj krajevni praznik v spomin na organiziran odhod večje skupine mladih v NOV in zadnje selitve občanov januarja 1943. Decembra 1942 je bilo v Železnikih opaziti, da se večja skupina domačinov in okoličanov pripravlja na odhod v partizane. Le-tem so 'ostali hiteli pripravljati potrebno opremo in vsi odhajajoči so se domenili, da bodo odšli tako, da bi Nemci bili prepričani, da so bili odpeljani s silo. Vendar pa so me 6. januarja, ko sem se vračal »iz zveze«, kjer sem se pri Štancarju na Prtovču s komandir-
jem Selške čete Januškom dogovoril za domnevni napad partizanov na vas in na streljanje, doma čakali Nemci. Obrnil sem se, prijel pod roko domačinko in krenil proti Mlakam, kajti nekaj časa pred temi našimi pripravami sem se vrnil iz zaporov in že okusil metode nacistične prevzgoje, zato sem vedel, da me čaka Draga v Begunjah, če jim padem v roke. Uspelo mi je obvestiti ostale, naj gre k partizanom vsak zase in tudi sam sem dva dni prej, kot sem nameraval, postal partizan selške čete Gorenjskega odreda. Naša četa se je še isto noč premak-
Preživeli borci: Šmid Janko-Prosinc, Tone Habjan, Miha Bertoncelj-Miško, Franc Šmid-Gustelj, Niko Brtoncelj-Harkov, Lojze Bizjak-Iztok, Jože Šmid, Dominik Mažgon-Marjan, Filip Bernik, Janez Trdina-Bolte, Joža Šmid-Podlonski, Anton Božič-Božo, Polde Markelj-Gašper. Sicer pa so med preživelimi še borci Marjan Šmid-Drzni, Jože Markelj-Marko, Jernej Dermota-Bogo, Tone Šmid-Mesec, Maks Zupane in Štele Rudi.
Družbena samozaščita mora postati del vsakdanjega življenja
Kranj — Koordinacijski odbor za SLO in družbeno samozaščito pri OK SZDL Kranj je po pregledu organiziranosti družbene samozaščite v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih ugotovil, da je bilo na tem področju veliko storjenega, pa vendar še ne toliko, kolikor smo sposobni napraviti. To pred-
Ivsem velja za organizacije združenega dela, vtem ko so v krajevnih skupnostih bolje uredili in organizirali delo LO in DS. Odbor je menil, da je za ureditev organizacije in dela DS nujno potrebna večja zavzetost družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZK in sindikatov.
»Družbena samozaščita, ki opravlja preventivno vlogo pred agresijami vseh vrst in je njena posebna skrb in naloga varovanje našega samoupravnega sistema, mora z vso svojo vsebino postati del vsakdanje-
ga življenja družbe in posameznika,« je bilo še posebej poudarjeno na tej seji odbora. Da pa bi to zahtevo lahko čim prej v celoti tudi uresničili, bo treba še več propagandnega in informativnega delovanja, pri čemer ima posebno tisk zelo pomembno vlogo. Naš časopis se tega v celoti zaveda, zato bo v dogovoru z odborom in njegovimi komisijami občasno objavljal v ta namen pri-
Eravljena gradiva in sestavke, s tem o na poljuden način osveščal naše občane in jih pripravljal za vse možnosti boja proti skritim in neprikritim sovražnikom našega samoupravnega socialističnega sistema ter vzgajal na primerih iz vsakdanjega življenja za današnji in jutrišnji dan, da bo uresničena misel tovariša Tita: »Delajmo, kot bi bil stoletja mir, in bodimo pripravljeni, kot da bo vojna jutri«. I. S.
Jeseniški komite o Viatorju
Komite občinske konference ZKS Jesenice in razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih v jeseniški občili. Člani komiteja so obravnavali organiziranost jeseniške temeljne organizacije združenega dela Viator Ui naložili osnovni organizaciji ZK v temeljni organizaciji, da na osnovi jdejnopolitičnih izhodišč ZK in zagona o združenem delu preuči in se predeli do nove organiziranosti Matorjeve temeljne^organizacije. Ob ^m je komite priporočil osnovni organizaciji, naj upošteva že predložne in morebitne nove predloge za Njšo ^organiziranost TOZD, hkrati P* tudi mnenje komiteja in njegove ^misije za družbenoekonomske od-nOse.
. Jeseniški komite je na torkovi seji ^i menil, naj pri Viatorju že sedaj
razmislijo o možnosti organiziranja več temeljnih organizacij združenega dela in naj t odločitvijo ne odlašajo. Pomemben je bil tudi predlog za združitev Jesenicetransporta z Viatorjevo temeljno organizacijo združenega dela, ki bo opravljala storitve tovornega prometa. Pri akciji za združevanje imata pomembno nalogo osnovna organizacija Via-torja in osnovna organizacija ZK Jesenicetransporta.
Člani komiteja so soglašali s predlogom združitve Viatorja in podjetja SAP, vendar kaže pri tem upoštevati predloge in pripombe, ki so bile izrečene ob oblikovanju temeljne organizacije združenega dela Viator Jesenice.
•jk
Ocenili
stanovanjsko problematiko
Radovljica  —  Na ustanovnem /*8tanku aktiva komunistov samo-.^avne stanovanjske skupnosti Ra-j°vljica so ocenili „samoupravne in ri,Žbenoekonomske odnose v. sta-°vanjski skupnosti. Obravnavali pa 19»tu<^ srednjeročni program do c .0- leta. Člani aktiva so imeli pre-n} Pripomb na neusklajeno delo za Vencev stanovanjske gradnje, j v°da za urbanizem, podjetja Alp-ttl> občinske skupščine in Turist-t °.?resa Radovljica. Ugotovili pa so da je vpliv delavcev in nhč<»nny
na stanovanjsko politiko v občini Se vedno prešibak. Razen tega pa so predlagali,'da bi v občini ustanovili posebno delegacijo za zemljiško, komunalno in stanovanjsko skupnost.
Precejšnjo pozornost je v občini vzbudil tudi predlog novega samoupravnega sporazuma o združevanju in izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. V prihodnje naj bi namreč vsak dobitnik družbenega stanovanja prispeval od 5 do 20 odstotkov. . JR
nila prek Sore na območje Martinj vrh —Ojstri vrh in se v tistih dneh pomnožila za več kot 30 novih borcev. Ob koncu januarja so nacisti več našjh ožjih sorodnikov izselili, vendar so s partizani sodelovali aktivisti na terenu. 2e februarja je za nami vstopila v NOV nova močna skupina tovarišev in iz selške čete je bil ustanovljen IV. bataljon Gorenjskega odreda, kmalu nato pa še IX. bataljon Gorenjskega odreda. Da bi okupatorju preprečili nameravane nove selitve, smo februarja 1943 v Dolenji vasi požgali most, nekaj večerov pozneje pa še sestavne dele, ki so jih nacisti pripeljali, da bi obnovili požgani most. Marca smo v eni noči požgali vse mostove od Selc do Praprotna in tako preprečili selitve, ki so se zaradi tega tako zavlekle, da so jih pozneje nacisti opustili in v naši dolini niso več selili. Marca 1943 je naša enota, sestavljena večinoma iz samih domačinov uničila na Jese-novcu 12-člansko žandarmerijsko patruljo iz postojanke Zali log in zaplenila več orožja. Akcija je s pomočjo terenskih sodelavcev zelo dobro uspela. Večina nače skupine se je do ustanovitve Prešernove brigade mudila v IV. in IX. bataljonu Gorenjskega odreda, pozneje pa se je razšla po raznih enotah Slovenije. Iz naše skupine je padlo polovico tovarišev. Sam sem odšel prek znane hajke v Žirovskem vrhu na Notranjsko, kjer sem v štabu XIV. divizije v bojih pri Grčaricah in Dolenji vasi pri Ribnici dočakal kapitulacijo Italije.
Ko zdaj ob občinskem in krajevnem prazniku obujamo spomine na težke dni, je naša dolžnost, da se z globokim spoštovanjem spomnimo vseh tistih, ki so s svojimi življenji polagali in položili temelje naši samoupravni socialistični ureditvi. Ponosni smo lahko na naše najmlajše občane, šolarje, ki ob številnih proslavah in prireditvah pod vodstvom svojih mentorjev z narodno in partizansko pesmijo ter besedo dvigajo zavest in nam pripovedujejo, da so uspešni le tisti, ki so ob visoki zavesti in tovarištvu enotni!
Marjan Šmid-Drzni
Valorizacija sredstev SIS
Radovljica — Koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družhenega dogovora o skupni porabi pri radovljiški občinski skupščini je sredi decembra obravnaval predloge vseh občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za valorizacijo letošnje dovoljene porabe. Vsem interesnim skupnostim namreč manjka denarja, predvsem pa zdravstveni, izobraževalni in kulturni. Denarja ni niti za osebne dohodke, najbolj pa zaostajajo v šolstvu (tudi v primerjavi z drugimi gorenjskimi in slovenskimi občinami).
Koordinacijski odbor predlaga vsem skupščinam SIS in zboru združenega dela občinske skupščine, da dajo soglasje k valorizaciji letošnjih sredstev od 2,07 do 2,77 odstotka. Denar bi porabili za osebne dohodke in tako dosegli republiško poprečje na pogojno nekvalificiranega delavca, ki znaša v šolstvu 2160 in v kulturi 2617 dinarjev. Točne izračune bodo pripravili izvršni odbori SIS, potrdile pa naj bi jih skupščine SIS in zbor združenega dela občinske skupščine. JR
Sprejem pri Marjanu Breclju
Ljubljana, 30. 12. 76. - Sprejema, ki ga je ob novem letu za predstavnike tiska in RTV priredil predsednik skupščine SRS Marjan Brecelj, se je udeležilo večje število novinarjev. Ob tej priliki je predsednik Marjan Brecelj v krajšem nagovoru izrazil zahvalo in pohvalo časnikarjem za njihovo odgovorno delo pri razvijanju in uveljavljanju delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja pri nas ter pozval navzoče, da delo uspešno nadaljujejo. V prostem pogovoru ja naš urednik predsedniku z zadovoljstvom pripel jubilejno značko našega časopisa Glas, ki prav letos praznuje svojo 30-letnico obstoja. Marjan Brecelj je še izjavil, da ie velik ljubitelj gora in da zelo pogosto prihaja na Gorenjsko, ker so naši Julijea pač najlepši biser tudi sicer čudovitih Alp.
Ob tej priliki smo zvedeli, da Planinska zveza Slovenije resno pripravlja obnovo starih in izgraditev mnogih novih planinskih postojank, razmišlja in pripravlja pa se tudi na postopno izgradnjo triglavske žičnice, Ki naj bi potekala iz doline Krme preko Staničeve koče do Kredarice. I. S.
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76 in» 10-381/76) izdajajo davčne uprave skupščin občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1976 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1977 za zavezance, katerim se
odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1977.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1976
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1976;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1976;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1976;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1976. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podna-jemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000 dinarjev;
5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1976. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73 in 24/75) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1976 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1976. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1976 presega 70.000 dinarjev;
7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1976, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1976 presegli 84.504,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 12.675,60 dinarja.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v. kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju, občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
— zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1976 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1977
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1977;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1977.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostpr pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. \
Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev. '
Davčna uprava SKUPŠČIN OBČIN:
Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič
AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ
razpisuje
tečaj za inštruktorje praktične vožnje in teorije
Pogoji:
1. starost 23 let
2. vozniški izpit najmanj tri leta ustrezne kategorije
3. popolna osemletka
4. potrdilo o nekaznovanju
5. zdravniško spričevalo
Prijave pošljite na Avto moto društvo Kranj, Koroška c. 53/D na sekretariat društva. Rok prijave je do 20. januarja 1977.
Gospodarstvu ne kaže predpisati še večjih obremenitev
Na to opozarjajo tržiški izvršni svet, občinska skupščina, predvsem zbor združenega dela, in zbori delovnih ljudi — Nerealno planirana rast družbenega proizvoda
TRŽIČ — Koordinacijski odbor za razporejanje dohodka pri tržiški občinski skupščini je dal 25. novembra v javno razpravo zborom delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in TOZD tržiške občine samo-
upravne sporazume o planih samoupravnih interesnih skupnosti do leta 1980. Že pred začetkom javne razprave so se do samoupravnih sporazumov predvsem na izvršnem svetu, občinskem svetu zveze sin-
Referendum dobra šola za volitve leta 1978
Po uspelem referendumu 19. decembra so v sredo, 29. decembra 1976, v Tržiču delegati skupščine občine, občinske konference SZDL, občinskega sveta Zveze sindikatov in temeljnih ter drugih organizacij združenega dela podpisali družbeni dogovor o sofinanciranju izgradnje družbenih objektov v tržiški občini, za kar bodo mesečno izločali 2 odstotka od izplačanih neto osebnih
dohodkov
Tržič — Izvršni odbor občinske konference SZDL je na seji, ki je bila v četrtek, 23. decembra 1976, ocenil rezultate referenduma o uvedbi petletnega samoprispevka v tržiški občini. Izvršni odbor je sodil, da doseženi odstotek pozitivnih glasov (67, 14) ni tako visok kot pri prvih dveh referendumih, vendar kaže upoštevati, da je bil čas za pripravo referenduma sorazmerno kratek in da je bila letos kopica solidarnostnih akcij za delovne ljudi in občane precejšnja obremenitev. Zato SZDL ocenjuje zadnji referendum kot uspešen. Izredno dobro so glasovali v Lešah, Jelendolu, Bistrici, Ko-vorju in na Brezjah, slabše pa v Lomu, Križah in v Sebenjah. Rezultati glasovanja so rezultat političnih razmer v posameznih krajevnih skupnostih. Slabšim kaže posvetiti v prihodnje več pozornosti in temeljito oceniti rezultate glasovanja 19.
decembra. K uspešnosti referenduma, so dejali na seji izvršnega odbora, so veliko prispevala tudi sredstva obveščanja, še posebno tržiški radio, Delo in Glas, razen tega pa tudi nekatera tovarniška glasila.
V sredo, 29. decembra 1976, so v Tržiču uresničili še drugi del načrta solidarnostnega zbiranja sredstev. Delegati nekaterih družbenopolitičnih organizacij, skupščine, temeljnih in drugih organizacij združenega dela so podpisali družbeni dogovor, na osnovi katerega bodo združevali 2 odstotka izplačanih neto osebnih dohodkov in s tem zbrali 23,500.000 dinarjev.
Izvršni odbor SZDL je tudi ugotovil, da je bil referendum dobra »generalka« za priprave na volitve, ki bodo leta 1978. Do takrat je še obilo časa za odstranitev pomanjkljivosti. J. Košnjek
Stanovanjski dinar
Aktiv komunistov stanovanjske skupnosti Jesenice je ocenil uveljavljanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter stanje v stanovanjskem gospodarstvu — Združiti sredstva tudi manjših, dislociranih enot
Jesenice — Jeseniški aktiv komunistov stanovanjske skupnosti je pripravil zelo temeljito oceno o stanovanjskem gospodarstvi! v občini. Med drugim v okviru obravnavanja družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju ugotavljajo, da so se v občini s podpisom samoupravnega sporazuma dogovorili, da stopnja obveznega izločanja sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ne more biti nižja kot 8 odstotkov od skupnega zneska sredstev, iz katerih se plačujejo prispevki iz osebnih dohodkov s tem, da podpisnice sporazuma razpolagajo s 5 odstotnimi sredstvi, za družbeno pomoč je namenjenih 1,5 odstotka, prav toliko pa tudi za združena sredstva pri poslovni banki.
Posamezne organizacije združenega dela so v določenih obdobjih namenjale za stanovanjsko gradnjo celo več kot 8 odstotkov, in to predvsem tiste, ki so ugotovile, da se je ob vzporedni rasti stopnje zaposlovanja potrebno intenzivneje lotiti reševanja stanovanjske problematike. Uspehi pa bi bili lahko še boljši, če bi se predvsem manjše temeljne organizacije, razne poslovalnice, filiale in druge (teh je v občini več kot 100) vključevale v program stanovanjske gradnje. Za te dislocirane
enote je značilno, da ne združujejo sredstev v občini, temveč tam, kjer imajo sedež matične organizacije, iz teh   sredstev   pa   se   ne rešujejo
Dražje ogrevanje
Jesenice - S prvim januarjem letošnjega leta veljajo na Jesenicah višje cene ogrevanja iz toplovodnega omrežja. Cene so povišali za 19 odstotkov in tako velja kvadratni meter stanovanjske površine 7,28 dinarjev mesečno, kvadratni meter poslovnega prostora 8,11 dinarja mesečno in kvadratni meter dvoranskega prostora 10,77 dinarja mesečno
D. S.
stanovanjski problemi delavcev, ki žive in delajo v jeseniški občini. Ob tem izstopa predvsem jeseniško železniško vozlišče z več kot 600 zaposlenim, ki združujejo sredstva v Ljubljani. Zadnji dogovori s predstavniki Železniškega gospodarstva pa že nakazujejo možnost, da se bodo v prihodnje ta sredstva združevala v tistih občinah, kjer delavci žive in delajo.
Vendar pa je takšno združevanje sredstev le ena izmed možnosti za uresničevanje programa stanovanjske gradnje, večji pomen ima nedvomno dogovorjena obveznost, da se mora za družbeno stanovanjsko gradnjo namenjati najmanj 70 odstotkov stanovanjskih sredstev ter dosledno smotrna uporaba teh sredstev.
Zaradi ocene uresničevanja družbenega načrta razvoja občine v prihodnjem letu so pri stanovanjski skupnosti sklenili predlagati nov samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v naslednjih treh letih. Najmanjša stopnja sredstev za stanovanjsko gradnjo naj bi znašala 7 odstotkov, s posebnim samoupravnim sporazumom pa naj bi se dogovorili še za del sredstev za financiranje izgradnje komunalnih naprav v stanovanjskih soseskah.
Posebne pozornosti bodo morala biti deležna tista stanovanja, ki so dodeljena mladim družinam na osnovi garancijskih izjav delovnih organizacij za dobo petih let. Mnenja so. da bi morali nekatera spekulativna razmišljanja posameznih organizacij <> neizpolnitvi teh obveznosti onemogočiti z učinkovito politično ak< i jo.
V okviru družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu je jeseniška samoupravna stanovanjska skupnost namer« ta iz združenih sredstev in -ied>ie\ samoupravne enote za dru/beno pomoč 2 milijona 860.000 dm,u jrv dolgoročnega posopla za ponosno območje na kozjanskem ,tet i milijone 28O.0t)O dinarjev /;* potresno območje na Tolminskem. D S.
dikatov in na zboru združenega dela skupščine dokaj kritično opredelili in dali nekatera izhodišča.
V Tržiču ocenjujejo, da so planski dokumenti samoupravnih interesnih skupnosti sicer usklajeni z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine in načrtovano rastjo družbenega proizvoda, vendar terjajo plani skupnosti od gospodarstva preveč. Delovni kolektivi in delavci bodo preveč obremenjeni in vseh dajatev ne bodo zmogli. Že letošnje obremenitve gospodarstva so za marsikoga pretežke in neuresničlji-ve. To bo treba v samoupravnih interesnih skupnostih upoštevati in želje ter potrebe uskladiti z možnostmi proizvodnje.
V razpravah so v tržiški občini ugotovili, da kaže biti tudi pri planih gospodarskih interesnih skupnosti zmernejši. Obveznosti do teh pogosto niso manjše od obveznosti do interesnih skupnosti v družl)enih dejavnostih. Rentabilnejše organizacije bodo to lahko plačevale, kolektivi, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali z izgubo, pa težje. Zato bo glavno breme dajatev odpadlo na organizacije, ki poslujejo dobro!
Še nekaj so ugotovili v Tržiču ob razpravah o planih interesnih skupnosti do leta 1980. 7,7-odstotna rast družbenega proizvoda predvsem zaradi nerealnega planiranja v Lepenki in Komunalnem podjetju ni uresničljiva! Rast družbenega proizvoda so bili zato v Tržiču prisiljeni zmanjšati s 7,7 odstotka na 6,5 odstotka. Temu primerno bo treba prilagoditi tudi samoupravne sporazume samoupravnih interesnih skupnosti. Na neuresničljivo rast družbenega proizvoda je pred tem že opozarjal izvršni svet, vendar v nekaterih delovnih kolektivih opozoril še niso upoštevali.
Končno oceno samoupravnih sporazumov in planov interesnih skupnosti pa bodo izrekli zbori delavcev, ki se končujejo te dni.
J. Košnjek
Ocena gospodarjenja
Tržič — Pred novim letom je bila v Tržiču seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, na kateri so razpravljali o gospodarjenju v tržiški občini. Med drugim so ugotovili, da izvoz tržiškega gospodarstva presega uvoz, da se giblje zaposlovanje v skladu z resolucijo o letošnjem družbenoekonomskem razvoju in srednjeročnim razvojnim programom in da je čutiti pozitivne premike tudi pri nagrajevanju. V organizacijah združenega dela, ki so imele v devetmesečju izgubo, se položaj popravlja. Izjema je le Lepenka, kjer se izguba povečuje in ne bodo potrebni le gospodarski, temveč tudi kadrovski in tehnološki ukrepi. Delegate družbenopolitičnega zbora je predvsem zanimalo, zakaj Kartonažna tovarna iz Ljubljane, katere TOZD je Lepenka, ne namerava uresničiti obljubljenih investicij v vrednosti 22 milijard starih dinarjev. Zaradi neizpolnjenega načrta Lepenke oziroma Kartonažne tovarne so morali Tržičani spremeniti nekatere napovedi v občinskem srednjeročnem programu.
Družbenopolitični zbor je v razpravi o gospodarjenju v tržiški občini tudi sodil, da kaže čim prej okrepiti oddelek za gospodarstvo občinske skupščine in poskrbeti za ustrezno reorganizacijo. -jk
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. soL o. objavlja
po sklepih pristojnih organov, naslednja prosta delovna mesta:
za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
1. komercialista
za TOZD TOVARNA OLJA »OLJARICA« BRITOF
2. voznika kamiona
za ENOTO AGROMEHANIKA
3. skupinovodje v proizvodnji kmetijskih strojev
4. skupinovodje servisa
5. mehanika
6. trgovskega potnika
za SDS SKUPNE SLUŽBE
7. gradbenika.
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo še naslednji pogoji:
pod 1.: višja ali srednja šola ekonomske, komercialne ali kmetijske smeri z 1- oziroma 2-letnimi delovnimi izkušnjami, poznavanje uzanc blagovnega prometa, smisel za komuniciranje, kooperativnost;
pod 2.: šola za voznike motornih vozil, vozniško dovoljenje »E« kategorije, 2 leti delovnih izkušenj na enakem delu, terensko delo;
pod 3.: VK delavec kovinske stroke, izpit iz varstva pri delu, 3-letne delovne izkušnje na podobnem delu, poznavanje kmetijske mehanizacije;
pod 4.: strojni tehnik ali VK mehanik s 3- oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu, izpit iz varstva pri delu in vozniško dovoljenje »B« kategorije, smisel za komuniciranje z ljudmi;
pod 5.: KV avtomehanik ali mehanik kmetijskih strojev z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu;
pod 6.: kmetijski ali ekonomski tehnik ali VK prodajalec z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu, vozniško dovoljenje »B« kategorije, delo opravlja za severovzhodni in vzhodni del Slovenije;
pod 7.: diplomirani gradbeni inženir, gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z opravljenim strokovnim izpitom s pravico in sposobnostjo nadzora nad gradnjami, odgovornost in samostojnost pri delu.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Na vseh delovnih mestih razen gradbenika je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave.
Zmerni optimizem in realnost
Gospodarstvo optimistično gleda na konec leta — Načrte za leto 1977 bo treba spraviti v realne
okvirje
Kranj — Vsekakor se je položaj kranjskega gospodarstva prav v zadnjih mesecih lanskega \ leta močno popravil, tako da bo konec poslovnega leta veliko ugodnejši od rezultatov gospodarjenja v prvih devetih mesecih. Večina OZD bo pozitivno končalo svojo letno bilanco. »Se septembra je gospodarstvo imelo 370 milijonov dinarjev izgube, analiza ocene razvoja občine v 1. 1976. pa kaže, da bo teb izgub vsega skupaj le nekaj okoli 70 milijonov din,« je na 126. seji izvršnega sveta poročal njegov član Igor VVeiss. Seveda pa bo podrobnejša analiza poslovanja OZD in gospodarjenja z zaupanimi sredstvi možna šele po sprejetju zaključnih računov, in je ta »optimistična« napoved pač samo globalna ocena trenutnega stanja.
SŽ - TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA p. o.
razpisuje prosta delovna mesta
1. sekretarja podjetja
2. računovodje
Poleg splošnih pogojev se za zasedbo razpisanih delovnih mest zahteva, da imajo kandidati:
pod 1.:
- visokošolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri s 3-let-nimi delovnimi izkušnjami ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali ekonomske s 5-letnimi delovnimi izkušnjami
— kandidati morajo imeti moralno politične kvalitete; pod 2.:
- višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami
— moralno politične kvalitete.
»
Rok za zbiranje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijave naj kandidati vlože pismeno z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilom iz kazenske evidence. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh ->d poteka razpisnega
RESOLUCIJA ZA L. 1977
Izvršni svet ObS Kranj pripravlja resolucijo o izvajanju družbenega plana občine v 1. 1977, ki bo morala vsebovati naloge in cilje iz srednjeročnega programa, zato ne bo smela biti matematični seštevek posameznih planov OZD, temveč bo samostojni dokument, ki bo na osnovi podrobne analize izvajanja programa prvega leta srednjeročnega plana, njegovih ciljev za 1. 1977 ter ob upoštevanju republiških dokumentov in dosedanjih trendov razvoja začrtala osnovne smernice in določila težišč -ne naloge v občini. Prav gotovo ni treba posebej poudarjati, da gospodarstvo predstavlja bistveni del resolucije, zato bo le-temu resolucija morala posvetiti vso potrebno pozornost, saj bo treba mnoge »želje« postaviti v realne okvirje. Resolucija bo morala določiti globalne investicije, opredeliti se bo morala do malega gospodarstva, do kmetiistva. do splošne, osebne in skupne porabe, določiti gibaftja OD v družbeni dejavnosti v primerjavi z gibanjem OD v gospodarstvu, določiti glavne dejavnosti komunale, mimo resolucije tudi ne bo smela reforma šolstva in usmerjenega izobraževanja, niti programi krajevnih skupnosti ter skupnosti za varstvo okolja (bolje: varstvo človeka!), za varnost pred
Kožarom pa tudi ne avto cesta faklo- Ljubljana.
Velike naloge, ki zadevajo občinsko skupščino na področju planiranja in zasledovanja izvajanje planov, kar vse naj bo v skladu z novim sistemom družbenega planiranja, pa zahtevajo ustrezno organiziranje tudi občinske uprave. Le-ta mora načrtovanje vsekakor združiti v enem oddelku, kar bo vsekakor mnogo kvalitetnejše in uspešnejše kot je to danes. Tudi INDOK center ne bi mogel zadovoljivo opravljati svoje funkcije informiranja brez ustrezno organizirane službe planiranja.
L S.
Ob občinskem prazniku občine Škofja Loka
Gospodarski in družbeni napredek
Skupščina občine Škofja Loka praznuje svoj občinski praznik na pragu leta, ki prinaša še večje gospodarske in družbene spremembe — Na temeljih dosedanjih uspehov se bodo lahko uresničevali planski cilji srednjeročnega razvoja
Škofja Loka — Ko praznuje skupščina občine Skorja Loka v teh dneh svoj občinski praznik, se lahko ozre na nedvomno uspeino minulo obdobje, v katerem so občani in delovni ljudje ob številnih prizadevanjih gradili svoj osebni in družbeni standard: odpirali nove gospodarske objekte, objekte družbenega standarda ali začenjali z novimi naložbami. Boljše je zaživelo samoupravljanje in samoupravno delegatsko odločanje na vseh področjih, doslednejše informiranje z ustanovitvijo informacijsko dokumentacijskega centra, uveljavlja se samoupravno družbeno planiranje, vsebinsko združevanje dela in sredstev na temelju dohodkovnih odnosov ter proces svobodne menjave dela.
Čeprav v minulem letu niso dosegli predvidene rasti proizvodnje, se vendarle kažejo korenite spremembe v skladnejšem gospodarskem razvoju. Več so pričakovali od racionalne uporabe proizvodnih zmogljivosti, od sodobnejše organizacije dela, modernizacije proizvodnih procesov, produktivnosti dela, bilo pa je več vzrokov, zaradi katerih se predvidevanja v celoti niso uresničila. Ko se kritično ozirajo na minulo obdobje predvsem zato, da bi lahko
Po sodobni tehnologiji, moderni opremi in visoki produktivnosti slovi organizacija Šešir
v prihodnje odpravljali številne probleme in težave, med drugim ugotavljajo, da so ob modernizaciji predelovalne industrije pomembno zmanjšali delež družbenega proizvoda v zalogah, da je gospodarstvo občine več izvozilo kot uvozilo, da je bila opazna splošna stab'nost in likvidnost gospodarstva ter finančna disciplina, da pa so do izraza prišli tudi drugi problemi kot je manjša gospodarska rast, stagnacija produktivnosti dela, nezadostna    učinkovitost gospodarjenja,
izgube,   zato   naj   bi predvsem odpravljali te probleme.
V občini med temeljne naloge v razvoju letošnjega leta uvrščajo predvsem nadaljnje izboljšanje gospodarske strukture v plansko začrtanih smereh, krepitev kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, zlasti povezovanje ter samoupravno organiziranje združenega dela, skladnejše gospodarske odnose s tujino, vsestranske napore za povečanje produktivnosti dela in za večjo učinkovitost poslovanja, prizadevanja za ustrezno nagrajevanje po delu ter realizacijo vseh družbeno sprejetih nalog in obveznosti. Predvsem na področju zaposlovanja naj bi nadalje upoštevali dogovorjene rasti in kriterije, odločno pa naj bi tudi vztrajali, da se v letošnjem letu dokončno uskladi in sprejme urbanistični oziroma prostorski program razvoja.
ZA NADALJNJO RAST
Skupščina občine Škofja Loka beleži v dosedanjem razvoju nedvomno ogromne uspehe na vseh področjih in na teh temeljih gradi svoj jutrišnji dan. V občini so delegati že sprejeli osnutek družbenega plana razvoja za letošnje leto, ki je ravnokar v javni obravnavi v KS, TOZD in med delegati, v katerem izčrpno govore o nadaljnjem enakomernem razvoju na vseh področjih, o razvoju občine, ki si prizadeva, da bi enakovredno gradila na vseh področjih.
Zaposlenost: v letu 1977 pričakujejo, da bo število zaposlenih delavcev v skupnem večje za 2,5 odstotka in naj bi v gospodarstvu zaposlili 286 več delavcev, v negospodarstvu 31 več in bi bilo tako skupno 13.296 zaposlenih v družbenem sektorju, v gospodarstvu 12.223 in v negospodarstvu 1.073 delavcev.
Produktivnost: s srednjeročnim načrtom razvoja občine zasledujejo 4-odstotno poprečno realno povečanje produktivnosti. Rezultati minulih let so nižji, sodijo pa, da bo leto 1977 prelomno. Načrtujejo 2,5-odstotno povečanje, kar je sicer manj od planiranega v srednjeročnem obdobju, vendar bo tudi ta planska postavka zahtevala precejšnje napore.
Rentabilnost: rentabilnost se v gospodarstvu občine v zadnjih letih zmanjšuje, vendar načrtujejo povišanje za 4 odstotke.
Izvoz: prizadevali si bodo za čimvečji izvoz tudi drugih organizacij združenega dela, ki so do zdaj razmeroma malo ali pa sploh niso izvažale.
Naložbe: ob koncu septembra lanskega leta je bilo v občini pri 22 investitorjih prijavljenih 41 investicijskih objektov v skupni predračunski vrednosti 299.267 tisoč dinarjev. Med temi so največje investicije predvsem proizvodna hala Niko Železniki, proizvodna in skladiščna hala Alpine Žiri, tovarniška stavba Kladivarja Žiri, industrijski objekt Termopola iz So-
vodnja. Kot največja dokončana investicija pa je proizvodna hala Iskre v Retečah v skupni vrednosti 32.797 tisoč dinarjev, na sam praznik pa bo stekla proizvodnja v Termiki v novih proizvodnih prostorih z novo opremo in tehnologijo v vrednosti 120 milijonov dinarjev, medtem ko je v predlanskem in deloma lanskem obdobju 11 investitorjev dokončalo 30 investicijskih objektov s predračunsko vrednostjo 15 milijonov dinarjev.
Od negospodarskih naložb so lani odprli prizidek Zdravstvenega doma v Škofji Loki, telovadnico in vzgojno varstveno ustanovo v Zireh, zimski bazen v Železnikih, prizidek osnovne šole Železniki in poslovno hišo v Škofji Loki.
Za leto 1977 pa so gospodarske organizacije prijavile investicije v skupni vrednosti 938 milijonov 673.000 dinarjev, od tega je 14 odstotkov predvidenih obratnih sredstev in 86 odstotkov za osnovna sredstva. Od vse investicijske vsote bo 60 odstotkov sredstev potrebnih že v letošnjem letu, ostalih 40 odstotkov pa v naslednjih letih. Med prijavljenimi investicijami družbenega sektorja so mnoge že v gradnji ali pa so priprave v zaključni fazi kakor naložbe LTH, Termike, Marmorja, Jelovice, Alplesa, Etikete, Šeširja in ostalih
Naselje Podlubnik se vedno bolj širi, načrtujejo pa še večjđ gradnjo novih objektov.
Med številnimi organizacijami, ki se s svojo proizvodnjo uspešno uveljavljajo je tudi organizacija LTH Škofja Loka.
Velika pridobitev Škofje Loke je nova in moderna poslovna hiša.
organizacij. V letošnjem letu predvidevajo tudi začetek gradnje trgovskega centra v Zireh in v Podlubniku, proizvodno-skladi-ščnega kompleksa na Godešiču, prijavljeno naložbo pa imata tudi Iskra Železniki.
V okviru investicij za razvoj negospodarskih dejavnosti predvidevajo v letošnjem letu gradnjo manjših športnih objektov, vrtec Podlubnik, gradnjo splošnega socialnega zavoda Stara Loka in v okviru njega poklicno šolo za administratorje in telefoniste.
V občini tudi letos ne bodo zanemarjali razvoja kmetijstva, obrti in turizma, krepili pa bodo ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, skrbeli za prometno varnost in vzgojo ter usmerili svoja prizadevanja na področje skupne in splošne porabe.
Nadaljnja rast in krepitev ter kvalitetni napredek je predvsem v uresničevanju temeljnih nalog družbenoekonomske-
8a razvoja: v izboljšanju živ-jenjskih razmer in delovnih pogojev, v odpravljanju neupravičenih socialnih razlik, v vsestranskem razvoju človekove osebnosti in v uveljavljanju takšnega položaja delavcev, ki bo omogočal resnično odločanje in razpolaganje z rezultati dela. Ne bodo zanemarili pospešenega razvoja samoupravljanja, uresničevanja ustave in zakona o združenem delu, naraščajoče produktivnosti dela ter donosnosti naložb, povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva, prioritete vzgoje in izobraževanja, uravnovešenega razvoja v prostoru ter varovanja človekovega okolja.
, Ob* lanskem krajevnem prazniku so v $ t tj: b.dobili ivmu sgt&jUKatativtui rrtftomuffii, *č#t zo^au, J. uit pm^At^t^^ohitei
TER MI KA
Ijubljana. kamniška 25
s svojimi obrati na Trati, v Bodovljah in Poljanah nad Škofjo Loko. Pri gradnji in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih prostorov ne pozabite na toplotno in zvcčno izolacijo, ki vam jo omogočajo naši kvalitetni izolacijski materiali tervol in perlit
Vsem občanom na območju Škofje Loke ob njihovem prazniku iskreno čestitamo!
POKLICNA LESNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
usposablja široke in ozke profile poklicev delavcev za lesarstvo
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO IN AVTOMEHANSKO STROKO
usposablja široke profile avtomehanikov, kovinarjev in strokovnjake hladilne tehnike
ČEVLJARSKI ŠOLSKI CENTER ŽIRI
usposablja široke in ozke poklice čevljarjev
Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, družbenopolitičnim organizacijam in delovnim kolektivom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke
Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Škofja Loka.
kovinarsko podjetje Železniki
vam nudi:
vse vrste mahanizmov za registratorje, brzo-veze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, palične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelanih trakov, vsi izdelki podjetja »NIKO« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu.
TJU"
DKAiNVES
ŠKOFJA LOKA
Poslujemo v novih poslovnih prostorih POSLOVNA HIŠA
ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3 a/IV
Vsem občanom čestitamo za praznik občine Škofja Loka
I
Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita ob občinskem prazniku Škofje Loke in jim želi veliko uspeha v letu 1977
Modna konfekcija Kroj
Kvaliteta porok za uspeh
GORENJSKA PREDILNICA
Škofja Loka
Vsem občanom in sodelavcem občine Škofja Loka
čestitamo za občinski praznik
in v novem letu 1 977
želimo veliko delovnih uspehov.
ji
Poliks Žiri
Zadovoljni S preteklim letom
.....- "__ ..i_______m« nanrave. Po drujri strani pa j(
Organizacija združenega dela Poliks — Podjetja Obutvene, Lesne In Kovinske Stroke — je tudi v letu, ki se je ravnokar izteklo, v letu 1976, poslovalo zelo uspešno.
»Res je! Lahko smo zadovoljni z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu,« pravi direktor podjetja Janko Poljanšek. »Resda iz leta v leto ne delamo »velikih skokov«, zato pa je napredek toliko bolj stalen. V preteklem letu smo, denimo, ustvarili za 17 milijonov celotnega dohodka, letos pa- predvidevamo, da bo ta dohodek znašal že 20 milijonov din.«
2irovski Poliks v zadnjem času razvija predvsem dve vrsti dejavnosti: obutveno ter kovinsko. Lesarjev in mizarjev v podjetju zdaj ni več. Čevljarji že nekaj let uspešno sodelujejo s tovarno obutve Alpina, imajo pa tudi »svojo« proizvodnjo. Izdelujejo namreč izredno kvalitetne copate in otroške čevlje. Popraševanje po teh izdelkih je bilo tolikšno, da so morali v obutvenem obratu urediti še en trak za izdelavo copat in obutve za najmlajše. 2e lani pa so izdelali prek 100.000 parov telovadnih copat. K uspehom v veliki meri pripomorejo tudi modelirji, ki jih je podjetje »dobilo« pred kratkim.
Kovinarji pa se ukvarjajo pred vsem z izdelovanjem in montažo klima naprav. Zato je v Poliksu veliko popraševanje predvsem po kleparjih in ključavničarjih.
»Lani so člani našega kolektiva opravili več izjemno zahtevnih del,« pripoveduje Janko Poljanšek. »Priskrbeli in montirali smo klima naprave v blagovnici Napredek v Domžalah, tovarni Konfekcija v Logatcu, Plami v Ilirski Bistrici, v več hotelih v Dubrovniku ter še v mnogih manjših objektih. Imamo pa tudi svoje stalne odjemalce. To sta, denimo, 2ito iz Ljubljane in podjetje za PTT promet.  Moram   pa pohvaliti prav tako še izredno uspešno sodelovanje z organizacijo združenega dela LTH iz Škofje Loke. Precej pa smo, lahko rečem, lani pomagali tudi pri obnovi od potresa prizadetega Posočja. Na   prek  petdeset montažnih objektov Jelovice in Gradisa smo namreč montirali cevi. To so bili za nas dodatni napori.«
V Poliksu pa so lani temeljito poskrbeli tudi za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih. V vseh prostorih so namreč uredili centralno ogrevanje ter montirali kli-
ma naprave. Po drugi strani pa je tudi treba povedati, da so Poliksovi prostori za sedanjo dejavnost že zdavnaj premajhni. Zato v podjetju že mislijo na gradnjo novih prostorov. Kajti le tako bodo lahko svojo dejavnost še razširili.
2e v letošnjem letu namreč kolektiv Poliksa čakajo velika in zahtevna dela. Podpisana je pogodba za večja dela pri 2TP Ljubljana, podpisane so pogodbe za dela po različnih krajih Jugoslavije.
»V prihodnje pa nas čaka tudi urejanje notranjih odnosov v podjetju ter natančna izdelava samoupravnih aktov,« pravi Janko Poljanšek. »Nekateri akti so namreč že močno zastareli. Izdelati bo potrebno predvsem nov pravilnik o nagrajevanju ter pripraviti analitično oceno delovnih mest. V našem podjetju namreč združuje svoje delo veliko delavcev različnih poklicev in je zato urejanje takih stvari še bolj zahtevno kot sicer.«
Delovni kolektiv Poliksa iz 2irov iskreno čestita vsem prebivalcem škofjeloške občine, vsem pa želi srečno in uspešno novo leto 1977! Priporoča se tudi za nadaljnje sodelovanje. -Os
Kladivar iz Zirov se bo že prihodnje leto preseld v nove prostore
KLADIVAR Žiri
Majhen kolektiv z »velikim srcem«
Eden od proizvodnih obratov v žirovskem Poliksu
Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri
Nove investicije v letošnjem letu
Za 84-članski kolektiv kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« iz 2irov je bilo pravkar preteklo leto, leto 1976, zelo uspešno. Uspešno je bilo, lahko rečemo, v vseh pogledih. Se posebno so z delom žirovske zadruge seveda zadovoljni tisti, ki z njo prav posebno tesno sodelujejo, ki so vsakodnevno navezani nanjo: kmetje iz 2irov ter okoliških zaselkov, kot posebnost je treba omeniti, da 2irovci pokrivajo področje dveh občin - del škofjeloške in del logaške, gozdarji, lesarji, prebivalci s tega področja, ki so vezani na »Sorine« trgovine, ter drugi.
»S posebnimi investicijami v preteklem letu se ne moremo pohvaliti,« pravi direktor kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« Viktor Maček. »Občutiti je bilo mogoče nekako ,zatišje\ To pa
je tudi povsem razumljivo, kajti leto in dve prej so bila naša vlaganja v gradnjo novih prostorov in nakup moderne strojne opreme ter druge namene izredno velika. In zdaj že lahko rečemo, da smo se takrat odločili za pravo pot. Prvi rezultati velikih investicij se že kažejo. Res: biti moramo zadovoljni.«
Največja pridobitev  za 2iri je bila pred dvema letoma prav gotovo sodobna nova trgovina »Sora« na Dobračevi. Tako trgovino so namreč Zirovci že dolgo potrebovali. Novi market je še danes edina moderna trgovina v industrijskem središču zgornjega dela Poljanske doline. V njej je mogoče dobiti »skoraj vse«. Domačini šo se nanjo navadili in zato je v njej obisk vedno velik. Poleg trgovine je še bife,  kjer  vsak  dan pripravljajo tudi tople malice. Nič manj zadovoljni pa niso člani delovnega kolektiva žirovske zadruge tudi s prometom v ostalib njihovih prodajalnah, z delom moderne žage ...
»Letos bo za nas izjemno naporno leto,« je nato pristavil Viktor Maček. »Odločili smo se namreč za dokaj visoke investicije. Na žagi bomo uredili novo sortirnico, obzidali bomo prostore stare žage, obnovili prostore žirovske pekarne, prostore prodajalne železnine ter modernizirali še nekatere druge objekte in obrate.«
Celotna realizacija v kmetijsko gozdarski zadrugi  »Sora«  2iri je lani znašala nekaj več kot 45 milijonov din. Letos pa se bo po pred videvanjih še precej povečala.
Vsekakor je treba omeniti tudi izredno tesno sodelovanje med zadrugo in kmeti na žirovskem področju Zadruga jim vsako leto priskrbi \«-ty- sto starih milijonov
kreditov. S svojim denarjem in krediti potem kmetje pospešeno obnavljajo in gradijo hleve, nakupujejo kmetijske stroje ... Obstoja obojestranska prepričanost, da se bo tako sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.
Kolektiv kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« Ziri iskreno čestita vsem zadružnikom, poslovnim prijateljem in občanom ob prazniku občine Škofja Loka ter vsem želi mnogo uspehov in sreče v letošnjem letu - v letu 1977!
-Os
Delovna  organizacija Kladivar iz Zirov spada med manjše delovne organizacije v škofjeloški občini. Ustanovljena je bila 1949. leta kot obrtno podjetje za storitveno dejavnost. Potlej se je podjetje ob številnih uspehih — čeprav je treba priznati, da so kolektiv od časa do časa pestile manjše krize, ki pa jih je bilo s prizadevnostjo vedno mogoče odpraviti v zelo kratkem času   —   razvijalo izredno hitro. 2irovci so poskrbeli za pripravo svojega   proizvodnega programa, poskrbeli so za nove izdelke, izdelke, ki so bili na tržišču izredno iskani, začeli so vzpostavljati stike z večjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji...
Pred približno dvema letoma se je Kladivar iz 2irov vključil tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela ZP »Strojegradnje«. V njej so še Agrostroj iz Ljubljane, Atmos iz Hoč pri Mariboru, Gostol iz .Nove  Gorice,  Hidrometal iz Mengša, Indos in Litostroj iz Ljubljane, Kovind iz Unca pri Rakeku, Metalna iz Maribora, M lin ostro j iz Domžal, Riko iz Ribnice ter Strojna tovarna iz Trbovelj. S svojim proizvodnim programom zdaj Kladivar prevzema v SOZD ZP »Strojegradnje« vlogo nosilca razvoja in proizvodnje komponent za avtomatizacijo in še posebno procesa razvoja komponent in sistemov za hidravliko.
Letošnje leto pa je za žirovski Kladivar brez dvoma pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju podjetja. Kladivarjevemu delovnemu kolektivu se je namreč začela izpolnjevati velika želja. V kraju so pred nedavnim začeli graditi nove moderne proizvodne in poslovne prostore. Gradnja, dela izvaja gradbeno podjetje »Sava« z Jesenic, naj bi bila končana že maja letos. V teh dneh pa v Kladivarju z nestrpnostjo pričakujejo tudi že naročeno moderno strojno opremo.
»Po sedanjih izračunih bo celotna investicija znatala približno 24,600.000 dinarjev,« pravi direktor Kladivarja Vence Ambrožič. »Kredite amo dobili od Ljubljanske banke - podružnica Škofja Loka, iz sklada skupnih rezerv SR Slovenije, iz občinskega »klada skupnih re-
zerv, kar 20-odstotni delec pri investiciji pa nosijo tudi članice SOZD ZP »Strojegradnje«. To je prav gotovo dokaz o perspektivnosti in vrednosti proizvodnega programa našega podjetja. Seveda se kljub uspehom stalno soočamo tudi z raznimi težavami. Predvsem se moramo spopadati z izredno hudo konkurenco na domačih in tudi tujih tržiščih. Razvoj proizvodnih programov na našem pod-
nroizvuuniu .   —— —-—— .
ročju je namreč Izredno hiter in intenz -ven. Zato od nas zahteva sposobnost hitrega prilagajanja in osvajanja novih dosežkov tehnike in tehnologije. Za to pa je potreben sposoben strokovni kader.«
Prav vzgoji kadra pa v Kladivarju v zadnjem času posvečajo še posebno pozornost. Od 120 zaposlenih je danes, denimo, v podjetju kar 55 kvalificiranih delavcev, 25
iih ima srednjo strokovno izobraz->o, pet pa visoko šolo. Ko bodo zgrajeni novi prostori, se bo število zaposlenih povečalo še za kakih štirideset. In še zanimiv podatek! Kladivar je leta 1968 ustvaril za 1,500.000 din celotnega dohodka, leta 1975 pa je ta dohodek narasel že kar na 24,000.000 din. Celotni dohodek se ie tako povečal za 16-krat, število zaposlenih pa le za 2-krat.
»Na* kolektiv, predvsem pa se strokovne službe, čakajo v prihodnjem obdobju zelo zahtevne naloge,« meni Vence Ambrožih. »V novih prostorih bomo z novo m o- 1 demo opremo prav gotovo lahko dose-
fali veliko boljše ekonomske rezultate, ako pa bomo tudi sposobni odplačevati sorazmerno visoke anuitete. Trenutno imamo izredno Urok asortiment proizvodov, kar nam onemogoča doseganje potrebne produktivnosti. Podjetje bo moralo v prihodnje intenzivno povečati svoj celotni dohodek, kar pomeni povečati dejanski obseg proizvodnje, kajti le tako bomo lahko obvladovali vedno zahtevnejše tržne pogoje. Iz majhnega obrtnega podjetja moramo prerasti v solidno industrijsko podjetje. Doseči moramo svojo poslovno zrelost. Končni cilj za nas kolektiv je prehod na specializirano proizvodnjo, kar bo dokončno omogočeno z | zaključenimi investicijami, vendar pa ob tem mislimo tudi na povezavo in sodelovanje z drugimi proizvajalci in porabniki tovrstnih izdelkov.«
Delovni kolektiv Kladivarja iz 2irov iskreno čestita ob prazniku občine Škofja Loka in želi vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem ter občanom veliko sreče v letu 1977! -Os
Y£fkrvou
KRANJ
Za občinski praznik vam iskreno čestitamo in
vabimo, da obiščete naše prodajalne:
»Metka«, Škofja Loka »Manufaktura«, Gorenja vas »Slon«, Žiri »Novost«, Žiri »Žirovka«, Žiri
Kako iz začaranega mesnega kroga?
Po naročilu republiškega tržnega inšpektorata je kranjska tržna inšpekcija skupaj z občinskim veterinarskim inšpektorjem in z anonimnimi občani v drugi polovici novembra izvedla akcijo kontrole kakovosti mesa ter maloprodajnih cen
15. oktobra letos so začele veljati nekatere nove cene mesa. Znano je, da je bilo pred tem pri nas glede kvalitete in preskrboz mesom (predvsem svinjskim) vrsto težav. Eden od ukrepov, da bi jih odpravili, je bilo tudi povečanje odkupnih cen živine in s tem v zvezi seveda podražitev maloprodajnih cen. In kakšne so bile posledice tega ukrepa? Republiški tržni inšpektorat je naročil tržnim inšpekcijam, naj organizirajo akcijo in kontrolirajo kakovost mesa ter maloprodajne cene. Kranjska tržna inšpekcija je s sodelovanjem z občinskim veterinarskim inšpektorjem in z anonimnimi občani organizirala takšno akcijo v drugi polovici novembra. Tako kot v podobnih tovrstnih akcijah pa je sodelovalo tudi naše uredništvo.
Tokrat je šlo za ugotavljanje kvalitete mesa, ki ga klavnice dobavljajo svojim mesnicam'in po kakšni ceni obremenjujejo mesarje za dobavljeno meso. Druga naloga je bila, po kakšnih cenah dobavljajo meso gostinskim obratom in obratom družbene prehrane. V nadaljevanju so potem prišle na vrsto prodajalne mesa in cene, ki jih zaračunavajo mesarji za prodano meso potrošnikom. Nazadnje pa je akcija zajela še kontrolo mesnih izdelkov.
NA KONCU PLACA VEDNO POTROŠNIK
Glede prvega dela akcije, kakšna je kvaliteta in cena mesa, ki ga klavnice dobavljajo mesnicam, je bilo pregledanih sedem prodajaln. Po kakšnih cenah pa potem mesarji prodajajo meso potrošnikom, pa je bilo opravljenih ,deset nakupov. Že takoj na začetku zapisa povejmo, da ni šlo toliko za imena klavnic in prodajaln mesa oziroma za nekakšno iskanje črnih ovc, kot za ugotavljanje in odkrivanje problemov, ki se žal pojavljajo vse prepogosto. Zato v tem zapisu tudi praviloma ne bomo omenjali imen. To pa seveda ne pomeni, da kršilci niso bili kaznovani. Od odgovornih posameznikov je bilo namreč doslej izterjanih v mandatnem postopku 2500 dinarjev mandatnih kazni. Večje nepravilnosti klavnic in posameznikov pa bo inšpekcija predlagala v postopek sodniku za prekrške ali jih ovadila javnemu tožilstvu.
Temeljita analiza po posameznih delih akcije je pokazala, da klavnice pogosto dobavljajo mesnicam goveje meso pod imenom in ceni za mlado
goveje meso — junetina. In v čem je razlika in prekršek? Poprečna cena za kilogram govejega mesa je 30,90 dinarja, za junetino 40,11 dinarja. Tako je na primer radovljiška klavnica dobavila mesnici telečje polovice, za katere je določena poprečna cena 41,20 dinarja za kilogram pod imenom telečje stegno brez goleni (bočnik), za kar pa znaša cena 50,10 dinarja za kilogram. Neopravičena razlika, za katero je klavnica obremenila mesarja, je tako znašala 9 dinarjev pri kilogramu. In ker je klavnica nepravilno obremenila mesarja, je le-ta meso, za katerega je določena cena za kilogram 44,70 dinarja, prodajal potrošnikom po okrog 80 chnarjev. In kaj je mesar povedal v zagovor? Ker ga je klavnica preveč obremenila, je moral pokriti razliko pač na tak način.
Prva ugotovitev bi torej lahko bila, da klavnice od časa do časa dobavljajo mesarjem meso po višjih cenah kot so določene. Mesarji pa, da pokrijejo razliko, »morajo« potem meso prodajati prav tako po višjih cenah. Po domače povedano bi lahko rekli, da so prisiljeni, da »goljufajo« v korist klavnic.
Druga nepravilnost se nanaša na pomanjkanje svinjskega mesa. So primeri, da klavnice dobavljajo mesnicam svinjsko meso z neustrezno kvaliteto. Tako mora na primer potrošnik z mesom kupiti tudi del svinjske kože, seveda po ceni, ki velja za meso. Ali pa ima svinjsko meso debelejši sloj slanine od dovoljenega? Normativ določa, da je sloj slanine lahko debel največ 5 milimetrov, v akciji pa so bili primeri, ko je bil le-ta debel tudi 20 do 30 milimetrov. Pri tem pa velja pripomniti, da se takšne nepravilnosti ne dogajajo le v tako imenovanih družbenih prodajalnah mesa. Enaki grešniki so tudi zasebni mesarji. Tako je v neki zasebni mesnici v kranjski občini gospodinja kupila za 200,80 dinarja različnega mesa. Pri tolikšnem nakupu pa ji je mesar zaračunal kar 22,46 dinarja preveč.
In čeprav v akciji, ki je trajala več dni, takšnih in drugačnih mastnih ter podobnih ocvirkov ni manjkalo, omenimo samo enega, ki po svoje tudi kaže na dobro poslovnost. Meso je bilo kupljeno v eni od prodajaln Veletrgovina Živila Kranj 20. novembra na računskem bloku pa je presenečeni kupec ugotovil datum 31. september.
Vendar zaradi tega ne velja delati iz  muhe  slona.   Pomembnješa je
Veletrgovina
bled n.sol.o.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Delovne skupnosti za skupne zadeve razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
knjigovodje analitika in analitika za prometni davek
Delovno mesto knjigovodja analitik in delovno mesto analitik za prometni davek lahko zasedejo kandidati, ki imajo naslednje pogoje:
1. da imajo ekonomsko srednjo šolo
2. da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Kandidati morajo predložiti dokazila o šolski izobrazbi. Pismene ponudbe predložite do 15. januarja 1977 na naslov: Veletrgovina Špece-rija Bled, Kajuhova 3.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD MALOPRODAJA
razpisuje prosto delovno mesto:
kontrolorja finančnih dokumentov
Delovno mesto kontrolor finančnih dokumentov lahko zasede kandidat, ki ima
1. dokončano ekonomsko srednjo šolo
Kandidati morajo predložiti dokazila o šolski izobrazbi. Pismene ponudbe predložite do 15. januarja 1977 na naslov: Veletrgovina Specerija B led, Kajuhova 3.
druga ugotovitev. Vse nepravilnosti vedno nazadnje plača le potrošnik.
KJE KRANJSKA KLOBASA?
Pri kontroli mesnih izdelkov je inšpekcija dobila dvanajst vzorcev. V štirih primerih je ugotovila, da so izdelki dobri, pet je bilo neprimernih, trije pa bi morali biti v prodaji kot manjvreden izdelek. Podobno je bilo tudi pri enajstih odvzetih vzorcih v zasebnih mesnicah. Razen tega pa so ugotovili, da je z našega trga izginila tako poznana in včasih priznana kranjska klobasa. Čeprav boste zahtevali kranjsko klobaso, boste (če se boste pritožili, da le-ta ni takšna, kot bi morala biti kranjska klobasa) dobili odgovor, da je to pravzaprav slovenska klobasa, grajska klobasa, klobasa Ambrož ali podobno. Podrobnejše analize lahko pokažejo, ali gre zgolj za zmišljeva-nje imen, ali pa je vse skupaj povezano še s čim drugim.
In kako je z dobavo mesa obratom družbene prehrane in gostinskim obratom? Ta akcija še traja. 2e nekaj primerov pa je pokazalo, da tudi tem klavnice dobavljajo goveje meso po ceni za junetino. Tako na primer tudi kamniška klavnica. i
KLAVNICE V ŠKRIPCIH
Z odkritimi številnimi nepravilnostmi, ki so se pokazale v akciji, pa le-ta še ni bila končana. Tokrat je nazadnje tržna inšpekcija . organizirala še pogovor s predstavniki kranjske, škofjeloške in radovljiške klavnice in s predstavniki Živila Kranj. Vprašanje in očitek je bil, zakaj prodajajo goveje meso za junetino, telečje meso dražje od dovoljene cene in svinjsko premast-no. In odgovori?
Cene, ki so podlaga za kalkulacije cen za sveže meso, ne veljajo. Dogaja se, da so odkupne oziroma nabavne cene za živino višje od teh. Primer: nabavna cena za kilogram žive teže prašiča znaša od 15. oktobra naprej 19,50 dinarja. Klavnico pa stane kilogram z vsemi stroški tudi do 25 dinarjev. Enako velja za telečje meso in mlado govedo, kjer so razlike zaradi stroškov podobne. Slišati pa je bilo tudi trditve, da Slovenija, ki nima doma zagotovljenega dovolj velikega nakupa, uvaža meso iz Vojvodine oz. Srbije. Tam pa so menda maloprodajne cene višje kot v Sloveniji in zato tudi nabavne.
Zato so klavnice iz dneva v dan v večjih škripcih in izgube, ki jih beležijo, so vse večje. Skratka, po sedaj veljavnih cenah, pravijo predstavniki klavnic, le-te ne bodo mogle več dolgo zagotavljati redno preskrbo s svežim mesom. Kako težak je problem, po svoje ilustrira tudi tale odgovor: Če ne bomo mogli prodajati meso tudi dražje od določenih cen (kar se je v akciji v posameznih primerih že pokazalo), ga pač enostavno ne bomo več nabavljali in prodajali.
Glede kvalitete pa je bilo slišati tudi očitke, da doma kvalitetno živino največkrat pokupijo zasebni mesarji, slabše meso pa dobijo podjetja. Zato bo v prihodnje pooštrena kontrola pri zasebnih mesarjih, če le-ti res pogosto odkupujejo živino tudi mimo zadrug. To je namreč kaznivo. Očitkov, da je tako, ni bilo malo.
STALNA AKCIJA IN KONTROLA
Tudi podatki o poslovanju kažejo, da so klavnice v zares nezavidljivem položaju. Zato se dogaja, da se na različne (tudi nepravilne načine oziroma v škodo potrošnika) skušajo reševati iz težav. Će k takšnim nepravilnostim doda zraven še nekaj sam mesar, je občutek opeharjenosti pri potrošniku lahko upravičeno še večji. Zato inšpekcije v prihodnje ne bodo odnehale s kontrolo cen in s podobnimi akcijami. To pa seveda ne pomeni, da ni treba zadeve glede mesa in mesnih izdelkov urejati in urediti tudi po drugi poti. Gre namreč za dvoje: predpise je treba spoštovati, če pa le-ti niso dobri (in kot kaže se to tudi dogaja), jih je treba spremeniti. Tega začaranega mesnega kroga se je namreč treba rešiti.
Vseeno pa naj že sedaj velja potrošnikom tole priporočilo. Prav je, da probleme poznamo, da se z njimi seznanimo in jih tudi razumemo, vendar pa pri nakupih mesa vseeno glejmo na cenik in na tehtnico. Pri tem pa seveda zahtevaj mo, da nam bodo kupljeno blago zaračunali po ceni, ki je določena in je na ceniku.
A. Žalar
alpski letalski center lesce-bled
Hiti LESCE    Bi,un|ihi 10
Vabimo mladinke in mladince v
ZAČETNIŠKA TEČAJA
za PADALCE
in JADRALNE PILOTE
Prijave sprejemamo vsak delavnik do 20.1.1977 od 10. do 16. ure na letališču v Lescah.
Alpski letalski center Lesce
Odbor za kadre
Konfekcija Mladi rod Kranj
razpisuje prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija) *
vodje gospodarsko-računovodskega sektorja
Pogoji:
najmanj višja izobrazba ekonomske, pravne, upravne ali organizacijske smeri in 3 leta prakse v finančni stroki.
Za razpisano delovno mesto se zahteva, da je kandidat moralno in politično neoporečen.
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati vlože v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: Mladi rod Kranj — Odbor za kadre.
Skupnost za zaposlovanje Kranj
objavlja prosto delovno mesto
poklicnega svetovalca
na enoti Jesenice
Pogoji:
višja šolska izobrazba pedagoške, psihološke ali kadrovske smeri z dvoletno prakso na področju poklicnega usmerjanja in izobraževanja.
Delo se združi za nedoločen čas, poskusna doba dva (2) meseca. Osebni dohodki po sporazumu.
Prošnje sprejema odbor za kadrovske zadeve delovne skupnosti Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
Kozeri j a, ki ni kozerija
Dedek Mraz pred zaprtimi vrati
Potem ko se je z novoletnih jelk že otresel srebrni prah, ko so lučke že ugašale, je tudi dedek Mraz s praznim košem utrujeno ugotovil, da je njegova naloga za to leto pri kraju. Otresel sije sneg s kučme, spravil debeli kožuh v skrinjo, sedel na zapeček in se globoko zamislil. Takole je modroval: »Letos sem s svojim obiskom razveselil na tisoče otrok, majhnih in bolj velikih, takih pač, ki imajo še smisel za pravljični svet. Rajali smo in se veselili, res prav prijetno je bilo. Niti ni bilo tako pomembno., kakšno darilo sem poiskal v svojem košu, samo da je bilo nekaj iz mojih rok, pa se je veselje iskrilo v otroških očeh. Najbolj je bilo seveda prijetno tam, kjer so mi darila lepo enotno zavili, da že na zunaj ni bilo nobenih razlik, tam je bilo tudi meni toplo pri srcu.* '
Nato je dedek Mraz razmišljal naprej, kako prijetno službo pač ima, da namreč samo razveseljuje otroke in ni si mogel domisliti prijetnejšega opravila. Nato pa se mu je čelo zmračilo, kajti domislil se je otrok, ki jih letos ni mogel razveseliti: spomnil se je razočaranih obrazov otrok, prikrajšanih za te drobne novoletne radosti, za majhne otroke tako pomembne. Stisnilo ga je pri srcu, pa čeprav dedek Mraz ni bil za to prav nič kriv. Krivi so bili odrasli, ki so že pozabili ta novoletna veselja in so obisk dedka Mraza slabo organizirali.
Marsikje je bil seveda tudi dedek Mraz razočaran, saj je prišel, pa otrok ni bilo. Tako se mu je zgodilo, ko je s spremstvom — s kranjskimi lutkarji — hotel razveseliti otroke v Krajevni skupnosti Bitnje, pa je naletel na zaklenjeno dvorano gasilnega doma. Če ne bi vedel, da je občinska organizacija DPM poslala vsem krajevnim skupnostim obvestilo, naj povabijo otroke tega in tega dne, naj pripravijo dvorano, novoletno jelko in tudi skromna darila, bi se dedek lahko jezil na svojo pozabljivost, tako pa ga je skoraj enako kot otroke zabolela brezbrižnost odraslih za male radosti otrok. Zmrazilo ga je, ko se je domislil prireditve na Primskovem, ko ga je v nezakurjeni dvorani še v kožuhu stresalo. Niti jelke ni bilo v dvorani, niti stola, da bi kdo sedel, še manj daril: pač pa so mu potisnili v roke listič, da se bo o darilih za otroke v vrtcu pomenila še naknadno krajevna skupnost na eni od prihodnjih sej. Tega seveda dedek Mraz ni hotel prebrati otrokom. Kdaj pa so že obljube lahko zamenjale pomarančo ali bonbon iz rok dedka Mraza?
Še je dedek Mraz mršil čelo, ko je premleval svoje potovanje od krajevne skupnosti do krajevne skupnosti. Še dosti tega mu je ležalo na srcu: spomnil se je klavrnega sprejema v Dupljah, ko je lutkarjem Prešernovega gledališča svetil pri postavljanju kulis za predstavo s svojo baterijo, ker ni bilo nikogar, ki bi vedel, kje se v dvorani prižgo luči. Še bolj žalostno je bilo še marsikje, kjer se je dedek Mraz kar obrnil, saj konec koncev ne more po cestah loviti otroke in jim deliti veselje, toliko časa pa spet nima in red je vendar le red.
Da bi si pregnal te slabe spomine, se je dedek Mraz raje spomnil veselih otrok, ki so ga pričakali v ogrevanih dvoranah, z okrašeno jelko: veselo so rajali na Jezerskem, v Kokri, Preddvoru, na Trsteniku, pa v Trbojah, izredno lepo je bilo tudi v Cernljah in še na mnogih krajih, kjer se je ustavil. »Se dobro, da sem letos kljub vsem preprekom vendar te uspel razveseliti toliko otrok,« se je tolažil dedek Mraz in skušal pozabiti na tiste otroke, ki so bili tudi letos, kajti slab sprejem se ponekje kar ponavlja, prikrajšani za novoletno radost. Zaradi teh skrbi bi dedku Mrazu posivelo še nekaj las, če že ne bi imel povsem belih, kajti dedek Mraz zelo resno jemlje svojo službo. L. M.
V
n
Jt
s1 J&
Glas - 9. stran
Društvo prijateljev mladine je v Cerkljah pripravilo v nedeljo, 26. decembra, sprevod dedka Mraza, kije tudi obdaril predšolske otroke. Obiskal je kar 18 vasi in zaselkov v sedmih krajevnih skupnostih cerkljanskega območja ter z darili razveselil okoli 950 predšolskih otrok. Zanimiv kulturni program pa so pripravili učenci osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj. Prireditev so finančno podprli Turistično društvo Cerklje, Izvršni svet Strmol, Obrtno podjetje Cerklje, Kmetijska zadruga Cerklje in krajevne skupnosti Zalog, Vele-sovo, Polenih, Grad, Brnik, Cerklje in Šenturška gora. Morda bodo prihodnje leto k obdarovanju otrok primaknile tudi delovne organizacije, katerih starši so zaposleni izven krajevnih skupnosti cerkljanskega območja. Na sliki: dedek Mraz v Zalogu pri Cerkljah. - Foto: Janez Kuhar
Novoletne prireditve v Šenčurju
*   - .L    moni^i tudi dedek Mraz. ki je ob-
Krajevno skupnost Šenčur je ob novem letu obiskala lutkovna skupina kranjskega gledališča, ki je v sodelovanju z DPM najmlajšim tako kot drugod v občini zaigrala imenitno igrico o volku in ' rdeči kapici. Predstava je bila zaradi neobičajne, a duhovite izvedbe starega motiva nenavadno sveža. Le na koncu so bili otroci nekoliko razočarani, ker ni bilo dedka Mraza. Razočarani pa so bili tudi organizatorji in izvajalci te predstave, ker so pričakovali več pozornosti. Neorganiziran sprejem še ne pomeni, da Senčurjani — otroci in odrasli — niso veseli takih prireditev in hvaležni zanje. Kaže le, da ni bilo pravega sodelovanja in dogovarjanja med »izvajalcem in uporabnikom«  — spet tista ničkoliko-krat   ponavljajoča   se   napaka. Z dobro voljo in prizadevanjem pa se da marsikaj naučiti, zato verjetno te napake v prihodnje ne bo več. Prirediteljem pa hvala in pridite še kdaj!
Tudi sami krajani so se potrudili, da bi bilo novoletno praznovanje vedro. Učenci osnovne šole Stanko Mlakar so se naučili otroško igrico Krivi dinar, ki so jo zaigrali na prireditvi za šolske otroke v dvorani Doma kulture. Na prireditvi so sodelovali še recitatorji in pionirski pevski zbor osnovne šole. Seveda ni
manjkal tudi dedek Mraz, ki je obiskal tudi oba oddelka otroškega vrtca. Igrico so zaigrali tudi predšolskim otrokom, ko jih je v imenu krajevne skupnosti obdaril dedek Mraz. Sredstva za obdaritev so večinoma prispevale družbeno politične organizacije. Krajevna skupnost je že drugo leto prosila za pomoč delovne organizacije, v katerih je zaposleno veliko krajanov, vendar pa sta se prošnji odzvala le trgovsko podjetje Merkur in Kmetijska zadruga Cerklje. Lepa ideja o enakem obdarovanju vseh otrok kar ne more prodreti.
Zadnjega dne starega leta je pionirski pevski zbor osnovne šole Stanko Mlakar zaželel s pesmijo in besedo uspehov ih dobrega sodelovanja še pokrovitelju šole — delovnemu kolektivu OZD Aerodrom Ljubljana —Pula.
Zelo delovna skupina mladih iz Šenčurja, ki organizira informativno zabavne oddaje »RTV* Šenčur« ter razne zabavne in kulturne prireditve doma in drugod po Sloveniji, tudi ni mirovala za novoletne praznike. Pri Radiu Ljubljana so posneli enourno oddajo, ki je bila na sporedu prvega programa 31. decembra.
A. Vojakovič
Dedek Mraz je imel pred novim letom hudo veliko dela; obiskal je sda veliko krajev in delovnih organizacij, kjer so se ob prehodu starega ktavnouona tradicionalen način spomnili tudi upokojencev kot na primer ^ekstUma^m v Kranju, pa v Veletrgovini livila in še in še je bilo tega. Veselo Pozdravljen pa je bil dedek Mraz na letališču Brnik, kamor je prišel sila imenitno - nar s helikopterjem. - L. M. - Foto: F. Perdan
V M U
m ■ v''
mM&mt s pran-o
Štartalo je novo leto
Čas trajno in nepovrnlji-vo beži v preteklost. Minevajo stoletja, desetletja in leta. Enosmerni tok daljiih ali krajših obdobij beleži in razčlenjuje zgodovina, leta kot merska enota človekovega življenja pa se vtisnejo v njegov obraz, oči in v spomin.
Kadar se izteče leto, si ob novem letu želimo veliko sreče   in   vsega dobrega. Med temi željami je največkrat   omenjena osnovna človekova vrednota in njegovo največje bogasto — zdravo življenje, ki ga krepimo in utrjujemo v mladosti, da bi ga ohranili do pozne starosti. Življenjski potencial je človeku dan na temelju dednih zasnov. Vendar je tudi sam oblikovalec lastnega zdravja in dolgosti življenja.  Zdravilstvo mu veliko pomaga, toda navzlic napredku ga ne more obvarovati   pred obolenji in mu ne more dati življenjskega eliksira.
Večina teorij, ki govore o trajanju življenja in vzrokih staranja, naglasa, da življenje podaljšujemo s podaljševanjem priletnega obdobja, to je njegove druge polovice. Da bi v tej polovici ekonomično izkoriščali energijo in se naučili ohranjevati življenjsko moč, to moramo pridobiti že v cvetoči- mladosti. V mladosti bolj živimo za življenje, ga gradimo in utrjujemo. V zrelih in priletnih letih pa izkoriščamo vse tisto, kar smo v življenje vložili v mladosti.
Življenje človeku poleg ostalih dejavnikov najbolj krajšajo Številne razvade in navade. Te so znane. Med njimi je najpogostejša navada po preobilni prehrani in pijači, preveč pa se navajamo na udomačen način življenja. Vse to hromi življenjsko pomembne gibalne lastnosti, obremenjuje prebavila in učinkovito, bolj storilno miiično tkivo se postopoma spreminja v jalovo malčevino.
Aktivna dejavnost je človekova najzavestnejsa zaveznica  in  najbolj trdna opora. S primerno aktivnostjo, ki ne sme biti preveč naporna, niti ne preveč izčrpajoča in mora biti bolj užitek in manj nuja, preprečujemo prezgodnje hiranje in ohranjujemo žilavost. To dejstvo nam ponazarja živalski svet. Divji zajec v hitrosti in bolj gospodarnem delovanju organizma prekata domačega. A prekaša ga tudi po trajanju življenja. Živi znatno dlje, v kolikor mu življenjske niti ne prestreže   lovska bratovščina.
Naravoslovci menijo, da mora vsaka od šestdeset bilijonov celic našega organizma dobiti neobhodno količino kisika. Če tega ne dobi, so neprijetne posledice za ves organizem. Obogatitev celic s kisikom pa je v aktivnosti na planem.
Mnogim bogate življenje športna tekmovanja. Ta so bolj   kratkotrajna, storilnosti v športu pa se uskla-jajo s sploino krivuljo vitalnosti. Ta doseže višek v mladosti, v obdobju največjih športnih storitev. Življenje je znatno daljše, a prav tako tekmujemo drug z drugim in predvsem s samim seboj, da bi zatrli vse tisto, kar nas slabi in spodbujali tisto, kar nas krepi in ohranja. Ob začetku novega leta doživljamo ponoven start, ki bi ga lahko označili kot start na mnoga leta.
Jože Ažman
VSAK PETEK
NA 4 STRANEH
kino
Kranj CENTER
7 januarja amer. barv. vestern ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 16., 18. in 20. un
8 januarja amer. barv. vestern ENOUrU
*X s^A'?wwrs
9 januarja amer. barv. risanke TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 10. un amer barv vestern ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 15 17 in 19. uri, premiera angl. barv. komea. VRNITEV PINK PANTERJA ob 21. un
10 januarja amer. barv. knm. divja PRAVDA ob 16., 18. in 20 uri
11 januarja amer. barv. knm. divja PRAVDA ob 16., 18. in 20. uri
12 januarja amer. barv. knm. divja PRAVDA ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. barv. filma ČUVAJ PLAŽE POZIMI ini primeren za otroke) ob 20. uri
za otroKej oo oj. un . DT A»P
3. Januarja jug. barv. film .CUVAJ^PLAZE 1MI
13. januarja jug. ubit. ......
POZIMI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri
Kranj 8TORŽIČ
8. januarja ital. barv. komed. MI NISMO ANGELI ob 16., 18. in 20.uri
9. januarja angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 14. in 18. uri, ital. barv. komed. MI NISMO ANGELI ob 16. uri, premiera angl. satire KRALJ V NEW YORKU ob 20. uri
10. januarja angl. satira KRALJ V NEW YORKU ob 16., 18. in 20. uri
11. januarja angl. satira KRALJ V NKVV YORKU ob 16., 18. in 20. uri
12. januarja amer. barv. krim. V SLU2BI NJENEGA VELIČANSTVA ob 17. in 19.30
13. januarja amer. barv. krim. V SLU2BI NJENEGA VELIČANSTVA ob 17. in 19.30
Trtic
7. januarja angl. barv. komed. ALFIE DAR-LING ob 17. in 19. uri
8. januarja amer. barv. risanke TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 16. uri, angl. barv. komed. ALFIE DARLING ob 18. in 20. uri
9. januarja ital.-amer. barv. voj. HEROJI V PEKLU ob 15. uri, amer. barv. krim. JEZA V NOČI ob 17. in 19. uri, premiera jug. barv. filma CUVAJ PLAŽE POZIMI ob 21. uri
10. januarja amer. barv. krim. JEZA V NOCl ob 17. uri
11. januarja jug. barv. ČUVAJ PLA2E POZIMI ob 17. in 19. uri (ni primeren za otroke)
.januarja ZAHOD ob 17. in 19. uri
13. januarja amer. barv. akcij. STARI DIVJI ZAHOD ob 17. in 19. uri
2. januarja amer. barv. akcij. STARI DIVJI
Kamnik DOM
7. januarja ital.-amer. barv. voj. HEROJI V PEKLU ob 18. in 20. uri
8. januarja amer. barv. pust. CLEOPATRA JONES ( ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. barv. filma ČUVAJ PLAŽE POZIMI ob 22. uri
9. januarja amer. barv. risanke TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 15. uri, amer barv. pust. CLEOPATRA JONES (ni primeren za otroke) ob 17. la 19. uri
10. januarja amer. barv. krim. V SLU2BI NJENEGA VELIČANSTVA ob 17.30 in 20. uri
11. januarja amer. barv. akcij. STARI DIVJI ZAHOD ob 18. uri
12. januarja amer. barv. krim. JEZA V NOCl ob 18. in 20. uri
13. januarja amer. barv. krim. JEZA V NOČI ob 18. in 20. uri
Skorja Loka SORA
7. januarja jug. barv. voj. DEKLIŠKI MOST ob 18. in 20. uri
8. januarja angl. barv. pust. ZLATO ob 20. uri
9. januarja angl. barv. pust. ZLATO ob 17.30 " in 20. uri
11. januarja angl. barv. akcij. IZSILJEVANJE ob 20. uri
12. januarja angl. barv. akcij. IZSILJEVANJE ob 18. in 20. uri
13. jinuarja ital. barv. pust. DVA NEZLOMLJIVA ob 20. uri
Železniki OBZORJE
7. januarja angl. barv. pust. ZLATO ob 20. uri
8. januarja jug. bav. voj. DEKLIŠKI MOST ob 20. uri
9. januarja amer. barv. vestern SEDMERICA JEZDI ob 17. in 20. uri
12. januarja ital. barv. voj. PUŠČAVSKA VOJNA ob 20. uri
Poljane
8 januarja amer. barv. pust. JAMES BOND
- DIAMANTI SO VEČNI ob 20. uri
9. januarja amer. barv. pust. JAMES BOND
- DIAMANTI SO VECNlob 15. uri Jesenice RADIO
»ivi^JKtf* Lamer barv melodrama ŠOLA
ŽIVLJENJA ob 17. in 19. uri
n£:itPuarJ* amer. °arv. krim. LOPOV, KI JE
PRIŠEL NA VEČERJO ob 17. in 19. uri
„.? Ja,nuarJa am£r- barv krim. LOPOV, KI JE
PRIŠEL NA VEČERJO ob 17. in 19. uri
nmJ^iS^f itaL buy' krim- POLICIJA
OBTOŽUJE ob 17. in 19. uri
«iL!;«Aani,.arJa itaL barv- krim. POLICIJA
OBTOŽUJE ob 17. in 19. uri
12. januarja ital. barv.  krim. PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 17™19. uri
J eeenice PLAVŽ
sKAteŠA^is^'r-87 POLIC1J-
r»r^#Tn,U,£j\ 'ial   barv   krim- POLICIJA OBTOŽUJE ob 18. in 20. uri ,J«Ja4luaria ameL barv krim. LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 18. in 20. uri
11. januarja amer. barv. krim. LOPOV KI JE PRIŠEL U A VEČERJO ob 18. in 20uri ■»tJrr il5v,uafJaLamer Darv melodrama SOLA ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri
Dovje-Mojstrana imV™^8,/'*"^ barv krim- BORSALINO v IN KOMPANIJA ob 19.30
9. januarja nem.-jug. barv. pust. VVINETOU
- 2. del ob 19.30 Kranjska gora
8. januarja nem.-jug. barv. pust. VVINETOU
- 2. del ob 20. uri
9. januarja ital. barv. pust. BELI OČNJAK ob 20. uri
^iJiLA??!^? ital   barv   krim- POLICIJA OBTOŽUJE ob 20. uri Radovljica
NXTJR0Tte^2ruVriVe8t,rn 0DDAL^-NA Šolte*obTs Tri^rneS,?^ 2k0°muri INSPEKT0R J*^SELZNEBSfob
vp jln^ja amer- pu8t TARZAN IN SIRE-ob 10. un, amer. barv. trasikomnH I rt
BENTT„T2oTriV","n 0DDALJENA TRO. TORi^PA&tlsHEBAob20Uri* 'NSPEK-
amer. barv vestern VSI ZA ELDORADO ob *u. un
}2. januarja amer. barv. tracikom«H I pt NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM cb IU5 amer barv. vestern VSI ZA ELDORADO ob
januarja amer. barv. tra«ikomed   I PT NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob^un
Bled
7 januarja ital. barv. krim. KOMISAR BREZ KOLTA ob 20. uri , m
8. januarja amer. barv. tragikorned. Lb l NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 17.30 in
2V januarja amer. pust. TARZAN INpSIRE_ NE ob 16. uri, amer. barv. knm. PJ«N1 BLANK ob 18. uri, amer. barv. knm. KllAJ-SKA ČETRT ob 20. uri
10 januarja amer. barv. tragikorned. Lfti NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20 uri
11 januarja amer. barv. vestern ODDALJENA TROBENTA ob 20. uri INCpl?K
12 januarja mehiška barv. komed. INbr-fcK-TOR JE PADEL Z NEBA ob 20. uri
13. januarja amer. barv. vestern VM ZA cl,-DORADO ob 20. uri
gledališče
Prešernovo gledališče Kranj
PETEK 7 januarja, ob 19.30 za red PETEK - M Mikeln: ZARADI INVENTURE ODPRTO*
SOBOTA, 8. januarja, ob 19.30 za red SOBOTA: ZARADI INVENTURE ODPRTO;
PONEDELJEK, 10. januarja, ob 19 30 za red PONEDELJEK: ZARADI INVENTURb ODPRTO*
T0T^VRArtSNTWi0D?RTO gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
ti L ®
V prednovoletnem vzdušju najbrž nikogar ni motilo, če je bilo treba tako kot na tem veselem plakatu - vabilu na novoletno zabavo - namesto rezervacij ■ je plačati nekakšno »rekle macijo«. Kdo ve, morda je v jutranjih urah kdo od \ nezadovoljnih veseljakov vendarle vložil reklamacijo zaradi na zabavi iz-t gubljenega ravnotežja? — L. M.
Delovna organizacija
KREDA BLED p. o.
Po sklepu zbora delavcev, razpisna komisija razpisuje
prosto delovno mesto:
1. direktorja
delovne organizacije
Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, mora kandidat izpolnjevati se:
— da ima višjo izobrazbo zaželeno ekonomske ali kemične smeri s 3-letno prakso, od tega 1 leto na vodilnem delovnem mestu ali
— da ima srednjo izobrazbo zaželeno ekonomske ali kemične smeri s 5-letno prakso, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu,
— da ima organizacijske sposobnosti in znanje za vodenje delovne organizacije ter da je moralno in politično neoporečen.
Razpis velja 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo v 20 dneh obvestili o izidu razpisa.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov Kreda Bled — Zupančičeva 9 z oznako »Razpisna komisija«.
marta odgovarja
Krompirjeva musaka
Potrebujemo: 1 kg krompirja, sol, pol kg kislega zelja, 20 dkg kuhane šunke, 1 jabolko, 4 dkg surovega masla ali margarine, četrt litra kisle smetane, poper, ščepec sladkorja, 5 dkg naribanega sira, 2 žlici belih drobtin.
Krompir skuhamo v slani vodi, olupimo in narežemo na ploščice. Kislo zelje zrahljamo z vilicami, šunko narežemo na kocke, jabolko olupimo in narežemo na tanke ploščice. Posodo namastimo z maslom ali margarino in nadevamo s plastjo krompirja, zelja, šunke in jabolka. Kislo smetano posolimo, popramo, malo osladimo ter zajemo na plasti. Potresemo še s sirom,, drobtinami in kosmi masla ter potisnemo v vročo pečico za 35 minut.
Zoprna čiščenja
Marsikatero zoprno čiščenje bi nam Slo laže od rok, če bi poznali nekaj »prijemov«, ki še tako nepri-jetnb in odvečno delo skrajšajo in tudi olajšajo. Z leti si sicer človek nabere izkušenj, ki mu potem lajšajo delo, toda začetek je navadno težak in porabimo kup časa za opravila, ki jih drugi opravijo mimogrede.
Kadar lupimo krompir ali čistimo kako zelenjavo, odpadke ne odla-gajmo kar na delovno površino, pač pa poprej razgrnimo star časopis: ko je delo končano, zvijemo časopis z odpadki vred in vržemo v vedro za smeti, miza pa ostane čista. Ta sistem je posebno pripraven, kadar kdo pozvoni, mi pa bi radi v hipu počistili mizo.
Tudi kadar se pripravimo k šivanju, si pomagajmo s starim prtom, ki ga pogrnemo ob šivalnem stroju ali kjer pač šivamo. Tako ne bomo lovili nitk in koščkov blaga s tal, pač pa bomo prt zvili in na primernem mestu otresli.
Kadar menjavamo cvetje v vazah, skoraj vedno pokapljamo mizo ali prostor, kjer pač vaza stoji. Če je površina mize »občutljiva« na vlago, moramo seveda še posebej paziti. Najbolje je seveda vazo odnesti v kuhinjo ali kopalnico, kjer morebitno polivanje ne bo povzročilo škode; če pa to ne gre, pa pod vazo za čas, ko menjamo cvetje, postavimo kos polivinila.
Kadar praznimo vedro za odpadke, položimo na dno večkrat zganjen star časopis, z njim pa obložimo tudi stene vedra: tako si prihranimo čiščenje vedra večkrat na teden. Še boljše so seveda posebne plastične
vreče, ki jih vlagamo v vedro in za-vržemo skupaj s smetmi.
Kadar brišemo prah po stanovanju, mimogrede obrišemo še stekla na oknih. Tako si bomo prihranili marsikatero naporno čiščenje oken.
Čiščenje kristala
Steklo še posebej pa kristalno steklo ne prenaša močnih pomivalnih praškov in pa pomivanja v pomivalnem stroju. Zato kristalne kozarce ali kar je pač drugega kristala pri hiši vedno pomivajmo ročno, najbolje v plastični skledi in ne v pomivalnem koritu, kjer se hitreje pripeti nesreča. Kristalne predmete nato brišemo tik nad mizo ali pa nad košaro s krpami, da se slučajni padec ne bi končal s Črepinjami. Če pa se nesreča že primeri, lahko sicer manjše okruške zalepimo z dobrim lepilom, škrbine ob robu pa bo morda lahko zbrusil tudi steklar.
Za kristal uporabljamo milnico, nato pa s krpo do suhega obrišemo. Če se v kristalni steklenici nabira apnenec, napravimo blago raztopino pomivalnega sredstva, dodamo grobo kuhinjsko šol in kis: s tako mešanico nekaj časa potresamo steklenico in nato splaknemo s čisto vodo. Steklene figurice se prav lepo očistijo s prerezanim surovim krompirjem. Če imate kristalni lestenec, potem obeske na njem najlažje očistite z gorilnim špiritom.
Pri vsem tem čiščenju pa ne smemo uporabljati vrele vode, niti kristal preizkušati s hitrim menjavanjem temperatur.
Rastline zdaj
počivajo
Pozimi z vrtnarjenjem vsaj še v tem mesecu res nimamo dosti dela. Vse, kar moramo opraviti, je redno pregledovanje zalog zelenjave v kleti: vse pokvarjeno moramo sproti zavreči, da nam ne načenja vse zaloge. Če imamo lončnice in drugo rastlinje v zimovališčih po kleteh ali podstrešnih stopnicah, pač kjer je hladneje in kjer ne ogrevamo, moramo prav tako od časa do časa skrbno pregledati liste, če se morda ne sušijo ali je kaj drugega narobe. Rastlinam običajno pozimi škodi prevelika vlažnost, to je preobilno zalivanje. Zdaj rastline ne morejo izkoristiti vlage, škoduje pa tudi toplota, ki rastlinam ne da počivati. Pretegnjene in pomehkužene fast-line pa spomladi teže rastejo kakor tiste rastline, ki smo jim s skromno vlažnostjo in pičlo toploto omogočili zimsko počivanje.
Bolan otrok je neješč
Vse akutne vročinske bolezni otroku zmanjšujejo tek: to so lahko navadni prehladi, otroške nalezljive bolezni, angine, katarji dihal, pljučnice, vnetja srednjega ušesa ter vse bolezni prebavil z bruhanjem in drisko. Bolan otrok pogosto odklanja hrano tudi zaradi tega, ker mu žvečenje in poziranje hrane povzroča bolečino. Tudi akutna vnetja jeter in ledvic spremlja izrazita neješč-nost.
Pri vročinskih boleznih je otrok zelo žejen, zato mu ponudimo čaj in sadne sokove, lahko tudi čisto juho ali samo vodo, če to želi. Dojenčka hranimo s posnetim in razredčenim mlekom, čevga sprejme. Ne silimo ga s hrano, za katero mislimo, da je krepka in da jo bolan otrok nujno potrebuje. Če ima otrok kljub vročini vsaj malo teka, mu ponudimo kekse, prepečenec, mlečne kašice, mehko kuhano jajce. Ne ponujajmo pa mu zelenjavnih jedi, mesa, rib, maščobe, ker te jedi vročičen otrok slabše prenaša. Otroku dajmo jedi, ki si jih zaželi: to pa seveda ne velja, če ga moramo po zdravnikovem navodilu dietno hraniti, na primer pri boleznih jeter ali ledvic ali pri prebavnih motnjah, zato otroku ne kažimo jedi, ki jih ne bi smel jesti.
Ko vročina pade, to še ne pomeni, da bi morala zdaj mati otroka že siliti z jedjo, da bo nadometil težo, ki jo je morebiti med boleznijo izgubil. Bolezen pa še ni pri kraju. Otrok zato še odklanja hrano, ker ga prebavni sistem opozarja, da še ni sposoben za napor prebave. Šele ko si prebavila opomorejo, se tek povrne. Zato raje potrpežljivo čakajmo, da nas bo otrok opozoril, da bi rad jedel. Če smo otroku med hrano mešali zdravilo, bo odklanjal žlico še nekoliko dlje. Če smo tudi pred boleznijo otroka silili z jedjo, bo vsiljeno hrano odklanjal še poslej.
Ce boste to zimo še pletli ali kupovali pulover, potem med vzorci izbirajte takega, ki je povsem ali vsaj malo podoben norveškemu — ta namreč med vzorci trenutno prednjači.
Mira iz Preddvora — Imam kariraste hlače, h katerim bi si rada naredila še tuniko v kombinaciji z drugim blagom. Blaga imam 70 cm. Stara sem 16 let, visoka 162 cm, tehtam pa 58 kg.
Marta — Dokupite gladko blago v barvi, ki je tudi na vašem karirastem blagu. Prednji in zadnji de^ tunike sta gladka, krojena malo navzven. Ovratnik, rokava in obrobe žepov so karirasti, kar je razvidno s skice. Tunika je daljša in pokriva boke. '
Poznanstvo
PARTIZANSKI POHOD V SNEŽNEM METEZlI - Vesna Pušavec, 7. a razred osnovne šole Kokrškega odreda Križe
Odmor, najlepši čas v šoli
Odmor, najlepši čas v šoli. Poln dogodivščin. Najlepši odmor je seveda najdaljši.
Zvonec zdrdra našo najljubšo pesem, saj ta pesem pomeni odmor. Že pred nekaj sekundami je zvonec končal svojo pesem, tovariš pa ne neha svoje razlage. Vse bolj postajamo glasni, dokler s svojim Topotanjem ne utišamo tovariša, ki nas še nekaj časa gleda, nato pa »pobaše« svoje stvari in izgine iz razreda. Šele sedaj se začne pravo veselje. Vpijemo vsi vprek. Tamle se ziba Bojan in pri vsaki klopi »fehta« nalogo. Prehodil je že ves razred, a mu še ni uspelo dobiti nobenega zvezka. O, glej! Tamle jo je dobil. In že se zažene kot tank proti svoji klopi in mimogrede podre nekaj ubogih žrtev. Joj, naša ljuba Andreja! Zopet se je spravila na največjega v razredu. Krega se in razburja, da malo manjka, da se ne razpoči.
»Urnik!« Vpije nekdo od fantov. O, seveda, zopet sta prišla navzkriž dva fanta. Pred vrata pošljejo stražo, za vsak primer, če bi koga od »prfoksov« zaneslo v naš preljubi razred. Odmaknejo se klopi in že imamo pred seboj zastonj predstavo v rokoborbi. Dekleta nekaj časa gledamo, r se kaj kmalu naveličamo. Z....   «  ...   eemo v naš kot in »pre-
bavijamo« novice. »Ej, dekleta! Ali ima katera doma v zalogi nekaj romanov?« »Seveda!« Branka ima vedno zdravilo proti »lenoritisu« ob nedeljah. Domenimo se, da prinesemo to reč jutri v šolo in izmenjamo.
Grozno kričanje. Vse se ozremo proti tabli. »Rokoborba je končana. Pretep je končan, a v nevarnosti so naše glave. »Bombe« letijo sem in tja.
Zato se raje umaknemo iz razreda, a škoda, zazvonilo je konec odmora. Deset minut imamo še časa, da se pripravimo na naslednjo uro. V razred stopi tovariš. Pretepača se tudi v desetih minutah nista ohladila, saj sta še vsa rdeča v obraz.
»Joj, kako norite!« se zgraža tova-rišica, »saj vidva sta čisto premočena.« »O, ne, tovarišica. Doma sta pozabila zvezke in sta tekla ponje.« Tovarišica se z odgovorom zadovolji in začne učno uro.
To je bil le eden od odmorov. Če bi pa hotela opisati vse odmore, bi morala napisati kar precej debel roman. Tega pa v petinštiridesetih minutah ne morem.
Nataša Velikonja, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek
Spominjam se te. Bila si preprosta deklica, ki je tiho čepela na koncu trga in zrla v ljudi, ki so ponosno hodili mimo.
Oblečena si bila v skromno oblekico, ki je bila že na videz stara in na nekaj koncih je bila skrbno zašita. Na njej so bile krpuce vseh barv in čez obleko si imela privezan predpasnik. Na nogah si imela visoke čevlje, iz katerih so prsti na nekaj krajih že radovedno gledali v svet. Črne lase si imela spletene v dve kiti in z rokami si tiščala v globoke žepe na predpasniku.
Stala sem ob vratih prodajalne in čakala mamo. Opazovala sem te in
vojašnici
Ogledali smo si vojašnico v Škofji Loki. Pred njo smo se zbrali že okrog devete ure dopoldan in si jo takoj pričeli ogledovati.
Hodili smo po vojašnici in si ogledovali najrazličnejša orožja in pripomočke, ki bi služili v primeru vojne. V sobi, kjer smo bili najprej, je bilo vse to razstavljeno. Povsod je bilo veliko pušk. Vojaki, ki so razlagali o teh orožjih, so znali res veliko povedati in kar čudila sem se, od kod toliko vedo. Če je koga kaj posebno zanimalo, pa je lahko vprašal. Po ogledu orožja smo odšli v muzej. Tu smo si ogledali zelo zanimive in lepe slike ter fotogrfije in najrazličnejše zemljevide. Pod vsakim posebej je bilo napisano besedilo, ki je pojasnjevalo to ali ono. To se mi je zdelo zelo dobro, saj drugače ne bi toliko izvadeli. Iz muzeja smo se nato odpravili v samo poslopje in si ga ogledovali. Hodili smo po dolgih, mračnih in pustih hodnikih. Tu in tam je visela kakšna slika, videli pa smo tudi najrazličnejša oblačila. Mož, ki nas je spremljal, nam je vse sproti razlagal. Njegovo pripovedovanje se mi je zdelo zanimivo. Nato smo odšli v dvorano, kjer so nam predvajali dva vojaška filma, ki sta pripovedovala o vajah vojakov.
Marjanca Juričan, 7. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka
premišljevala o tebi. Bili sva približno istih let.
Še vedno si sedela na trinožnem stolčku in nekajkrat si zašepetala: »Ljudje kupite ... kupite prtičke!?« Le-ti so se z zaničevanjem obračali nate in ti si jih le ponižno gledala.
Mimo sta pritekla pobalina in se ob tvoji mizi ustavila. S pogledi sta ocenjevala tebe in prtičke. Nato sta se spogledala, nekaj zamrmrala, si pomežiknila  in  odcapljala naprej.
Iz premišljevanja me je zbudil glas mame: »Pojdiva vendar... kam strmiš?!« Obrnila sem se in odšli sva mimo tebe. »Mama, kupi mi prtiček!« sem jo zaprosila. Za hip sem se ustavila in najina pogleda sta se srečala. Tvoja zunanjost je razkazovala, da si le uboga deklica, ki »gara« za svoj vsakdanji kruh. Ko sem ti pogledala v oči, sem opazila, da je tvoj obraz posejan s pegami in da imaš od joka rdeče oči. V očeh se je prikazala iskrica upanja. Mama me je potegnila za roko in dejala: »Oh, mudi se nama.« In odšli sva.
Iskra upanja v tvojih očeh je ugasnila. Nekaj časa si tiho in užaloščeno gledala za nama, potem si se zazrla v tla in po licu ti je zdrsnila debela solza.
Z mamo pa sva šli naprej po prašni cesti. »Mama, zakaj nimava časa za to, da bi nekoga osrečili?« sem jo nenadoma vprašala. Ni mi odgovorila, le zamislila se je.
Mateja Vodnjov, 7. a r. osn. šole Kokrškega odreda, Križe
pričakovanju
Odkar se spominjam, sem novo leto, predvsem pa dedka Mraza, še v zgodnjem otroštvu pričakovala z nepopisnim veseljem in radostjo v srcu — seveda tudi z radovednostjo, kaj mi bo ta stari mož prinesel.
Letos pa bom prednovoletno in novoletno veselje doživljala drugače, z drugačno lučjo v srcu.
Zadnje dneve leta, ki se po-slavja, sem veselo vznemirjena in polna pričakovanja ...
Niso to darila, temveč tiste prelepe urice pred polnočjo na silvestrski večer, preživete z najbližjimi v svoji domovini.
Tri novoletne večere sem preživela v tujini, brez vseh tistih, ki bi jim zares želela stisniti roko in jim voščiti za novo leto. Vselej, ko sem odvijala darilo, sem to delala z nekakšno bridkostjo v srcu in mislila, kako preživljajo ta praznik prijatelji, znanci in sorodniki; v domovini. Takrat nisem misHla na tiste, ki trpijo zaradi vojnih viher in lakote, ampak le nase. Zdaj pa sem srečna v domovini in mislim nanje.
Prihajajoči praznik bo zame verjetno najlepši v življenju ...
Sonja Šemrl, 7. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
Šolska predstava
Šolski zvonec je zazvonil in kakor mučeniki smo se vsuli iz razredov ter se napotili v malo telovadnico. Posedli smo in premlevali stare reči ter se od časa do časa zazrli v premika-
Jočo se zaveso. Občutek čakanja je lil prijeten, kajti vedeli smo, da bo igrica nadvse prijetna, saj jo bodo zaigrali naši sošolci.
Pred nami je ležala podoba grajske sobe. Kralj sedi na stolu in spi. I e kdo igra kralja? Seveda, saj to je Marko. Izvrstno igra, pa kako se zna pretvarjati. Glasnik pa je Roman. Igrati bi moral bolj z občutkom, moral bi se sprostiti. Izvrstno je zaigral vinjenega glasnika.
Ph kako je Mojca važna, ko igra
čarovnico, obnašati bi se morala bolj čarovniško. Oblečena pa je bila zelo dobro.
Nevenka igra zelo dobro, spustiti pa ne smem Arturja, ki ga je uprizoril Janez, z njegovim: »Oh, seveda.« Mislim, da je Janezu ta podoba zelo pristojala in občutek imam, da jo ne bi mogel nobeden bolje zaigrati.
K one«. Škoda, kar prijetno je bilo malo kritizirati, pa tudi šolske predstave so zelo redke. Pot domov je bila kratka, saj sem vso igrico še enkrat premislila.
Rosanda Igličar, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
1	2	3	4	5		7		B	9	10	11	12	13	
14 *								15						16
17				18			19				J	■	20	
21			22		23'			■	24		■ 25			
	26			27					■	1	30			
		31					■	32	33	■				
35	36			■			■	38		39				
40					m	1	43						44	
45				46	47	■	48			■	49			50
51						53				54	■	55		
56		57						58			59			
	60									—*—				
Rešitev nagradne križanke z dne 24. decembra: 1. okobal, 7. Madrid, 13. kvartet, 15. agresor, 17. UO, 18. ševiot, 20. nakla, 21. Stol, 23. Insel, 25. lama, 26. ad-junkt, 28. os, 30. Lab, 31. Kanaan, 32. kasne, 34. klinč, 36. istost, 49. red, 40. as, 42. čvekavt, 44. Ivan, 46. Atair, 48. mora, 50. lanec, 52. arnika, 54. AM, 55. Onjegin, 57. gestapo, 59. terjak, 60. Rainer.
Izžrebani reševalci: prejeli smo 84 rešitev. Izžrebani so bili:
I. nagrado (50 din) dobi Andrej Kodele, 64000 K ranj, Luznarjeva 22; 2. nagrado (40 din) Iva Mayr, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 3. nagrado (30 din) Darja Lunar, 64202 Naklo, Cegelnica 14. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve   pošljite   do torka,
II. januarja, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din.
Vodoravno: 1. kdor si je pridobil znanje v praksi, kdor je praktičen, 8. dišeče kozmetično mazilo za lase, 14. preprosto, odprto stranišče, 15. dolgo gorovje v Italiji, Apeninsko gorovje, 17. industrijski kraj v Bački, na desnem bregu Tise, 18. značilnost strpnega, 20. kratica za deciliter, 21. japonska filmska igralka Yoko, 23. glavni števnik, 24. Janez Trdina, 25. glavni števnik, 26. disertacija, obravnavanje spornih dejstev, 29. upravno-teritorialna enota v različnih državah, ki obsega več občin, 31. otroška posteljica, 32. Rudi Kosmač, 34. najlepša vrtna cvetlica, 35. znameniti rimski pesnik, Publius Ovidius Nado, 37. znak za kemično prvino silicij, 38. hrvaški pripovednik in esejist, Vjekoslav, 40. učenec srednje šole, 42. prenos kakih pravic na drugo osebo, 45. ime slovenske mladinske pisateljice Perocijeve, 46. Olga Ježeva, 48. ljubkovalno žensko ime, Ana, 49. mednarodni avtomobilski oznaki za Tunis in Islandijo, 51. Josip Ipavec, 52. utelešenje, 55. pod, 56. zastrupitev organizma s kislinami, 58. danski pisatelj Vaških siromakov in pesnik lirskih pesmi, Jeppe, 60. vladavina emira, arabskega plemenskega poglavarja, 61. otroški podbradniki.
Navčično: 1. stran, 2. moderni radio-lokator, skrajšano iz angleškega radio detecting and ranging, 3. nesmrtnost, vera v to je atanatizem, 4. avtomobilska oznaka za Kranj, 5. kratica za Temeljna izobraževalna skupnost, 6. zanimanje, 7. kalijeva in magnezijeva rudnina, za gnojilo, imenovana po nemškem mineralogu R. Carnallu, 8. gospod v češčini in poljščini, 9. omama, opojnost, 10. večje naselje z najmanj pet tisoč prebivalci, 11. pripadnik veje starih Slovanov, 12. rimsko število 501, 13. oblika moškega imena Andrej, 16. ime Gre-goriča, vrhovnega poveljnika vojske v Gubčevem kmečkem uporu, 19. okrasna ptica, sorodnik fazana, 22. starogrška boginja, Ozirisova sestra in žena, Isis, 25. igralec na pihalnem instrumentu, trobentar, 27. Peter Božič, 28. država v ZDA in desni pritok Misisipija, 30. slovenski pisatelj, dramatik in režiser, akademik, Bratko, 33. ljudožerec, 35. pregrinjalo, odevalo, 36. del jedilnega pribora, 39. kratica za locus sigilli, prostor za pečat, 41. staro mesto na kraju Boke Kotorske v Črni gori, 43. jezero v Kanadi, 44. majhen ril, 47. slovenski pripovednik, doma iz Hajdine, vodja tehnike OF Kranj, padel v boju z Nemci, Maks, tudi srd, 50. vrhnje žensko oblačilo v Indiji, 52. telesne okončine, 53. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu, 54. gorski reševalni čoln, 57. Ivan Mrak, 59. Jan Neruda.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Šah je igra mladih
Šahovska igra doživlja pri nas v zadnjem obdobju novo etapo razvoja v množičnosti, ki bi jo lahko označili kot mladinski množični lak. Igra ae vztrajno prebija v šolske proetore in postaja ena od ■talnih obSol-■kik dejavnosti. Šolski iahovskl krotki so vse bolj redna oblika dela; za nadaljnje razvijanje te dejavnosti pa je pomembno, da se povezujeta interes pedagoških in šahovskih delavcev, ki se mora kazati tudi v organiziranem vodenju te dejavnosti. Tam, kjer prihaja do sodelovanja med Šolnikom, zadolženim za šahovsko dejavnost na loli, in mentorjem, šahovskim delavcem, ki skrbi za kvalitetni razvoj Saha na Soli, so tudi najočitnejSi rezultati dela.
Taktna pot Saha v samoupravni socialistični družbi, katere temeljna družbena poetavka je delovni človek in skrb za njegov vsestranski, t.j. materialni in duhovni razvoj, nI naključna. Lahko rečemo, da je logično povezana s splotnlm družbenim razvojem.
Šahovska igra, taktna kot jo poznamo danes, se je zasnovala okoli leta 1475, ln sicer na podlagi reforme pravil igre Santrandža, arabskega taha. Santrandž so prevzeli Evropejci okrog leta 1000, ki so ga ne celino prinesli trgovci. Značilno je, da •e je ta igra v Evropi izrodila v hazard, medtem ko so jo Arabci gojili kot umsko tekmovalno Igro. Zato je imeti reformo hazardne oblike Santrandža v evropsko obliko taka predvsem za preosnovanje igre na etičnih načelih. Posledica tega je bilo hitro Širjenje taha; zanj se je izredno povečalo zanimanje, predvsem za njegove motnosti na umskem področju. Pričela se je razvijati takovska teorija. Začetki pisane tahovske literature segajo v zadnje desetletje 15. stoletja.
Moralno-etična izhodišča taha lahko označimo s tem, da je pri igri treba vedno posamezne poteze zamišljati v okviru določenega cilja in ne izdvojeno, tirti okvir pa označuje načelo, da je treba svojo Igro organizirati tako, da zasedajo figure čim več prostora, predvsem oblast nad centralnimi polji, oziroma, da je treba čim bolj onemogočiti nasprotnika v njegovih igralnih na-
črtih. Nič nenavadnega ni, da je imel svetovni prvak Lasker, podobno pa tudi nas Šahovski starosta prof. Vidmar, Sah za odraz življenja; v življenju je treba premagovati razne zapreke v težnji, da bi dosegli vnaprej postavljeni cilj. Te zapreke pa nam pri tahu postavlja nasprotnik s svojo igro, nič manj pa ni pomembno samopremago-vanje, t.j. odstranjevanje lastnih težav in hib. Sah je predvsem individualna igra, spopad dveh. Objavljanje spoznanj o igri — razvoj teorije — je prispevalo k humanizaciji taha, hkrati pa je ostalo te dovolj
Prostora za samostojno ustvarjanje v igri. omembno za skladen in pozitiven razvoj taka je tudi to, da se ni razraščal neorganizirano. Tudi kategorizacija igralcev vpliva ugodno vzpodbujevalno na tahovske začetnike, hkrati pa onemogoča zlorabljanje Šahovskega znanja v hazardno-dobićkar-ske namene.
Na svoji zgodovinski poti je tah pridobil na logiki in pozicijskih temeljih igre, kombinatoriki, strategiji, taktiti, matematični natančnosti itd. Poleg tekmovalnega vzdutja se ob tahovski Igri gojijo Številne postavke kot so fantazijsko razgibanje domišljije, uokvirjeno z zakoni logike, vztrajnost, načrtnost, doslednost, neposrednost, samostojnost in druge, ki skupaj ugodno vplivajo na razvoj osebnosti. Sah le ni dvoboj, temveč tudi umetnost, svobodno ustvarjanje s konkretnimi razpoložljivimi sredstvi, Šahovskimi figurami, ki delujejo na določeni povrtini na podlagi svojih igralnih sposobnosti in v določenem časovnem okviru. Sah nudi opazovalcu lepotne ulitke, zato ni presenetljivo, da na mnogih turnirjih podeljujejo posebne lepotne nagrade. Na zahtevnejši kvalitetni ravni pa temelji tah tudi na znanstveni in matematično natančni metodologiji dela.
S tem sestavkom nadaljujemo Šahovski krotek pod naslovom Prve poteze. Namenjen je Šahovskim začetnikom, predvsem najmlajšim. Na ta način želimo spodbujati mladinski tah na Gorenjskem in prispevati k lažjemu delu Šolskih Šahovskih krožkov.
dr. Srdjan Bavdek
od vsepovsod
Umrli v letu 1976
Lani je smrt pokosila kar precej znanih osebnosti kulturne^\m^}^ nega življenja. Naj omenimo samo nekatere: Cu En-Laj, mmutnki predsednik LR Kitajske, pisateljica kriminalk Agatha Christie, italijanski filmski režiser Luchino Visconti, obrambni minister SZ Andrej Gretčko režiser Fntz Lang, kitajski revolucionar, državnik in pesnik Mao Ce-Tung, francosm igralec Jean Gabin, skladatelj Benjamin Britten in še vrsta drugih.
Enakopravnost Američank
Američanke enakopravnost z moškimi precej stane Vrhovno sodišče ZDA je namreč odločilo (vsi sodniki so bili moški), da zaposlene ženske, ki zaradi poroda ostanejo doma, ta čas ne bodo dobivale plače. Vrhovno sodišče je ženskem edinole priznalo pravico ^smejo izostati z dela in se po porodu vrniti na isto delovno mesto, bođisee svojo odločitev utemeljuje's tem, da bi bila v nasprotnem primeru nrse-na enakopravnost vseh delavcev v podjetju.
izbrali s/no za vas
Ce imate rade poiobleko, poglejte v Murkino MODO v Radovljici, kjer jih imajo v velikostih od 38 do 44 iz meSanice volne in sintetike, v sivi in zeleni barvi. Kroj je moderen, z malce nakazanimi rokavi, sivi in pas pa ji dajejo Športen poudurek.
Cena: 870 din
Ce bi rade poživile kuhinjo s kratkimi črtastimi zavesami na vratih, in oknih, ali zaprle police, naj vam povemo, da imajo v Tekstilinduso-vem informativno-prodajnem centru v hotelu CRE1NA prijetne živo-pisane batiste, ki so kot nalaSč v ta namen.
Cena: 24,17 din za m
Za obleke ali bluze z dolgimi rokavi moda tokrat narekuje vzorčasta blaga. V Zarjinem TEKSTILU na Jesenicah imajo odlične trevire z rožastimi vzorci ali v črtah. Širina je dvojna.
Cena: 98,60 do 117,60 din za m
V Murklnem ELGU imajo naprodaj skodelice v rjavi barvi, primerne za enolončnice, mleko in podobno. Zraven se dobi tudi skleda za žgance, solato, pecivo in podobno. Izgleda kot keramika, vendar je porcelan.
Cena: 30,06 do 40,85 din
(1. zapis)
Kramljati o lepoti, o zgodovini, o zanimivostih krajev okrog Radovljice mi bo prav gotovo prijetno opravilo. Kajti pripotoval sem s svojimi krajepisi že na Visoko Gorenjsko! Torej v kraje, zahodno od Ljubnega in Brezij, ki leže poprečno že več kot 400 m nad morsko gladino (Radovljica 491 m, najvišje leži zaselek Go-reljek v Bohinju — 1250 m, najnižje ležeči kraj v občini pa je Podnart — 379 m). Največ krajev radovljiške občine leži na nadmorski višini 500- 600m (43), tudi največ prebivalcev (16.456) te občine živi v krajih na tej nadmorski višini.
IZBOR KRAJEPISOV
Nikakor pa ni namen teh po-menkov opisati vse kraje, ki sodijo v radovljiško občino. Saj so o mnogih teh krajev pisala že druga, bolj poklicana peresa (o Radovljici sami dr. Cene Avguštin, o Kropi in Kamni gorici dr. Rudolf Andrejka, o Bledu Ivan Gornik, ipd.).
Zato se bom raje najprej lotil opisov krajev, ki so mi iz tega ali onega razloga bližji in ljubši. Bodisi da sem kdaj sam tam živel, bodisi, da še zdaj žive v teh krajih moji prijatelji. Zamikali me bodo najpoprej tudi kraji, ki so v tej ali oni zvezi z našo kulturno zgodovino. Npr.: " Koprivnik zaradi Valentina Vodnika, Brod zaradi Janeza Mencingerja, Stara Fužina zaradi nesrečnega planinskega slikarja Valentina Hodnika, Ljubno zaradi portretista iz Prešernove dobe Mihaela Stroya, Češnjica pri Kropi zaradi prijatelja-pesnika Joža Vovka. So pa kraji v radovljiški občini, ki se mi vidijo mikavni še vsled drugih razlogov: Begunje zaradi grobov dveh hčera Julije Prim-Čeve-Scheuchenstuelove, Otok zaradi pripovedke iz turških časov, Zgoša in Zapuže zaradi začetkov gorenjske volnarske industrije, Gorjuše zaradi slovitih ceder, Peračica zaradi zelenega kamna — tufa in starodavnega Zorčevega mlina. In tako, sem in tja
— ne po vrsti! — po območju radovljiške občine ... Saj pomenkom vendarle ne morem postaviti meja, ne smeri. Radoživo kramljanje naj si samo u tare svoj tok — krajepisec le pomagaj ob krmilu ...
GROBOVA V BEGUNJAH
Saj ni prav, da začenjam pot po prelepi radovljiški okolici z — grobovi... Toda ne morem si kaj, da ne bi tudi to pisanje koj od kraja spravil v zvezo s Prešernom, vsaj posredno: na begunjskem pokopališču sta pokopani hčerki Julije Primčeve — Marija Ana pl. Mam-mer in Antonija Marija baronica Linner. Torej hčerki žene, ki je — nevede in nehote — bila s svojo lepoto in mladostjo (in nedosegljivostjo!) pobudnica za najčudovitejše Prešernove pesniške stvaritve.
No in tako sem pred leti, ko sem že osebno kontaktirat z Julijino pra-vnukinjo na dolenjskem Cušperku in Julijinim pravnukom baronom Rechbachom v Ljubljani (po službeni dolžnosti, kot takratni kustos Prešernovega muzeja v Kranju), stopil še na begunjsko pokopališče, da bi pogledal — kot so mi zagotovili
— še dobro oskrbovana grobova Julijinih hčera. j
Res, na koncu pokopališča, ob zidu, desno od osrednje kapelice, stojita dva nagrobnika v neposredni soseščini: na prvi, levi nagrobni plošči, vzidani v pokopališki zid, je vklesano preprosto besedilo:
Nagrobna plošča Julijine hčerke Marije Mammer
Nagrobnik Julijine hčerke Antonije Linner
Vila Schwickert na Zgoši
MARIE MAMMER geb. 1841 gest. 1923
Na desni pa stoji košat nagrobnik iz črnega marmorja; na njem preberemo.
GUSTAV LINNER k.u.k. Feldmarschal — leutenant geb. 14. Nov. 1830 gest. 17. Dez. 1916 Antonie Linner geb. 23. Jan. 1844 gest. 26. Marz 1929
SCHWICKERTOVA VILA
Nerad zapišem »vila«, saj to je že kar prava podrtija. Na Zgoši resda še stoji ruinirana hiša s tem imenom — toda vila to ni več ... Zgradil jo je po svoji upokojitvi »feldmaršal« Gustav Linner. Njegova vdova Antonija je živela v vili še celih 13 let.-Otrok Linnerjeva nista imela; zato sta svoje posestvo (poleg vile je kar precejšen vrt) zapustila nečakinji Juliji baronici Rechbach, poročeni Schvvickert; odtlej hiši v Zgoši ime »Vila Schvvickert«. — Marija Mammer, druga hčerka Julije Primčeve-ScheUchen-stuel, se je na starost preselila z Bleda k svoji sestri Antoniji Linner na Zgošo; zato je bila tudi ona pokopana na begunjskem pokopališču.
Nov način za hujšanje
Profesorica Margarete Reiss s psihološkega inštituta univerze Munster v Bremenu svetuje vsem, ki jih moti prevelika telesna teža, da si ob poln krožnik hrane postavijo svojo sliko. Verjetno bo marsikomu ob pogledu nase zastala žlica pred usti.
Spomini večnega ženina
Američan Raymond La Riviere se je v 14 letih »poročiU kar 55-krat. Izbiral je seveda bogate ženske, jim izvabil denar, potem pa ga ni bilo več na spregled. Poprečno se je poročil šestkrat na leto, njegov osebni rekord pa je osem porok v enem mesecu. Pa so goljufa našli! Odsedel je osem let, zdaj pa živi v podeželski hišici pri San Franciscu in piše spomine.
Švicarji in Švedi proti porokam
Švica in Švedska sta tisti državi v Evropi, kjer so poroke trenutno najmanj priljubljene. Na Švedskem je bilo po zadnjih statističnih podatkih sklenjenih samo še 5,3 zakonov na tisoč prebivalcev, v Švici pa 5,5. Upadanje števila porok se je začelo v industrijskih državah srednje in severne Evrope že v prvih letih 1960. leta. Od takrat dalje je upadlo število parov, ki prihajajo pred matičarje za 24 odstotkov v Švici oz. za 22,6 odstotka na Švedskem. Še vedno pa so poroke priljubljene v Belgiji, Franciji, Italiji, na Portugalskem in v Španiji. Za primerjavo naj povemo, da se v ZDA sklene na tisoč prebivalcev kar 10,5 zakonskih zvez, vendar pa je tudi število razvez dvakrat ali celo trikrat višje kot v Evropi.
RADIO
SOBOTA
4.30 Dobro jutro 8.(18 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.36 M ladina poje 10.1.S Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Škodljivci v kaftčah 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela glasbene
mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel -Bojana Adamiča 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Francija Puharja 20.00 Spoznavajmo svet
in domovino 21.15 Za prijetno razvedrilo 2130 Oddaja za nafte
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naftih krajev 1.03 Vas gost 2.03 Nočni koncert 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako,
kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž
od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 NaS podlistek -
H. C. Andersen:
Dvanajstero
spoStnega voza 16.15 Majhni zabavni
ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevcem
Jankom Ropretom 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke
glasbe 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Stereofonski
operni koncert 20.35 Zborovska glasba
v prostoru m času 21.00 Vidiki sodobne
umetnosti 21.15 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 8.07
8.40 9.05 10.05 11.00 11.15
13.20 13.45
14.05 17.50
19.35 19.45 20.00 22.20
23.05
23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30
4.03
NEDELJA
Dobro jutro Radijska igra za otroke — H. Sandig: Sedem skodelic čaja Skladbe za mladino Še pomnite, tovariši Na nafti ulici Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru BelaSanders Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — W. Ecke: Gospod v sivih hlačah
Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni
Erogram JRT iterarni nokturno — M.Cernik: Pesmi Plesna glasba za vas Baročni arioso Pop, ročk, beat Ce Se ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal PloSča za ploSčo Rišto Savin: Čajna punčka — odlomki iz baleta Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Petpedi 15.33 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 15.45 Nafti kraji in ljudje 16.00 Z opereto po svetu 16.33 Melodije po poeti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Iskanja m dognanja 19.20 Igramo, kar ste
izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 Koncert ansambla
»Slavko Osterc«
pod vodstvom
Iva P etri ća 23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
10
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije
10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:
Pospeševanje
duglazije na
mariborskem
gozdnogospodarskem
območju 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Amaterski zbori
pred mikrofonom 14.30 Nafti poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Nafti znanstveniki
pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene
folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Borisa Franka 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz
jugoslovanskih
studiev 23.05 Literarni nokturno
- B. Pisk: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov
križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naftih
studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Z zborovsko pesmijo
po svetu 19.40 Za ljubitelje
stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Ludwig Minkus:
Don Kihot —
odlomki iz baleta 21.00 Literarni večer
Stihi in note 21.4/) Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.10 Sezimo v nafto
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
11
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska Sola
za srednjo stopnjo: ^Travnik 9.30 Iz glasbenih Sol:
Maribor 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Pregled uspehov v živinoreji v minulem in kaj pričakujemo v novem letu 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Pota sodobne medicine: Shujftevalna kura 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naftih solistov: Marina Horak, klavir 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Jožeta Kampiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra-P. Rondy: Cirkuška točka 21.15 Zvočne kaskade 22.20 Pota jugoslovanske glasbe: Tri tonske pesnitve ' 23.05 Literarni nokturno — M. Jeeih: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dizieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Utrinki iz slovenske simfonične ustvarjalnosti 2.03 Vaš gost 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska Sola
za viftjo stopnjo:
Prekinitev
nosečnosti 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom
Milana Ferleža 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Giuseppe Verdi: Nekaj odlomkov iz opere Lombardi 20.00 Znanost in družbe 20.15 Jugoslovanska
zborovska glasba 20.35 Pianist Janko Šetinc igra na čembalo
in na klavir 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Festival na Osojah 23.00 Trije koncerti
našega stoletja 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Za mlade
radovedneže 9.25 Zapojmo pesem:
Mladinski zbor
RTV Ljubljana 9.40 Samoupravljanje
s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Lahka glasba
za opoldne 12.30 Kmetijski nasveti:
Pravočasno se
pripravimo na
srečanje mladih
čebelarjev in
tekmovanje 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma:
— Veno Pilon: Na robu
16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska:
Nataša Hladnik,
flavta 18.30 Domače in tuje
zborovske skladbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Mojmira Šepeta 20.00 Ljubljanski umetniki
» Ljubljani 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno
— P. Lužan: Pesmi 23.15 Revija
jugoslovanskih pevcev zabavne
gasbe robne glasbene umetnine 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči
in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Orkestrski fragmenti
iz oper 3.03 Vaš gost 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in
ansambli JRT 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas
16.00 Tokovi neuvrščenosti
16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Iz repertoarja
slovenskih zborov
19.30 Vilko Ukmar
Integrali — sedem pesmi Srečka Kosovela za tenor, mešani zbor in orkester
20.00 Zunanjepolitični feljton
20.15 Mozart v izvedbi
domačih umetnikov
20.35 Iz manj znane
operne literature
21.30 Sodobni literarni portret: Else Lasker Schuller
21.50 Razgledi po sodobni glasbi
23.00 Schubert za klavir solo in v ansamblu 23.55 Iz slovenske poezije
13
4.30 8.08 9.05
9.35
10.15
11.03
12.10 12.30
12.40 13.30 14.06 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05
19.35 19.45
20.00
21.00 21.40 22.20
23.05
23.15
0.06 0.30 1.03
ČETRTEK
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska Sola za viftjo stopnjo: Prekinitev nosečnosti Zborovska glasba preteklih dob Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Kako bomo šolali letošnja vina Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17;00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute
z Ljubljanskim jaz z ansamblom Četrtkov večer domačih pesmi in nepevov Literarni večer Lepe melodije Slovenski godalni kvartet izvaja Borodina
Literarni nokturno - G. Illyes: Pesmi Paleta popevk in plesnih ritmov Lahka kri Pop, ročk, beat Iz klasičnih koncertov in simfonij
TELEVIZIJA
SOBOTA
8.00 Mala čebelica -
ponovitev 8.15 Vrtec na obisku 8.30 Jole, Jole -
nadaljevanka 9.00 Zverinice iz Rezije 9.15 Skrivnosti morskih
globin —
dokum. film 9.40 Risanke
10.00 H. Turunen: Vetrnjak
— nadaljevanka 10.55 Garmisch: slalom
za moftke —
prenos (EVR-Lj) 12.00 Po sledeh napredka 15.65 Obzornik 16.10 Košarka Kvarner:
Brest -
prenos (Zg-Lj) 17.45 Charlottina
pajčevina — film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 30.00 Moulin Rouge -
ameriški film 22 05 TV dnevnik 22.20 625
23.00 Kvartet El vin Jones
Oddajniki II. TV mreže
17.35 Sedem dni 17.55 Narodna glasba 18.25 T V novice 18.40 Dokumentarna
oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Po končani delovni
dobi - feljton 20.30 G. B. Pergolesi:
Služkinja
gospodarica — opera 21.10 Kameleon - balet 21.30 24 ur 22.00 Majhna čuda
velike narave 22.20 Življenje Krištofa
Kolumba —
serijski film
TV Zagreb - L program
10.00 TV všoli 12.00 TV v šoli 15.15 Slalom za moške —
posnetek iz
Garmischa 15.55 Poročila 16.00 TV koledar 16.10 Košarka Kvarner:
Brest 17.45 Ujica Sezam 18.45 Zabavnoglasbena
oddaja 1 19.30 T V dnevnik 20.00 Prebrisani Pejo -
humor, oddaja 20.30 Polkovnik in jaz -
celovečerni film 22.10 T V dnevnik 22.40 Zabavnoglasbena
oddaja
NEDELJA
9
8.35 Poročila
8.40 Od vsakega jutra raste dan: Kočevje
9.10 625
9.50 A. Diklič:
Salaft v Malem Ritu
— nadaljevanje in konec
10.40 H. Sienkiewicz: Skozi puščavo in goščavo
— nadaljevanka 11.35 Garmisch:
veleslalom za moške
— posnetek in prenos (EVR-Lj)
13.15 Poročila
13.20 Kmetijska oddaja
TV Beograd 14.15 Križem kražem 14.30 Pisani svet 15.05 Veseli tobogoan:
Gornja Radgona 16.05 Okrogli svet 16.20 M. Kranjec-
V. Frantar: Sence
pod Ostrim vrhom —
T V drama 17.35 Poročila 17.40 Ni mogoče —
sovjetski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
gospodarski
komentar 20.00 Užiška republika -
nadaljevanka 21.00 Treska - oddaja iz
serije Karavana 21.30 T V dnevnik 21.45 Jazz na ekranu:
Swing Machine
22.05 Športni pregled (Sa)
Oddajniki II. TV mreže
15.20 Nedeljsko popoldne 19 JO TV dnevnik 20.00 Glasbena izložba 21.00 24 ur 21.20 Halleluja -
celovečerni film
T V Zagreb - I. program
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Dalmatinske pesmi 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Nedeljski pogovori 14.00 Gledalci in TV 14.30 Sandokan -serijski film 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik
20.06 A. Marodič: Marija 21.15 Dokumentarna
oddaja 21.45 T V dnevnik 22.05 Športni pregled
10
PONEDELJEK
10.00 12.10
17.05
17.40 17.55
18.30 18.45 19.15 19.30
TV v šoli (Bg) TV v šob: Pravopis, Ljudje ob Neretvi, Kino klub (Zg) Skrivnosti globin — dokum. film Obzornik Prvih 365 dni v otrokovem življenju Dogovorili smo se Mladi za mlade Risanka TV dnevnik
20.00 Koncert v dvorani
Slovenske
filharmonije -
prenos 21.05 kulturne diagonale 21.45 Mozaik kratkega
filma: Na krilih
22.15 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Martin Krpan -
lutkovna oddaja 18.00 Živel je car 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje -
aktualna oddaja 21.00 Kronika dneva 21.10 Partizani -
celovečerni film
T V Zagreb - I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 D.Jovanovič:
V soboto dopoldne - TV drama
20.55 Kultura v objektivu
21.40 Dokumentarni film
21.55 T V dnevnik
10.00 12.10
16.10 17.10
17.30
17.55 18.10 18.40 19.15 19.30 20.00 20.35
21.35 22.30
TV v šoli (Bg) T V v ftoli: Pravopis, Pravljica, Kratek film (Zg)
Smuk za ženske — posnetek iz Garmischa Volk v Zbajančičevi bajti — oddaja iz sikla Zverinice iz Rezije
Pika Nogavička -
nadaljevanka
Obzornik
Glasbena oddaja
TV trim test
Risanka
TV dnevnik
Oči kritike
H. de Balzac: Bliftč
in beda kurtizan —
nadaljevanka
A. Berg: VVozzek —
2. del opere
TV dnevnik
17.45
18.15
19.30 20.00 20.50 21.00
22.30
Smuk za ženske — posnetek iz Garmischa Japonska — dokum. film Pravična razdelitev tega, kar imamo TV dnevnik Aktualna oddaja Akcije
Moj stric Antoine — celovečerni film T V dnevnik
10.00 TV v šoli (Bg)
12.10 TV v ftoli: Pravopis, Pismonoša, Gubecziana (Zg)
17.10 Mlada Zora -
narodna pripovedka
17.25 Italijanski muzeji — dokum. film
17.55 Obzornik
18.10 Spekter
18.45 Pogovori o glasbi: Cemu služijo glasbeni sistemi
ta teden na TV
19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna:
Nenavadne tatvine — Švicarski film 21.40 Včeraj, danes, jutri:
Bojni strupi, mikrobi 22.30 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.36 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanstvenik Milutin
Milankovič 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 Kino oko
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda
13
ČETRTEK
10.00 TV v Soli (Bg) 12.10 TVvšoli: Pravopis,
Oddajniki II. TV mreže
17.45 Japonska —
dokum. film 18.15 Pravična razdelitev
tega, kar imamo —
dokum. film 19.30 TV dnevnik 20.00 Z. Bajsič: Lej, kako
se dan lepo začenja
- TV igra 20.45 24 ur
21.05 Beograjski festival
jazza 21.36 Obzorje
TV Zagreb - I. program
16.45 TV dnevnik 17.05 TV koledar
Sobota
MOULIN ROUGE je po istoimenskem romanu Pier-ra La Murra posnet film o zanimivem francoskem slikarju Toulouseu Lautrecu. Izhajal je iz ugledne družine, žal pa se je kot otrok ponesrečil in ostal pohabljen. V Parizu je živel kot bohem, pri ženskah pa zaradi svoje pritlikavosti ni imel uspeha. Ljubezen si je moral Kupovati. Ko je vendar srečal žensko, ki ga je imela rada, je bilo prepozno. Lautrec je umrl doma prav v času, ko bo bile njegove slike sprejete v Louvru. — Film je 1953. leta posnel John Huston, v glavnih vlogah pa sta zaigrala J ose Ferrer in Collette Marchand.
Nedelja
Sienkiewiczeva dela izžarevajo predvsem narodno buditeljsko noto, ki je bila potrebna, da je krepila narodni ponos v težkih časih razkosane Poljske. Spomnimo se le romana Križarji. Roman SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO pa sodi v drugo literarno zvrst - v pustolovski roman, ravno tako bran in cenjen med širokimi množicami. Zgodba, po kateri je posneta nadaljevanka, se odvija v Afriki in pripoveduje o fantu in deklici, ki sta bila ugrabljena, potem pa zbežita iz ujetništva, seveda skozi neštete pasti in nevarnosti. Pollaki so vse zunanje posnetke napravili v Sudanu, tako da je nadaljevanka res prava paša za oči, še posebno za tiste, ki jo bodo lahko spremljali v barvah.
TV igra SENCE POD OSTRIM VRHOM je dramatizacija novele Ciklame, vres in ljubezen. V njej se je Miško Kranjec dotaknil še vedno žgočega problema propada kmetije in zapuščanja zemlje, tokrat na Gorenjskem. V ospredju je ljubezenska zgodba. Kranjec jo pifte toplo, prizadeto, vendar vseskozi realistično in prav nič solzavo. Zgodbo odlikujeta tudi trdna, skoraj dramska zgradba in slikovit dialog. Igro so posneli v Poljanski dolini, v glavnih vlogah pa bomo videli Berta Sotlarja, Dareta Ulago in Olgokacjan.
Sreda
Claude Goretta je navduftil že s filmom Povabilo, zdaj pa bomo ob gledanju fima NENAVADNE TATVINE prav tako zadovoljni. Prikazuje težave mizarja, ki se znajde v brezizhodnem položaju, ker ne more konkurirati cenejftim industrijskim izdelkom; Izvleči se hoče z ropanjem bank, ki se izkaže za veliko bolj uspeftno delo kot izdelovanje stolov, vendar pa ne trajno...
_iLU_—_!_- —-
Mačka, Ali ste vedeli (Zg) Car gozda — 2. del filma 18.15 Obzornik
18.35 Mala čebelica 18.50 Jole, Jole -
nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 Pogovor o ... (Osimo
in sodelovanje
ob meji) 21.20 Povratek na rob
kraterja -21.50 Miniature -
A. Vivaldi. Štirje
letni časi (Pomlad) 22.05 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik
17.36 TV koledar 17.45 Babičin vnuk 18.15 Proti beli smrti-
izobraževal, oddaja 18.45 Oprostite, ali
morda veste 19.15 Čas in počitek 19.30 TV dnevnik 20.00 MadameBovarv -
serijski film 20.55 24 ur
21.15 V ženski kaznilnici — reportaža
TV Zagreb — L program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Paralele
20.55 V registraturi — TV nadaljevanka
21.55 TV dnevnik
22.15 A. von Webern:
Passacaglia — balet
10.00 TVvftoli(Bg) 12.10 TV v ftoli: Pravopis, Kratek film, Ivan Lackovič-Croata 17.10 Križem kražem 17.20 Morda vas zanima: Glasbena mladina 17.55 Obzornik 18.10 Tuja folklora: Romi
— 1. del
18.45 Sutjeska — oddaja iz cikla Narodni parki
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.55 Tedenski
notranjepolitični komentar
20.05 H. Turunen: Vetrnjak
— nadaljevanka 21.05 Razgledi:
Člen, ki manjka
21.35 Ulice san Francisca
— serijski film 22.25 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik
17.36 TV koledar
17.45 Magnet — otroftka
oddaja 18.45 Dnevnik 10 19.00 Risanka 19.15 Literarni izbor 19.30 TV dnevnik
2.03 Vaftgost
3.03 Jazz s plošč
3.30 Nepozabne popevke
4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje
N* s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet
računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja
telesne kulture 20.00 Znamenite tenorske
vloge
20.36 Vladimir Berdovič: Dalmatinska plesna suita za orkester
20.45 Kultura danes
21.00 Koroško poletje 1976
22.15 Mojstrovini
francoskega baroka
23.30 Tako je
Bruno VValter dirigiral Mozarta
23.55 Iz slovenske poezije
4.30 8.08 9.05
9.30
10.15
11.03 12.10
12.30
12.40
13.30 13.50 14.05
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska Sola za nižjo stopnjo: Ritmična improvizacija Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Kontrola rodovitnosti tal in gnojenje sadovnjakov Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica:
Poštarsko letalo 14.20 Naši umetniki
mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Veliki interpreti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Borisa Kovačiča 20.00 Stop pope 20 21.15 Oddaja o morju
in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki
iz logov domačih
23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo
0.06 Ples do enih 1.03 Sam ob radiu 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Sam ob radiu 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob Mediteranu 14.00 Radijska šola
za nižjo stopnjo:
Ritmična
improvizacija 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon
16.06 Vodomet melodij 16.40 S popevkami
S} Jugoslaviji dmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.06 Radijska igra —
Rene de Obaldia:
Slepčeve solze 20.00 Naši instrumentalisti
z deli Matije
Bravničarja 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 V svetu pravljic 23.15 Danilo Svara: dva
odlomka iz opere
Veronika Deseniftka 23.55 Iz slovenske poezije
POROČILI SO SE
V KRANJU
Podmiliftčak Ciril in Galjoti Ana, Kristane Milan in Čeh Kristina
V TRŽIČU
Bajt Zdravko in Gosar Romana
UMRLI SO
VKRANJU
Rogelj Andrej, roj. 1879, Franc Pavla, roj. 1906, Lukam Janez, roj. 1903, Stare Terezija, roj. 1895, Mesec Rudolf, roj. 1908, Hudovernik Ana, roj. 1898, Pretnar Filip, roj. 1923, Veber Ivana, roj. 1896, Zirovnik Anton, roj. 1926
V TRŽIČU
Gregorčič Cecilija, roj. 1890, Koftir Frančiška, roj. 1896
TRZNI PREGLED
JESENICE
Solata 14,40 do 15 din, cvetača 16,40 din, korenček 9 din, česen 36 din, čebula 14,40 din, pesa 26,45 din, kumare 21,30 din, paradižnik 29,70 din, jabolka 5,90 do 8,50 din, hruške 17,60 din, grozdje 15 din, pomaranče 9,20 din, limone 14,85 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 66,20 din, smetana 27,85 din, skuta 17,25 din, sladko zelje 4,80 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143,60 din, jajčka 2,34 do 2,57 din, krompir 5 din
KRANJ
Solata 20 din, špinača 24 din, cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 35 din, čebula 12 din, fižol 28 din, pesa 10 din, slive 28 din, jabolka 5 din, hruške 14 din, grozdje 18 din, radič 36 do 40 din, med 45 do 50 din, žganje 50 do 60 din, pomaranče 14,50 din, limone 18 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 60 din, smetana 28 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 6 do 7 din, kislo zelje 12 do 14 din, kisla repa 10 din, klobase 24 din, orehi 130 din, jajčka 2,80 do 3 din, krompir
5 din
TRŽIČ
Solata 16 do 40 din, cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 40 din, čebula 15 din, fižol 30 do 32 din, pesa 10 din, paradižnik 36 din, paprika 35 din, slive 30 din, jabolka 8 din, hruške 18 din, grozdje 18 din, banane 12 din, pomaranče 12 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 7,60 din 1, kaša 17,60 din 1, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer., sladko zelje
6 do 7 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 8 din, krvavice 25 din, orehi 120 din, jajčka 2,70 in 2,50 din, krompir 6 din
20.00 Kulturna oddaja 21.00 Kronika dneva 21.15 S. Horvat:
Traumerev TV Zagreb — I. program do 19.15 isto kot na
odd. II. T V mreže
19.30 TV dnevnik 20.00 Okvir za nekaj poz 20.30 Zabavnoglasbena
oddaja 21.00 Ulice San Francisca
— serijski film 21.50 Portreti 22.20 TV dnevnik
Kruegtfr-Volker: MAKS ŽVIŽGAČ
Predstava mladinske skupine PG
Novoletnim praznikom v namen in v uporabo je bila v drugi polovici decembra pripravljena mladinska igrica o Maksu žvižgaču, da bi razveseljevala obiskovalce dedka Mraza — od dojencev do babic. Razpon v letih, pa dejstvo, da je tudi tokrat, kakor že leta nazaj, gledalcem in obiskovalcem pomenila več sočasna prireditev oziroma obdaritev dedka Mraza, seveda ni pripomoglo h gled-ljivosti in pomenljivosti predstave,
Društvo glasbenih pedagogov
Večina,- slovenskih pokrajin je že pred leti združila glasbene pedagoge v področna društva. Na Gorenjskem so v zadnjih mesecih stekle priprave in 22. decembra 1976 so se v Kranju zbrali delegati glasbenih pedagogov. Na sestanku iniciativnega odbora so pregledali pripombe in dopolnila društvenih pravil, ki so bila nekaj časa v razpravi. Dogovorili so se tudi o vsem drugem, kar je potrebno za ustanovitev društva. Le-ta naj bi bila 11. februarja 1977 v Kranju.
Z društvom se bo 99 glasbenih pedagogov osnovnih in glasbenih šol jeseniške, kamniške, kranjske, radovljiške, škofjeloške in tržiške občine združilo predvsem z namenom, da s skupnimi prizadevanji rešujejo problematiko, ki tare to področje vzgoje in izobraževanja. Vseh težav ne kaže naštevati, opozoriti pa je treba vsaj na vse večje pomanjkanje glasbenih delavcev, različnih delovnih usmeritev, nestalnost fonda učnih ur v osnovnih šolah, neizdelanost učnih načrtov, podcenjevanje pomena sodobne estetske vzgoje, preveč izrazite razlike v obsegu in kakovosti opravljenega dela, siromašno opremljenost z gramofoni, ploščami, magnetofoni, glasbili itd.
Upamo in pričakujemo, da bo društvo svoje delo zastavilo odločno in — družno z vsemi zainteresiranimi ter prizadetimi - tudi uspešno. GE
•Črtomir Zoreč:
kakor je zahteval režiserjev koncert. Komuniciranje in sočasno so-doživljanje na odru in v dvorani je bilo zamejeno in navzkrižno ob dogodkih živahne in navihano igrive igrice, zgodbe o Maksu in njegovem žvižganju, z vzroki in posledicami vred, pa o Maksovi sestri, materi in očetu ter hišniku, ki ni bil nikoli mlad.
Mimo ugotovitve pa, da bi bilo bolje prikazovati manj predstav, a jih nameniti predvsem tistim, ki so jim v resnici namenjene: otrokom nižjih razredov osemletke, je vendar potrebno še zatrditi, kako so igralci — člani mladinske skupine PG — vendarle vseskozi sledili pripoved-nosti Krueger-Volkerjevega odrskega dela. Maks žvižgač, kakor ga je zrežiral Albert Kos, je predvsem igrica hitrih dogodkov, burkaštva, presenetljivih efektov tudi v scenski rešitvi, zlasti pa je grajena na sposobnostih naslovnega »junaka«, ki ga je odigrala Branka Smolkovič. Vehementno, prijetno in z dokaj znanja ter le kdaj je pavlihovstvo zamenjala karikatura; vsekakor pa je Smolkovičeva bila vlogi kos, tudi glasovno, čeprav ga je, morda, preveč namerno pačila. Zelo dobro je odigral obe, prav nasprotujoči si vlogi po karakterju, teto in' strica, Milan Štefe. Dušan Cipe in Tilka Intihar, v vlogi očeta in matere, sta se nekako le ujela v razposajenost »junaka«, manj pa sta nas razveseljevala Jana Štefe in Jože Urankar. Preveč togo sta sledila dinamiki dogajanj ter kreacijam ostalih pri oblikovanju pridne sestre oziroma hišnika.
Igralske duhovitosti pa vendar niso predstave mogle v celoti rešiti, jo pripeljati v zaokroženo celoto. In čeprav so glasbeni in posebej plesni vložki posrečeni v zasnovi, se je vendar zaradi njih, pa zaradi poudarjene didaktike, marsikdaj in preveč očitno prav pred zaključkom tempo igrice »umetno« zaustavil. Tako imenovani umetni posegi v tok predstave — kakršnižekoli — ter po drugi strani precejšnja prepustitev inventivnosti nastopajočih, je nujno pripeljala izvedbo le na pol poti.
Janez Poštrak
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela
Prva predstava Mladinskega gledališča Tržič
Mladinsko gledališče Tržič je v sredo s premierskima predstavama dvodejanke Marjana Marinca »Srečka« doživelo ognjeni krst. Izbira Marinčevega teksta se je pokazala za primerno besedilo za igralski debut novoustanovljene dramske skupine tržiških mladincev. »Srečka« je komedija v dveh dejanjih, ki ima osnovo v situacijskem humorju in duhovitem dialogu. Snov je vsakdanje življenje malce neobičajnega mladega zakonskega para, ki postane zaradi (ne) srečnega naključja središče zanimanja vse okolice. To omogoča Marincu, da v drugem dejanju razširja obseg oseb, ki s svojimi liki zaokroža in obenem gradi dejanje do konca. Podobna je nekakšni tehtnici, na katero avtor polaga osebo za osebo, dokler se dogajanje ne prelomi.
Pod vodstvom režiserja Jožeta Zupančiča je Marinčev tekst zaživel v posrečeni lahko vaudevillski govorici. Igralci so dokaj sproščeno izkoriščali odrski prostor, dobri, na trenutke celo odlični sta bili gestikulacija in mimika, šepala je le govorna izvedba. Osemčlanski igralski ansambel je predstavi obakrat srečno brez zapetljajev pripeljal do konca. Na trenutke so igrali »prehitro«, tako da se je marsikatera bodica v tekstu, če ne že izgubila pa vsaj otopela. Bili pa so tudi prizori, ko je celoten ansambel igral tako, kot bi si lahko le želeli.
Zasedba vlog je z redkimi izjemami ugajala, ob boljši maski pa bi lahko odpravili še nekaj nesporazumov. Pohvaliti moramo kostume in sceno, pa na zvočne efekte ne smemo pozabiti. Scena je delo Jaka Kepica, sicer organizatorja predstave. Osvetljava je delo Jožeta Poga-čarja.
V posameznih vlogah lahko pohvalimo skoraj vse nastopajoče. Še posebej sta ugajala Tomaž Jazbec kot Ivan s svojo gestikulacijo in dikcijo ter Igor Rupar kot Lojze s sproščenostjo in doživetostjo. Mojca Kapeljnova je bila eden najbolj svežih likov na odru, več pozornosti pa bo morala v bodoče posvetiti dikciji. Pavel Rupar kot upokojenec Jožef je vložil mnogo truda v vlogo, čeprav sta ga ovirala neustrezna maska in premlad glas. Od obrobnih vlog sta se najbolje odrezala Janez Zupan z izredno gestikulacijo ter Tanja Ovsenekova kot Gita. Boljše dikcije in večje sproščenosti bi si želeli pri Mariji Jankovčevi in Nataši Šavsovi, čeprav tudi njuna izvedba ni bila pod povprečjem debuta.
Lahko rečemo, da sta predstavi dokazali, da smemo v prihodnosti od tržiškega mladinskega gledališča pričakovati še več. Š. J.
r
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(48. zapis)
S tem zapisom se poslavljam od Beneške Slovenije. Saj me čas že priganja na druga pota med druge zamejske rojake: najprej na Tržaško, potem pa v Slovensko Porabje. Ce ne tudi na slovenski rob Štajerske onstran državne meje. Ti rojaki so pač najbolj pozabljeni. Kdo pa ve za Slovence na osojni strani Kozjaka in na one rojake na levem bregu Mure, od Radgone navzgor? Nalog toliko, časa pa tako malo... Morda pa bo ob letu osorej le spet prstan teh rodoljubnih kramljanj o izgubljeni slovenski zemlji? In ali res za vselej izgubljeni?
ŠNASA POTOVANJA tevilni prijatelji pa tudi predstavniki delovnih kolektivov 80 me v jeseni spraševali glede prihodnjih izletov v Beneško Slovenijo. Sam najbrž (zaradi starosti) teh izletov ne bom več mogel voditi, Pač pa rad v tem zadnjem zapisu svetujem. Kajti ni vseeno, kdaj (v Katerem letnem času) se podamo v gorato Beneško Slovenijo.
ludi preveliki (predolgi) avtobusi n*? P.riPravni na ovinkih gorskih cest kle v Reziji ali na Matajurju.
Načrtovati izlete čez gorske prehode (Vršič, Predil, Učeja, Neveja) spomladi, ko je še sneg, tudi ni priporočljivo. Prav tako se je dobro izogniti ponedeljkom, ko turistična poslovnost v Italiji zamre. Saj so celo božjepotne cerkve zaprte ta dan pa tudi številni javni lokali.
Tako je npr. priporočljiv izlet v Rezijo na »šmarno mišo« (sredi avguta, na »veliki šmaren«). Takrat se zgrnejo v svoji ljubi Reziji domačini, ki sicer žive v tujini; takrat tu zažive ljudski običaji in plesi, videti je vse praznično. Ljudske noše, petje ob zvokih »citire«, v tem času se domača beseda ne skriva, ne sramu-
ji.. • ... j.
Za prevelike skupine je tudi prehrano v gostilnah težko hitro pripraviti. Nesmiselni so množični izleti (po več avtobusov), kajti doživetje Beneške Slovenije je v takih primerih le površno. Tudi stik z beneškimi rojaki ni dovolj intimen.
Seveda so izleti možni zgolj po znanju z zemljevidov in iz literature; tudi cestna orientacijska oprema v Italiji nima hib. Pač pa je dobro naprositi koga od domačinov, da se izletnikom vsaj na kakem odseku poti pridruži.
Da se tudi naprositi katere od vidnih beneških rojakov, da sami ustre-
Muzej zaprt
Grad Goričane ima v zimskem času manj obiskovalcev. Vzrok je predvsem v hladnih prostorih muzeja, zato se le redki ljubitelji umetnosti odločajo za ogled razstavljenih zbirk. Kot že vrsto let so se tudi letos odločili, da bo muzej zaprt do konca meseca marca. -fr
Razstava v Godešiču
Godešič - Danes ob 17. uri bodo v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij na Godešiču odprli razstavo slikarskih del akademskega slikarja - domačina - Franca Novinca ter razstavo, ki bo prikazovala delo in dejavnost godešiških družbenopolitičnih organizacij, društev ter krajevne skupnosti. Pripravil jo je, obenem pa je tudi njen pokrovitelj, svet krajevne skupnosti. Razstava bo odprta jutri in pojutrišnjem od 9. do 18. ure. Svet krajevne skupnosti Godešič pa jo je pripravil v počastitev občinskega praznika. J. Starman
Koncert okteta Jelovica
Drevi ob 20. uri bo imel oktet Jelovica iz Škofje Loke samostojni letni koncert v osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki. Pevci bodo izvajali pester spored od renesančnih do slovenskih narodnih, umetnih, borbenih in pesmi drugih narodov.
Na koncert, ki je posvečen praznovanju občinskega praznika Škofje Loke, so vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja. Prostovoljne prispevke bo oktet namenil prizadetim v Posočju. H. J.
Gorenjski muzej v Kranju
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini.
V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Nove smeri v oblikovanju krajine na Slovenskem, ki jo je muzej pripravil v povezavi z Zvezo kul-turno-prosvetnih organizacij in Združenjem likovnih skupin Slovenije.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava Razvoj fotografije na Slovenskem od začetka do prve svetovne vojne, ki jo je pripravil Kabinet Slovenske fotografije skupaj z Gorenjskim muzejem.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem m republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava Ive Šubica Partizanska grafika.
Razstave oziroma zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade.
V Stari Fužini je stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Zbirka je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
J
V Tržiču razstavlja akademski slikar Rafko Terpin iz Idrije
V petek, 7. januarja, bodo v tržiški galeriji odprli razstavo mladega akademskega slikarja Rafka Terpi-na, ki pravi o sebi, da je rovtarski slikar, saj v glavnem slika krajine v prostoru, kjer govorijo rovtarsko narečje.
Slikovita pokrajina, ki jo Terpin upodablja, prikliče na njegova platna barvno slikovitost, ko s temnimi zelenimi odtenki prikazuje divji svet globokih grap in z rožnatimi ter rdečimi toni sijočo svetlobo, ki se razliva preko odprtih kraških planot.
Osnova Terpinovih slik je še vedno realna pokrajina, vendar jo slikar po svoje vidi in doživlja. Tako šo njegove krajine na neki način ekspresionistične, z njimi ' izraža svoja občutja, ko se srečuje z lepotami v naravi. Sliko očisti vse navlake, jo poenostavi in po svoje predela.
Posamezne barvne ploskve ločujejo mehko oblikovane črte, s potencira-nimi barvnimi niansami pa povečuje kontraste ter z njimi predmete na sliki ali poživlja ali pa omrtviči.
O svojem koloritu pravi avtor, da je izrazno obogaten in nadaljuje: »Hiša, hrib, nebo: trije igralci. Izražajo naj se z glasnimi, čistimi in zvočno izgovorjenimi glasovi. Njihova govorica naj bo po obsegu skromna, a po vsebini bogata. Hiše! Drzne, organsko vraščene v temne gmote bregov, Organskost nalaga mehkobo.« In Terpin slika hribe v ozadju pogosto v temnih barvah, da mu v večji luči zasijejo kmečki domovi.
Ob odpiranju razstave bo koncert. Zapel nam bo kvintet bratov Zupan, ki jih vodi prof. Milko Škoberne.
S.R.
žejo ali pa vsaj posredujejo spremstvo. Pismeno so dosegljivi: dr. Viljem Ćemo, Lusevera, presso Tarcento, Friuli-Venezia Giulia (prov. Ud); Izidor Predan, Cividale (Ud), Via B. De Rubeis 20; Mario Cont, 34170 Gorizia, Via Rossini 13.
POMLADANSKI IZLET
Najlepše je vsekakor spomladi, ko je vsa dežela v cvetju in ko še ni vročine. Svetujem smer izleta: čez Trbiž, po slovenski Kanalski dolini (obisk Ovčje vasi — Valbruna in Ukev — Ugovizza), Tabelj — Pontebba (spominska hiša furlanskega pesnika Artura Zardini-ja, 1869-1923), Dunja - Dogna, K luže — Chiusaforte, Na Bili — Resiutta. — Tu se — glede na razpoložljiv čas — odločimo za skok v dolino Rezije; morda bodo ceste in mostovi, od potresa poškodovani, že nared za promet. — Ves čas, od Trbiža ob Beli - Fella, od Vrat -Portis pa ob Tilmentu — Taglia-mento, nas pripelje lepa cesta do Pušje vasi — Venzone. Nadaljevali bomo pot skozi Gumin — Gemona del Friuli, Cento — Tracento, Neme
— Nimis, Ahten — Attimis in Fojdo
— Faedis do Čedada — Cividale del Friuli. Po ogledu mesta in izletu na bližnjo Staro goro — Castelmonte, se usmerimo proti Vidnu — Udine ali kar proti Palmanovi, če bi bili v časovni stiski. Od tu pa naravnost prek Ćervinjana — Cervignano del Friuli v Oglej — Aquileia (cerkev-stolnica oglejskih patriarhov, muzej, amfiteater, ostanki pristanišča idr.). -Za razvedrilo pa še v Gradež — Gardo ob toplem morju. Povratek čez Tržič — Monfalcone na Gorico in po Vipavski dolini proti domu.
POLETNI IZLET
Glede na letni čas je primerno potovati v Benečijo Čez Vršič in po dolini Soče do Kobarida. Tu zavijemo proti Breginjskemu kotu, prekoračimo mejni prehod Robič in že smo v Nadiški dolini, med zavednimi Beneškimi Slovenci. Skozi Stupico — Stupizza, Log — Loch in Podbonesec — Pulfero pridemo do mostu čez Nadižo pri La-zah — Lasiz (tu je služboval Bevkov »Kaplan Cedermac«, s pravim imenom Anton Cuffolo, grob njegov je na vaškem pokopališču). Se malo v hrib in že smo pri Landrski jami (zatočišče slovenske kraljice Vide pred Huni). Od tu do Špetra Slove-nov — S. Pietro al Natisone ni daleč. Tu pa je tudi izhodišče za izlet na Trinkov Trčmun — Tarcimonte (pesnikov grob), do Strmice — Stermi-zza Bardca — Barza in do vasi Matajur — Montemaggiore. Vrhu Matajurja (1641 m) pravijo pa tudi Lahi M on te Mataiur! Krožna asfaltirana cesta nas privede iz teh slovenskih gorskih vasi spet v pola-ščeno dolino. Pod od Čedada izbiramo podobno kot pri pomladnem izletu.
JESENSKI IZLET
Morda najzanimivejši izlet — vsekakor je priporočljiv le manjši avtobus — in najbolj »hribovski« je jesenski. Potovali bomo proti Trbižu, Še pred vstopom v mesto, zavijemo na jug k Rabelj-skemu jezeru, se povzpnemo na mejni prehod Predil, vozimo tiho skozi Strmec — vas »črnih rut«, okupator je pobil vse moške prebivalce — proti Bovcu in Zajn (rojstni kraj he-
roja Staneta Žagarja). Tu pa se spet povzpnemo k mejnemu prehodu Učeji — Uccea. Lepa gorska cesta nas bo pripeljala pod Muzci v dolino Tera — Torre, kjer se kar nizajo slovenske vasi: Šimac — Simaz, na Bili
— Tanataviele, Ter — Pradielis, Bardo — Lusevera. Njivica — Ve-dronza idr. Asfaltirana cesta vodi od Barda do čudovito ležeče Viskorše
— Monteaperta. Sestop do Cente — Tracento in čez Neme, Ahtna in Fojde v Viden — Udine. Povratek čez Čedad po Nadiški dolini, čez Robič v Soško dolino. Odtod lahko izbiramo pot na Gorenjsko kar v treh smereh: čez Vršič, čez Cerkno ali pa čez Novo Gorico, Col, Crni vrh in Idrijo.
SE ENA VARIANTA
Ce bi si izbrali za izlet le obisk Rezije, bo prav potovati od Rabeljskega jezera po lepi gorski cesti čez Nevejsko sedlo — Nevea in po dolini Reklanice do Reklane — Raccolana blizu vhoda v dolino Rezije. V tem primeru pa velja iti do konca te doline, vsaj do Solbice — Stolvizza, spotoma pa obiskati Njivo -<• Gniva in Osojane
— Oseacco. V Ravnici — Prato di Resia bo vsekakor glavni in daljši oddih. Morda bi ta — »rezijanska«
— varianta bila primerna za ogled prireditev v okviru »šmarne miše«?
Vsekakor pa: srečno pot in dobro počutje med beneško-slovenskimi rojaki! In prisrčen pozdrav vsem bratom in sestram na večerni strani domovine — od avtorja teh celoletnih kramljanj o naši skrivnostni in skoraj neznani Deveti deželi, Beneški Sloveniji, še vedno pastorki matere Slovenjie . . .
LJUBLJANSKE
TOZD Mesoizdelki Škofja Loka
Vsem delovnim ljudem, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter poslovnim prijateljem želimo v letu 1977 obilo sreče in uspehov.
Obenem čestitamo za občinski praznik škofje Loke
Živila Kranj
za občinski praznik občine Škofja Loka
iskrene Čestitke
Veletrgovina Živila Kranj
ZA OBČINSKI PRAZNIK SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA
čestita vsem občanom Škofje Loke in okolice
delovna skupnost Trgovskega podjetja
M nama
Ljubljana
de posebej pa kolektiv VELEBLAGOVNICE
nama
Škofja Loka
Škofja Loka
Vsem občanom,
organizacijam
združenega dela
in poslovnim sodelavcem
čestita za praznik
občine Škofja Loka
3209
Tovarna obutve Alpina Žiri
žiri, pa čeprav več kot trideset kilometrov oddaljene od Škofje Loke in le malo manj od Logatca, od krajev, kjer se odpira »širše« okno v svet, imajo svojega industrijskega giganta. Imajo tovarno obutve Alpina. Letos poteka natanko trideset let od njene ustanovitve, v kateri je danes, seveda je tu potrebno všteti tudi obrata na Colu na Primorskem ter v Gorenji vasi v Poljanski dolini, pa še v trgovski mreži, zaposlenih prek 1600 delavcev.
»Tu v Zireh moramo v vsej svoji zgodovini vedno reševati na nek način problem svoje dis-lociranosti - problem oddaljenosti od večjih središč, od glavnih »prometnih žil,« pravi sekretar tovarne obutve Alpina Viktor Zakelj. »Nafti ljudje so bili v preteklih stoletjih vajeni obdelovati majhne krpe zemlje, v na-ftem stoletju so se dekleta in žene lotile čipkarstva. Nekako istočasno pa so bile v kraju ustanovljene že tudi manjše obrtne delavnice. To je bilo tisto težko krizno obdobje. Mnogo ljudi se je v tistih časih odselilo od tu. Tudi med vojno, med zadnjo vojno so Žirovci preživljali težke trenutke. V Žireh so bili Italijani, po dolini navzdol Nemci, mi pa smo dali domicil... partizanom. Žiri so morale plačati velik krvni davek. Veliko ljudi s tega področja je delalo tudi v raznih partizanskih delavnicah.«
Takoj po končani vojni, že leta 1945, so se žirovski obrtniki začeli pogovarjati o združevanju posameznih obrtnih delavnic. Že po tradiciji je bilo takrat v kraju največ čevljarjev. Zato so se Zirovci najprej začeli pogovarjati o gradnji tovarne obutve, ki so jo poimenovali Alpina. Letos bo kolektiv slovesno proslavil 30-letnico obstoja tovarne. Prav Alpina pa je, treba je povedati, veliko pripomogla, da so se v kraju kasneje začele graditi tudi druge tovarne in obrati, da se je začela »množična« gradnja stanovanjskih hiš, gradnja šole, da je danes v kraju moderna vzgojno varstvena ustanova, moderna telovadnica, da so danes v kraju šte-
Tri desetletja žirovske Alpine
Letos bo 1600-članski kolektiv tovarne obutve Alpina iz Zirov svečano proslavil 30-letnico obstoja tovarne — Reorganizacija v podjetju — Se načrtnejše raziskave tržišča — Nova proizvodna in skladiščna dvorana — Tesno sodelovanje s krajem
vilne pevske in glasbene skupine, športna društva . . .
Žirovce pa je dolgo časa tri drug problem. Mladi s tega področja so namreč odhajali v šole, nazaj pa so se vračali le stežka, ali pa jih sploh ni bilo. Danes je že precej drugače. Ziri so se »okrepile« z domačini, ki so v preteklih letih dokončali višjo, visoko, srednjo ali bodisi katero drugo šolo. Vse več delavcev pa se odloča tudi za izobraževanje ob delu. Tako prihajajo v kraj in tovarne ljudje z novo miselnostjo in z novimi pogledi na vsa dogajanja. V kolektivih pa je prav vsled tega čutiti vedno več odgovornosti in medsebojnega razumevanja.
»Člani našega kolektiva, ki, moram reči, »dokazujejo izredno pridnost', so zares ugodno sprejeli tudi spremembe, ki so nastale v nafti delovni organizaciji v lanskem letu,« pravi Viktor Zakelj. »To pomeni, da smo na pravi poti. Smo pa tudi v tesnih stikih z občinsko skupščino in z vsemi občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami. Lahko zatrdim, da se prav vsak od nas zaveda svoje odgovornosti, svojih nalog in svojega mesta v kolektivu. Zato menim, da bo tudi to leto uspešno za nas. Se bolj kot lansko!«
Da bo tako, je že zdaj mogoče trditi. Kajti Alpina bo letos ob praznovanju 30-letnice obstoja tovarne dobila nove moderne proizvodne in skladiščne prostore. Izvajalec gradbenih del je gradbeno podjetje Sava z Jesenic.
»Novi prostori s povrftino 4000 kvadratnih metrov bodo za nas brez dvoma izrednega pomena,« zatrjujejo v Alpini. »V njej bo obrat plastike, orodjarna in skladišče. Če povemo, da smo doslej imeli skladišča na dvajsetih  krajih  v  bližnji in
daljni okolici kar je spričo naše sezonske proizvodnje zelo neugodno, potem je lahko prav vsakomur jasno, da si lahko od nove pridobitve zares veliko obetamo. Prostore pa bomo predvidoma odprli v počastitev praznika dela — 1. maja.«
V Alpini pa se v teh dneh pripravljajo tudi na reorganizacijo podjetja. 2e v zadnjih dneh januarja naj bi se temeljnim organizacijam združenega dela »proizvodnja«, »plastika« in »maloprodajna mreža« pridružila še četrta - TOZD »obrt Gorenja vas«. V Zireh menijo, da bo to pomenilo za Alpino izredno velik korak. Odslej bo namreč prav zato mogoče še veliko načrtneje raziskovati tržišče ter doseči veliko boljšo povezavo med posameznimi sektorji.
»Poljanska dolina se temeljito spreminja,« pravi Viktor Zakelj. »Tako bo zagotovo tudi v prihodnje. Velike spremembe bo nedvomno .prineslo' odprtje rudnika urana v Žirovskem vrhu. Rudnik bo močno vplival na nafto okolico. .Bolečo rano', pomanjkanje delavcev, bomo v prihodnjih letih najbrž še bolj občutili. Prav zato smo se pri nas že pred časom odločili za odpiranje obratov po krajih, kjer še najdemo delavce, ljudi, ki iščejo zaposlitev. Moram povedati, da smo razvili izredno lepo in tesno sodelovanje z obratoma v Gorenji vasi in na Colu. Na Colu bomo tako tudi v kratkem začeli graditi nove proizvodne prostore.«
Seveda pa si v Zireh obetajo, da bo novoodprti uranov rudnik »prinesel« tudi marsikaj dobrega. V dolino bo prišlo večje število strokovnjakov, tisto, kar je za Zirovce še posebno pomembno pa bodo boljše cestne povezave. »Za nas so bila
Moderna proizvodna dvorana v tovarni obutve Alpina Žiri. V oddelku plastike žirovski čevljarji »vlivajo« tudi povsod znane smučarske čevlje.
večja središča in občina vedno ,daleč',« pravijo v žirovski Alpini. »Cestne povezave imamo izredno slabe. Večino obutve pa moramo prevoziti s kontejnerji. Zato tu nastopajo stalno težave. Večji so stroški, izgubljamo čas. Če povemo, da izdelamo v tovarni letno ca. 1,100.000 parov obutve, da izvozimo samo na tuja tržišča obutve v vrednosti 6,5 do 7 milijona dolarjev, da po teh »prometnih žilah« moramo oskrbovati vse naše prodajalne, le-teh pa je v Jugoslaviji prek 60, je naš položaj lahko vsem povsem jasen.«
V Zireh so upravičeno lahko ponosni tudi na svoj čevljarski šolski izobraževalni center.
»Sola v Žireh je za nas zares velikega pomena,« pritrjuje Viktor Zakelj. »Delavce bomo imeli le, če jih bomo šolali doma. Zato jo bomo na vsak način obdržali v kraju. Nameravamo jo
modernizirati. Upamo, da bomo našli skupen jezik tudi z drugimi slovenskimi .čevljarji'. Menim, da bomo našli razumevanje.«
Treba je reči, da kolektiv Alpine tesno sodeluje tudi s krajem — z Zirmi. Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije, društva, sekcije, zares prav vsakdo naleti na popolno razumevanje pri Alpini-nem kolektivu. Zato sta Alpina in kraj tesno povezana. Sta eno in isto. Zato ni naključje, da ti vsak delavec, ki je zaposlen v Alpini, na vprašanje »kje delaš?«, odgovori --»v tovarni«.
Kolektiv tovarne obutve Alpina iz Žirov iskreno čestita vsem občanom, sodelavcem in poslovnim prijateljem ob letošnjem prazniku občine Škofja Loka in vsem želi veliko uspeha tudi v bodoče!
-Os
Sodobna tehnologija omogoča boljšo proizvodnjo in kvaliteto proizvodov.
Iskra Železniki
Ob občinskem prazniku kolektiv čestita vsem občanom Škofje Loke
Iskra, tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih se uveljavlja na domačem in tujem tržišču predvsem z malimi elektromotorji za mikserje, sušilnike las, za šivalne stroje, za gramofone, za ventilatorje in drugo. Razen tega izdeluje gospodinjske aparate v sodelovanju z nemško
Iskra Železniki zaposluje precej delavcev iz območja krajevne skupnosti Železniki.
firmo Braun in italijansko Girmi in sicer: kavne mlinčke, haube za sušenje las, sušilnike las, mikserje, mesoreznice v več izvedbah, razen tega pa so poznani po varnostnih sirenah ter lužnih črpalkah za pralne stroje, izdelujejo pa tudi kom-presorske motorje za hladilni-ške naprave za dansko firmo Danfoss.
V Železnikih so leta 1945 ustanovili Kovinarsko zadrugo Niko, ki je izdelovala pisarniško galanterijo in ključavničarske izdelke, pozneje pa je preusmerila proizvodnjo na izdelavo elektromagnetov, malih elektromotorjev in še nekaj proizvodov elektro stroke. Pozneje pa je zrasla nova proizvodna hala, ki jo je zgradil kolektiv ob številnih odrekanjih. Delovna organizacija je izdatno napredovala in danes precej izvaža v Nemčijo, na Dansko, v Italijo, v ZDA, na Češko in še v nekatere države. Organizacija je osvojila sodobne tehnološke postopke in nabavila sodobno strojno opremo. Tehnologi so strokovno uredili notranji transport, storilnost se je dvignila in sicer le z usposobljenim in visoko strokovnim kadrom. Ze dvajset let načrtno vlagajo precej sredstev v izobraževanje, kar se jim visoko obrestuje. Razen tega pa skrbe tudi za stro-
kovno in družbenopolitično izpopolnjevanje svojih kadrov prek strokovne literature, tečajev in seminarjev.
Iskra Železniki ima urejeno samoupravljanje in aktivne družbenopolitične organizacije, uspešno pa se vključuje tudi v krajevno skupnost Železniki, saj zaposluje veliko delavcev, ki žive v tej krajevni skupnosti. Sodeluje pri vseh večjih komunalnih, kulturnih, družbenopolitičnih in športnih akcijah v kraju in v krajevni skupnosti.
Delovna organizacija Iskra Železniki, ki je pred leti nastala iz podjetja  Niko, se povzpela med najbolj sodobno opremljene organizacije z visoko produktivnost] sodobno tehnologijo in ki nikali ne zanemarja skrbi za družbeni standard  zaposlenih delavcev ob občinskem prazniku pred dvo letoma odprla novo halo, a so-no tehnologijo, kjer proizvajajo i torske in statorske lamele na s-jih avtomatskih stiskalnicah. K uspeva s prodajo svojih kvalitetnih proizvodov doma in na tujem, bo lahko tudi  v prihodnje izdatno vlagala  v širitev proizvodnje in tako še vnapej skrbela, da v Železnikih uspešno ohranja tradicijo in ostane med najbolj uspešnimi organizacijami.
Termopol Sovodenj
Dolgoletna želja se uresničuje
Sovodenjski Termopol se bo že spomladi preselil v nove proizvodne in poslovne prostore — Velika prelomnica ob 17-letnici obstoja podjetja — Obdržati svoj sedanji proizvodni program ter ga še razvijati in razširjati — Večja produktivnost in povečana realizacija — Naloge Termopola tudi na drugih področjih
Še pred nedavnim se je, treba je reci, le malokdo zanimal za manjše delovne kolektfve, za delovne organizacije, ki so nastale kot »samo-rastniške«; za taka podjetja, ki so •imela sicer še bolj obrtniški značaj, a bi prav kmalu lahko postala tudi industrijska, za kolektive, ki so »se zbrali« na pobudo skupinice delovnih ljudi. Večja podjetja so takrat še vedno pomenila nekoliko več. Zadnja leta pa se družba vse bolj zaveda tudi pomembnosti teh malih »samorastnikov«, obrti ali tako-imenovanega malega gospodarstva.
Tudi sovodenjski Termopol je, denimo, taka »samorastniška« delovna organizacija. Pred približno sedemnajstimi leti se je namreč
skupinica ljudi v kraju in bližnji okolici odločila, da osnuje v Sovod-nju podjetje za predelavo plastičnih mas. Takrat se je v Termopolu zaposlilo le nekaj entuziastov. Mnogi takrat niso verjeli, da se bo iz tega kaj izcimilo. Toda se je! Danes je v tem vse bolj znanem sovodenjskem podjetju zaposlenih že prek 110 delavcev. V kolektivu pa so še vedno tudi ljudje, ki so v tistih letih s prostovoljnim delom gradili prostore, pod isto streho so ljudje, ki so danes pravzaprav »podnajemniki«. Izdelki Termopola pa so že vrsto let znani po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini, saj So-vodenjčani uspešno sodelujejo z ZP Iskra iz Kranja, s Cimosom iz
Iz starih, pretesnih in skrajno neustreznih prostorov se kolektiv Termopola iz Sovodnja po sedemnajstih letih seli v...
Kopra, TIK-om iz Kobarida, LTH in Šeširjem iz Škofje Loke ter drugimi.
»V vztrajnosti naših delovnih ljudi je mogoče poiskati voljo in moč ustvarjalnosti našega kolektiva,« pravi direktor Termopola iz Sovodnja inž. Janko Pogačnik. »Čeprav smo oddaljeni od vseh industrijskih središč, čeprav občutimo veliko pomanjkanje strokovnih kadrov, se je kvaliteta Termopolovih proizvodov dvignila na izredno visoko kvalitetno raven. Zato si je naš mali kolektiv tudi vsa leta prizadeval, da bi zgradil nove proizvodne in poslovne prostore. S tem bi bilo mogoče izboljšati trenutno zares nezavidljive delovne pogoje, hkrati pa bi se zagotovo zmanjšal tudi fizični napor pri delu. Sele lani se nam je ta dolgoletna želja začela uresničevati...«
Za Termopol je preteklo leto, letošnje pa seveda prav tako, velika prelomnica v njegovem razvoju. Poplačan bo trud večletnih prizadevanj in odtegovanj. Treba je namreč pripomniti, da so člani Termopolovega kolektiva precejšen del denarja za investicije prispevali prav iz svojega žepa, od svojih osebnih dohodkov. To je brez dvoma velik in lep primer skupnega sodelovanja in družbene zavesti. Volja in vztrajnost: vse to je prineslo uspehe. Odločiti se zares ni bilo lahko, saj se je vsakdo moral zavedati tudi svoje odgovornosti.
»Naložba ni majhna,« poudarja inž. Janko Pogačnik, »saj bomo morali v osnovna sredstva v kratkem času vložiti prek 15 milijonov din. Za nekaj več kot 100-članski kolektiv, ki je k temu prispeval polovico denarja, in to v izredno kratkem času, je to brez dvoma velika obremenitev. Težave pa niso nastajale zgolj pri zbiranju finančnih sredstev, ampak tudi pri izbiranju lokacije. Sovodenj, ki leži v ozki dolini namreč skorajda nima ustreznega in primernega zemljišča za večje industrijske objekte.
... novo moderno Termopolovo proizvodno dvorano na spodnjem koncu Sovodnja
Kljub odločitvi za najbolj primerno lokacijo je bilo še vedno veliko »stranskih* zahtev in tudi stroškov.«
Glede na vse zahteve, kljub najboljši odločitvi namreč tudi določena lokacija ni bila najboljša, je bilo namreč potrebno opraviti še geološko raziskavo terena, prestaviti daljnovodno omrežje, telefonsko napeljavo, opraviti drenažo terena, zgraditi most, oporni zid, svoj transformator, vodovod ter kanalizacijo za potočke.
»Kljub težavam in naporom pa bomo imeli člani našega kolektiva odslej veliko boljše možnosti za delo. Naša proizvodnja se bo lahko še bolj razvila,« pravijo v Termopolu.
V prihodnjih letih nameravajo v Termopolu obdržati svoj sedaj i proizvodni program: to je predelava plastičnih folij z vakuumi-ranjem in varjenjem. Po teh izdelkih je namreč izredno veliko povpraševanje. Z razvojem podjetja pa v Termopolu računajo tudi na precej drugačno »menjavo«. Izdelkov k nam namreč ne bo treba uvažati, računati pa je mogoče na dosti velik izvoz v tujino. Pogovori o tem tečejo že približno pol leta, dogovori pa se bodo začeli uresničevati že v bližnji prihodnosti.
»V naslednjih letih se bo število zaposlenih povečalo s 110 na 160,« pripoveduje direktor Termopola in nadaljuje, »da se bo
tudi produktivnost močno dvignila, po sedanjih izračunih kar za 45 odstotkov na zaposlenega. Letna realizacija pa se bo tako predvidevamo, povečala iz lanskih 25 milijonov din kar na 38 milijonov v letošnjem letu. To pa pomeni 52-odstotno povečanje v enem letu.«
V Sovodnju in bližnji okolici je še vedno dovolj ljudi, ki iščejo zaposlitev. Zato si je Termopol za prihodnje obdobje zadal še dve posebno pomembni nalogi. To sta: zagotoviti v kraju toliko delovnih mest, s tem je seveda mišljeno delo in vir dohodka, kolikor jih je potrebno, da se prepreči propadanje kraja in okoliških naselij ter pospešiti razvoj kmetijske, gospodarske in turistične dejavnosti v taki smeri in meri, da ne bo prevelikih socialnih, družbenih in gospodarskih razlik v občini ter ostali naši družbi.
Ze čez dva ali tri mesece bo stekla proizvodnja v novih Termopolovih prostorih. Tako bo poplačan trud večletnih prizadevanj, dane pa bodo tudi možnosti za lažje, boljše in bolj produktivno delo v tem kolektivu.
Kolektiv Termopola iz Sovodnja se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku in vsem tudi v letu 1977 želi čimveč delovnih uspehov in zmag.
-Os
LTH
silovit razmah hladilne
Pravkar zaključeno leto so v Loških tovarnah hladilnikov začeli slabo in slabo je kazalo vse tja do junija. Koncem maja je bilo na zalogi okrog 11.000 zamrzovalnih skrinj, kljub zniževanju proizvodnje. Junija pa se je nenadoma odprlo in v enem mesecu je šla vsa zaloga, julija so bili že nekaj sto skrinj na dolgu, avgusta se je dolg povečal že na 3000 skrinj, potem pa je naraščal in zadnje mesece leta so bili konstantno dolžni že 10 do 12 tisoč skrinj. In če ne bi odklanjali naročil, bi se ta številka povzpela tja na 20.000 in čez.
Tudi za prihodnje leto so zaključki že nad pričakovanji; 25 odstotkov pogodb za leto 1977 je bilo podpisanih že do novega leta.
Za letos imajo v načrtu povečanje proizvodnje zamrzovalnih skrinj za 48- odstotkov kar pomeni 75.000 komadov. Od tega jih bo šlo okrog 50.000 na domači trg, vse drugo pa v izvoz.
Sicer pa v TOZD hladilstvo niso samo zamrzovalne skrinje. Program je širok: izdelujejo še hladilne omare vseh vrst, hladilne pulte, razne laboratorijske hladilne naprave za bolnice, hladilne vitrine, naprave za hlajenje vode za mlekarne, hladilne komore za mesnice, za hlajenje kamionov, posode za hlajenje mleka itd. V izvoz gredo predvsem zamrzovalne skrinje in kompresorji.
Produktivnost se je v 11 mesecih leta 1976 v primerjavi z letom 1975 povečala le za 3,6 odstotka medtem ko se je leto poprej za 10 odstotkov. Vzrok za tako majhno povečanje produktivnosti je v zmanjšanih investicijah v preteklem letu, V manjši kadrovski zasedbi v proizvodnji in seveda v zavestnem zmanjševanju proizvodnje v začetku leta zaradi hitrega naraščanja zalog gotovih izdelkov.
Za letos pa prav v tem tozdu planirajo 30-odstotno povečanje proizvodnje. Proizvodnja se bo povečala največ zaradi nove opreme, ki jo že težko pričakujejo. Gre namreč za opremo za izdelavo kompresorjev, ki je zdaj že zelo zastarela in pa za novo opremo za
toplotne izmenjevalce. Odpraviti pa je treba še nekaj ozkih grl, kot je lakirnica in pa nujno podaljšati preskusni trak pri zamrzovalnih skrinjah, pa še nekaj drobnih stvari. Pri skrinjah bi se s tem povečala proizvodnja na 300 komadov dnevno. Tu bo tudi treba na novo zaposliti okrog 20 delavcev, drugega pa bodo, kljub novim investicijam, na novo zelo malo zaposlovali.
In še nekaj novosti pripravljajo v tozd hladilstvo. Tako je že v proizvodnji aparat za hlajenje piva, večji in močnejši hladilec za kamione, tisti pa, ki jih že izdelujejo, bodo še izboljšani, hladilne pulte bodo začeli izdelovati v jekleni konstrukciji — zdaj je konstrukcija lesena — kar bo neprimerno bolj kvalitetno in trdno, fasade bodo pa poljubne; potem bodo pričeli za gostince izdelovati zamrzovalne omare od 650 do 1400 litrov, kontejnerske vitrine, ki. Jih posebej naročajo iz Sovjetske zveze itd.
TOZD livarna pa je drugi največji tozd Laških tovarn hladilnikov. Osnovna proizvodnja so livarski izdelki za avtomobilsko industrijo in polizdelki za drugo kovinsko industrijo. Ulivajo pa za Zastavo 750, Zastavo 101 in Zastavo 1300 kompletno vse alu-odlitke za motor in pokrivajo praktično 60 odstotkov vseh Zastavinih potreb. Morda bo zanimivo za gospodinje, da ulivajo tudi ohišja šivalnega stroja Bagat. Kot povedo v LTH, je njihova livarna največja te vrste v Jugoslaviji. Veliko svoje proizvodnje, kar 40 odstotkov livarna izvaža v Vzhodno Nemčijo, na Dansko, v ZDA in drugam.
Kljub krizam, ki so v začetku preteklega leta zadevale tudi tozd livarno, so vseeno presegli proizvodnjo za 10 odstotkov v primerjavi z tetom 1975 in to s 5 odstotkov manj delovne sile in 15 odst. večjo produktivnostjo od preteklega leta. Poiskali so prav vse notranje rezerve. Finančna slika je sicer nekaj slabša, ker so dajatve za material m drugo toliko večje, obenem   pa   Zastava   ne prizna
skoraj nobenih povečanj cen. Zanimiv je podatek, da se je v 4 letih podražil material za izdelavo seta za 124 odstotkov, celoten set za 126, 45 odstotka delo LTH pa le za 18 odstotkov. Preračunano v dinarje to pomeni, da se je izdelava seta za Fiat 750 od začetka proizvodnje, to je od 1. 1. 1972 do predlagane cene za leto 1977 podražila le za borih 30 din. Vse ostalo pa je šlo na račun podražitve materialov. Naročila so za 6 odstotkov večja od lanskih in tako leto dobro kaže. Investirali bodo letos le malo: urejeno bo skladišče orodij, dobili bodo novo akumulacijsko peč in obstoječe skladišče odlitkov bodo pokrili. Predvidevajo, da bodo letos dvignili produktivnost za 10 odstotkov.
Iz tozd Elektrostroji Poljane prihaja osnovna proizvodnja elementov za ostale tozde podjetja, največ za hladilstvo, proizvaja pa tudi gotove proizvode za tržišče, kot so brusilni stroji, razne vrste ventilatorjev, siren in podobno. Čeprav ima tozd majhno proizvodnjo, se je zadnje, čase produktivnost tu zelo povečala. Za letos predvidevajo nadpoprečno rast tega tozda in zato tudi računajo z novimi zaposlitvami.
Sredi lanskega leta so pri LTH ustanovili novo tozd in sicer orodjarno, ki je specializirana predvsem za izdelavo orodij za tlačno uliva-nje. Njihova orodja so zelo kvalitetna in v svetu že priznana. Nimajo pa zaenkrat še kapacitet, da bi pokrili potrebe znotraj podjetja in tudi izpolnili usluge, ki jih tržišče išče. Zdaj izdelujejo doma orodja, ki so bila včasih drago plačevana zunaj.
Loške tovarne hladilnikov imajo tudi svoj Inštitut za hladilno in klima tehniko in je edini v Jugoslaviji, ki opravlja znanstveno delo za potrebe delovne organizacije in za zunanje interesente. Uspešno sodeluje s podobnimi inštituti v svetu.
Tozd računski center v okviru Loških tovarn hladilnikov je bil osnovan na osnovi konzorcija podjetij s cele Gorenjske in občine Škofja Loka ter vrši svoje usluge
tehnike
za dom in za svoje članice. V tozd skupne službe spada komerciala, tehnični sektor s tehnično kontrolo, računsko finančni sektor in splošni sektor, ki vrši usluge vsem tozdom, ki so mu jih poverili.
Okrog 1400 delavcev že združuje delo v Loških tovarnah hladilnikov v Škofji Loki in priznati jim je treba, da delajo uspešno. V Jugoslaviji so cenjeni kot solidna proizvodna organizacija in so za svoje izdelke dobili že vrsto različnih priznanj.    Zadnje   priznanje so
dobili ob dnevu JLA in sicer srednjo plaketo JLA, ki jo podeljuje državni sekretar za JLA kot posebno priznanje proizvodnim organizacijam za uspešno sodelovanje z JLA pri opremljanju objektov JLA s funkcionalnimi, kvalitetnimi proizvodi in seveda tudi v dogovorjenih rokih.
Delavci Loških tovarn hladilnikov čestitajo občanom Škofje Loke ob občinskem prazniku
Sre^jhpldk^JL^^vs^^ri^dnfe Loškim tovarnam hladilnik,
čestita vsem občanom občine Škofja Loka za občinski praznik in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov
v* 3
ALPETOUR škofja Lok
a
Kemična čistilnica in pralnica » CJ^L&t CCL
«
ŠKOFJA LOKA
Opravljamo kemično čiščenje in pranje kvalitetno in po izredno ugodnih cenah.
Posebno opozarjamo, da čistimo predmete iz semis usnja, preproge in da opravljamo čiščenje tapisoma tudi na domu.
Zglasite se v naših poslovalnicah:
— Škofja Loka, Spodnji trg 12
— Kranj, Koroška 37
— Šenčur, Pajerjeva 2
— Gorenja vas 56 nad Škofjo Loko
— Ljubljana, Titova 93
— Ljubljana, Rožna ulica 37
— Ljubljana, M oš« Pijade 8
— Medvode 47
— Škofja Loka, Mestni trg 1
Storitve opravljamo tudi pri podjetju Zitus, Rimska 11 v Ljubljani.
Vsem cenjenim strankam želimo mnogo uspehov v letu 1977, občanom Škofje Loke pa čestitamo k občinskemu prazniku
ir 9 n tt m a @ q
ŽELEZNIKI_
PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE
izdeluje: posebej priporoča avtomatske precizne in analitske tehtnice, ki jih proizvaja v kooperaciji s priznano zahodno-nemško firmo Sauter, laboratorijske centrifuge, mehanske in magnetne mešalce, precizne in analitske tehtnice, centrifuge za določene maščobe in šolska šestila. Podjetje opravlja servisna popravila navedenih izdelkov.
Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik
Obrtno podjetje
DOM-OPREMA ŽELEZNIKI
- tel. 67094
izdeluje kvalitetno najrazličnejše mizarske izdelke po želji naročnikov. Dela se izvajajo po prinesenih ali lastnih načrtih.
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke.
Avtokovinar Škofja Loka
Uprava - Kidričeva 51 telefon 61-171
OBRAT POLJANSKA CESTA 9 nudi:
avtoservisne, avtokleparske in avtoličarske usluge telefon 60-877
OBRAT KIDRIČEVA CESTA 51
proizvaja opremo za klavnice in mesnopredelovalne obrate, parske^sfug °tran^ transport' PaIete- regale in nudi kle-
' Čestita vsem občanom
ob občinskem prazniku
MARMOR ■
Industrija naravnega kamna
I k i ti
Gorenja vas nad Škofjo Loko
HOTAVLJE
Pridobiva in predeluje marmor.
Izdeluje breton plošče v različnih barvah za obloge, police, stopnice, vseh vrst tlake in lehnjak plošče.
Naši izdelki iz marmorja in lehnjaka so zelo cenjeni doma in v tujini.
Delovni kolektiv čestita cenjenim strankam in občanom za občinski praznik občine Škofja Loka
etiketa žiri
Izdeluje:
etiketa zin
etiketa Žiri
etiketa žiri
SamolePilne etikete in embleme, etikete na traku, tekstilu in papirju, startne številke, zastavice, lepake, tiskovine
Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke
Kolektiv Cevi jama „RATITOVEC"
ŽELEZNIKI
se pridružuje čestitkam delovnih ljudi občinske skupščine Škofja Loka za občinski praznik, cenjenim potrošnikom pa priporoča svoje kvalitetne proizvode.
OZD
SLIKOPLESKARSTVO
Škofja Loka telefon 61-291 izvaja:
slikoplcskarska drla lasaderska.:, \$ brizgan \v plast ičnih ometov polaganje zidnih in stropnih tapet polaganje plast ičnih in sintet ičnih podov pa i ketarst vo, keramika, črkoslikarsl \ o
Naše geslo: kvaliteta in zmerne cene
Se   priporočamo   in    Čestitam® vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik Škofje Lok<\
Združeni trije
enaki
V sredo, 29. decembra, ob 11. uri je bil v prostorih LOKE na Trati podpisan samoupravni sporazum o združitvi treh gorenjskih podjetij. Veletrgovine LOKA Škofja Loka. Proizvodno trgovskega podjetja PEKS Škofja Loka in Gostinskega podjetja JELEN Kranj, kar pomeni majhen del nadaljnjih integracij na Gorenjskem.
V Veletrgovini LOKA in Proizvodno trgovskem podjetju PEKS v Škofji Loki so že dalj časa ugotavljali, da tako kot delajo zdaj (vsak vse) ne bo šlo več dolgo. Veletrgovina LOKA se ukvarja s prodajo po večini živilskih artiklov, zraven tega pa še pravijo kavo, jo pakirajo, dišave in druge proizvode. PEKS pa peče kruh, slaščice in sam to tudi prodaja. Vsak ima še po nekaj gostinskih obratov. Tako je bilo vsako od obeh podjetij »konglomerat« trgovine, proizvodnje in še gostinstva. Da pa moraš danes, če hočeš, da dobro voziš s takim bremenom, imeti za vse to usposobljene ljudi, ni treba posebej poudarjati. Pa je šepalo: pri PEK-SU trgovina in pri obeh gostinstvo.
Samopostrežna restavracija v Frankovem naselju bo odslej v sklopu JELENA.
Firma LOKA ostane
Kmetijska zadruga Škofja Loka
Aktiv žena
zadružnic
Osnovna dejavnost kmetijske zadruge Škofja Loka je kooperacij-sko kmetijstvo, ki predstavlja približno dve tretjini njene celotne dejavnosti. Poleg odkupa kmetijskih pridelkov in oskrbe prebivalcev loške občine, še zlasti članov zadruge in kmetijskih proizvajalcev s prehrambenimi in drugimi artikli skrbi tudi za nabavo in prodajo raznega reprodukcijskega materiala, umetnih gnojil, kvalitetnih semen, strojev, opreme in gradbenega materiala. Ima mlekarno, kjer predelujejo surovo mleko v konzumno mleko, sire, skuto in maslo, mehanično delavnico, kjer popravljajo kmetijske stroje, avto park za prevoz kmetijskih pridelkov in repromateriala, več špecerij skih trgovin, mesnic ter hranilno kreditno službo.
Kmetijska zadruga Škofja Loka, ki je dosegla v preteklem letu precejšnje uspehe, je tudi na področju ustanavaljanja aktivov žena-za-družnic lanj napravila pomembne korake naprej. Ko so premagali precejšnje težave zaradi pomanjkanja ustreznega kadra in ko so se domenili za primerno organiziranost žena, so pripravili program dela za štirinajst aktivov žena-za-družnic. Aktivi, organizirani po območjih, so ustanovili svoje odbore, ki so se domenili za svoje programe dela glede na interes in takoj začeli z delom. Zdaj ugotavljajo, da so odbori izredno aktivni, žene se z veseljem u dejstvu jej o in so že v večini odborov obravnavale programe dela za lansko obdobje. V teh programih so največ pozornosti posvetili izobraževanju, ki je osnova vsakemu delu, in izkazalo se je, da je želja po izobraževanju precejš-' nja. Žene so se lani izredno rade udeleževale  strokovnih ekskurzij,
predavanj, bile aktivne na svojih sejah, kjer nikdar nimajo problemov s sklepčnostjo ali udeležbo. Po prvih, začetnih korakih, a izredno spodbudnih za nadaljnje delo, so tako že pripravili tudi program dela aktivov ž en a-zadružnic za letošnje leto. Program je pester in bogat, obsega pa področje kmetijske proizvodnje in v tem okviru teme o živinoreji ter teme o poljedelstvu, področje gospodinjstva s predavanji o pripravi hrane ter uporabi . gospodinjskih pripomočkov, predavanja in tečaje o točnih delih, področje zdravstva in vzgoje ter strokovne ekskurzije. Vsi odbori so programe obravnavali, jih prilagodili in sprejeli.
Kmetijski zadrugi Škofja Loka je tako uspelo ustrezno organizirati aktive žena-zadružnic in s prvimi rezultati so vsekakor lahko več kot zadovoljni, saj je bil odziv žena izreden. Samo lani se ja strokovnih izletov udeležilo okoli 500 žena, smoter takšnega povezovanja pa je vsekakor v tem, da se žene med seboj spoznavajo, si izmenjavajo izkušnje ter se vključujejo v družbeno in politično življenje. Njihova pripravljenost je več kot očitna za vsa področja, tudi za razvijanje kmečkega turizma, zato kmetijska zadruga ubira pravilna pota, ko zanje pripravlja najrazličnejše oblike usposabljanja in izobraževanja.
NOVE OBDELOVALNE POVRŠINE
Kmetijska zadruga Škofja Loka si je v zadnjem letu tudi izredno prizadevala, da usposobi za obdelavo čimveč kmetijskih zemljišč. Ta akcija je zajeta tudi v srednjeročnem razvojnem programu kme-
tijstva v občini in jo bodo po prvih spodbudnih uspehih tudi v naslednjih letih nadaljevali. Lani so uspeli pridobiti ali obnoviti okoli 45 hektarov obdelovalnih površin, interes za takšne akcije pa je med kmetovalci izreden. Do zdaj je 48 kmetovalcev sodelovalo | pri teh koristnih posegih v naravo, 135 kmetijskih proizvajalcev pa nanje še čaka. Financiranje za takšne akcije uresničujejo po pravilniku skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti. Po tem pravilniku morajo zemljišča imeti posebne pogoje, in sicer mora biti nagib takšen, da omogoča uporabo kmetijske mehanizacije. Zemljišče, ki se na novo usposablja za kmetijsko uporabo, mora biti veliko najmanj polovico hektara, če pa gre za obnovo, je lahko zemljišče tudi manjše. 70 odstotkov krije zemljiška skupnost, vendar ne več kot 15.000 din, če gre za nižinske kmetije in ne več kot 20.000 dinarjev, če gre za višinske predele.
V občini ocenjujejo, da je v občini najmanj 20 odstotkov takšnih zemljišč, ki bi jih lahko usposobili za strojno obdelovanje, akcija bo zato naprej potekala. Po načrtih naj bi vsako leto usposobili okoli 20 hektarov, vendar se pojavljajo določene težave, predvsem zaradi pomanjkanja potrebne mehanizacije. Učinki pa so več kot odlični, zato bodo s premagovanjem težav v prihodnjih letih vsekakor lahko dosegli lepe rezultate.
Kmetijska zadruga Škofja Loka čestita vsem kmetom kooperantom, sodelavcem ter vsem občanom ob 9. januarju, občinskem prazniku Škofje Loke.
No, delavci LOKE in PEKSA, ki so praktično sosedje na Trati in LOKA od PEKSA kupi kar 54 odstotkov vsega, kar prodaja v svojih trgovinah, so se že dalj časa dogovarjali, kako te pomanjkljivosti odpraviti. Lanskega septembra pa je prišlo do resnejših dogovorov o združevanju in do predloga, da bi LOKA prevzela vso PEKSOVO prodajo, PEKS pa bi zraven peke kruha in slaščic tudi pražil in mlel kavo, dišave itd.
Toda še vedno je obstojala Ahilova peta, ki ji niti eden, niti drugi ni bil kos: gostinstvo. Radi bi se specializirali, zato je bil potreben še nekdo tretji, ki bi prevzel to tretjo dejavnost.
Da bi vabili koga iz Ljubljane zraven, ni kazalo. Zato sta se obe podjetji obrnili na kranjsko Gostinsko podjetje JELEN, če so se pripravljeni pogovarjati o kakšni združitvi. Pri JELENU so delavci takoj stopili skupaj in loški predlog je bil pri njih ugodno sprejet: delavci JELENA so odločili, da naj se vodstvo vključi v razgovore. Izdelan je bil ekonomski elaborat in predlog samoupravnega sporazuma, s katerim so šli ponovno na zbore delavcev. Oboje je bilo sprejeto in določen tudi datum referenduma: 9. december 1976.
Ko so delali študije, se je pokazalo, da so vse tri delovne organizacije ustvarjale približno enak dohodek na enoto, bile enako rentabilne in združevali so se torej enaki med enakimi. Nihče ni imel občutka, da bo izgubil; nasprotno, vsem je jasno, da v taki združitvi lahko le pridobe. Specializacija je tisto, kar vsi trije potrebujejo.
Referendum je zelo uspel, saj kažejo podatki, da se je pri PEKSU 97 odstotkov vseh zaposlenih izjavilo za združitev, v LOKI so se samo trije vzdržali glasovanja, pri JELENU pa jih je 87 odstotkov glasovalo za.
Novoustanovljeno podjetje LOKA — proizvodnja, trgovina, gostinstvo Škofja Loka, no. sol. o., Škofja Loka, Kidričeva 54 je odslej organizirano v
TOZD Trgovina Škofja Loka, Kidričeva 54,
TOZD PEKS - proizvodnja, Škofja Loka, Kidričeva 53 in
TOZD JELEN - gostinstvo, Kranj, Ljubljanska c. 1 ter
§    r<   '•   * %  $  Jfc  I #  Ji t i*
Embaliranje slovite LOKA kave
Skupne službe, Škofja Loka, Kidričeva 54.
Trenutno nimajo namena zaposlovati novih ljudi, razen dveh, ki sta potrebna za skupnost skupnih služb. Na skupnost skupnih služb dajejo vse službe okrog plana in razvoja, splošno pravno službo in kadrovsko in socialno delo.
Tudi finančno delo zaenkrat ne bo združeno, kajti mehanografija LOKE je zaenkrat sposobna obdelati le LOKO, imajo pa v načrtu povečanje te mehanografije, PEKS je priključen na računski center LTH, JELEN pa ima svoje računovodstvo. Komercialna služba bo koordinirana, ker je preveč specifična pri vsakem tozdu, da bi jo trenutno lahko združevali, en gro pa bo skoncentriran pri TOZD Trgovina.
Delovna organizacija, ki po novem združuje nekaj čez 700 delavcev in ima v letu 1976 skupno nekaj čez 700 milijonov bruto produkta, ima delavski svet, disciplinsko komisijo in delavsko kontrolo na ravni podjetja. Komisijo za medsebojna delovna razmerja ima vsak tozd svojo.
Plani morajo biti soglasno sprejeti na zborih delavcev in če en predstavnik s predlogi ne soglaša, ima pravico veta. Prav neomajna solidarnost med njimi je tisto, kar jim daje to možnost, da se plansko menijo o vseh stvareh. Imajo tudi skupen sklad za rizik o.
Osnova za investicije je sprejet srednjeročni program, ki so ga vsi potrdili. Po tem ni važno, kdo gradi iz skupnih sredstev, vse gre po vrstnem redu programa, kot je pač bilo domenjeno. Najprej je na vrsti preskrbovalni center Podlubnik, kjer bodo nastopali vsi trije tozdi, gradnja nove blagovnice v Zireh, ureditev Doma pod planino na Trebiji, zatem rekonstrukcija JELENA — ureditev vrta in povečanje kapacitet itd., itd.
Kot kaže, bo tako tozd gostinstvo JELEN povečan kar za še enkrat, kajti šestim JELENOVIM obratom, to je Hotel Jelen, Stari Mayr, Prešernov hram in gostilne Pri lovcu, Gaštej in Na Gorenji Savi, se pridruži novih šest obratov: Samopostrežna restavracija Frankovo naselje, Prajerca, Dom pod Planino, Slaščičarna in bife Homan, Slaščičarna in bife v Gorenji vasi ter Slaščičarna in bife v Šiški.
JELEN je poznan po tem, da zna rokovati z majhnimi lokali in vse adaptacije, ki se jih je lotil, ža-njeno priznanje. Će pogledamo samo, kako je danes urejen Stari Mayr v Kranju! Tu so delavci JELENA položili najtežji izpit.
Z združitvijo pa pridobijo novost; družbeno prehrano, ki bo mogoče že pojutrišnjem postala nekaj novega. V načrtu imajo namreč pripravljanje že polpripravljene hrane za tovarne in gospodinjstva. Seveda bo tu treba še dosti narediti.
Študije so pokazale, da se bodo s to združitvijo samo upravni stroški vseh treh znižali od sedanjih 6,5 odstotka na 4,5 odstotka. Najpomembneje pa je to, da se delavci za združitev odločajo zavestno, dobro obveščeni in v prepričanju, da bodo le združeni kos nalogam, ki so si jih zadali.
Ob občinskem prazniku Škofje Loke Podjetje LOKA čestita vsem občanom, kupcem in poslovnim prijateljem
embalažno grafično podjetje
egp
škofja loka
Iz proizvodnega programa lahko nudimo izdelavo cenjenim naročnikom: ,
— transportno embalažo iz valovite in trde lepenke
— komercialno embalažo
— kasirano embalažo
— reklamne obešanke ,       .   • i„r.,ir,i,„
— razne vrste vložkov in druge embalažne elemente IZ lepem«
— lesa — stvropora — iprena
— tiskanje obrazcev za poslovno in tehnično poslovanje
— razne vrste izdelkov iz sodobnih PVC materialov za sodobno administracijsko poslovanje in reklarno.
Za kvalitetno in estetsko izdelavo smo prejeli:
— 9 jugoslovanskih priznanj »Oskar«
— 2 evropski priznanji »Evrostar« -
Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik Škofje Loke
Mizarsko podjetje Žiri
Vsem občanom na območju občine Škofja Loka čestita za občinski praznik
izdeluie:
vse vrste stavbnega pohištva opremo za poslovne lokale po načrtih in standardno
solidna izdelava — garancija
inštalacije
ŠKOFJA LOKA
SGP TEHNIK ggg^jjgl
S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela
1. Gradbeništvo
2. Komunalne službe
3. Projektivni biro
Izvaja vse vrste visokih, nizkih in vodnih gradenj, izdeluje projekte za objekte visokih gradenj ter vzdržuje vodovod in kanalizacijo.
Čestitamo vsem občanom za občinski praznik Škofje Loke
Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije Škofja Loka
usposablja:
— slepe in slabovidne za administratorje in telefoniste
— rehabilitira slepe in slabovidne, jih zaposluje in daje popolno domsko varstvo slepim in drugim občanom
Projektiva,
proizvodnja, montaža
Vsem poslovnim prijateljem, kolektivom in občanom čestita skipraznik Škofje Loke.
delovnim za občin-
o
o*1
in
Čestita ob občinskem prazni vsem poslovnim prijateljem
OBRTNIK
Škofja Loka, Blaževa ulica 3
nudi vse vrste storitev, gradbeno obrtnih storitev s strokovnimi nasveti v svojih obratih:
MIZARSTVO PARKETARSTVO
EPOLAGANJE VSEH VRST PLASTIČNIH PODOV KERAMICARSTVO STEKLARSTVO
TRGOVINO NA DROBNO ZA GRADBENI MATERIAL
Kolektiv podjetja čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke.
MEBLO TOZD ODEJA
Škofja Loka Kidričeva 80
nudi v bogatem asortimanu:
razne vrste prešitih odej, okrasna posteljna pregrinjala, prešite posteljne nadvložke, razne vrste spalnih vreč ter vzglavnike in okrasne blazine.
Ob občinskem prazniku ŠKOFJE LOKE —
kolektiv tovarne čestita vsem svojim
poslovnim prijateljem, potrošnikom, občanom in
družbenopolitičnim organizacijam
ter jim hkrati želi obilo uspehov pri nadaljnem delu.
piccadiUy — piccadilly — picca
(IUlv _ piccadilly — piccadilly
piccadilly—piccadillv — piccadilly — piccadilly —- piccw
Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke in čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke
C0B
Jelovica Škofja Loka
Kvalitetni vzpon in rast organizacije združenega dela Jelovica iz Škofje Loke je rezultat nenehnega prizadevanja tega delovnega kolektiva, da v okviru organizacij lesne industrije doseže kar največ. Jelovici se ni posrečilo po vzpeti se med največje brez napora in truda. Nasprotno: člani tega delovne-
ffa kolektiva so se morali skozi eta odreči marsičemu, sprejemati stabilizacijske programe in se nenehno zavzemati za boljšo organizacijo dela, za smotrnejie gospodarjenje, večjo produktivnost, večji prodor na zunanja tržišča, več naložb. Jelovica se ob tem 'ni zapirala vase in le v okviru svoje organizacije reievala probleme in težave, vedno je bila kot organizacija združenega dela pobudnik za številne integracije. Ko je bilo leta 1955 ustanovljeno podjetje Jelovica z združevanjem itirih organizacij in ko so se po letu 1960 pridružila Jelovici se druga podjetja, je bila tako dana možnost za še večji razvoj lesne industrije in s tem tudi razvoj loškega gospodarstva. Jelovica pa se je pred dvema letoma vključila tudi v združenje gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva GLG in v tem okviru postaja ena izmed najbolj uspešnih organizacij.
Jelovica danes izdeluje okna in balkonska vrata, garažna in vhodna vrata, rolete, montažne hiše, poslovne objekte in skladišča in s temi proizvodi slovi predvsem zaradi visoke kvalitete. Ko si organizacija intenzivno prizadeva, da bi še bolj razširila svojo trgovsko mrežo, na drugi strani stremi tudi po večjemu izvozu. Izvozni rezultati loške Jelovice pa so že do sedaj spodbudni, saj se je uveljavila tudi na zahodnem tržišču, kjer je precejšnja konkurenca.
Proizvodi škofjeloške Jelovice, po katerih vedno raje posega domači kupec, zadovoljno pa je z njimi tudi tržišče po vsem svetu, so zelo obstbjni, fukcionalni, kvalitetno izdelani. Okna Jelovice se s samo eno ročico odpirajo ali vodoravno ali navpično, soba se tako zrači brez široko odprtih oken, obenem pa sookna izdelana tako.da jih z zunanje strani ni mogoče odpreti. Proizvodi Jelovice so tudi zaradi posebnih lakov odporni proti različnim vremenskim razmeram.
Jelovica pa ni le svetovno znana zaradi svojih proizvodov kot so okna in vrata, temveč tudi zaradi tradicije montažnih hiš, ki vedno bolj prodirajo tudi na domače tržišče, medtem ko jih je Jelovica vsa ta leta uspešno prodajala na zelo sprejemljivem tujem tržišču. Jelovica nudi več tipov montažnih hiš in izkazala se je predvsem ob lanskem potresu na Tolminskem. Ne le da je bila izbrana kot organizacija, ki naj postavi čimveč montažnih hiš v Posočju, izkazala se je predvsem z veliko solidarnostjo svojih delavcev, ki v najhujših dneh pred zimo skorajda niso poznali počitka. Ogromen pomen, ki ga ima pri obnovi škofjeloška
Jelovica ni zato le v postavitvi okoli 200 montažnih hiš, temveč predvsem v izkazani visoki morali in zavesti njenih delavcev, ki so vztrajali v najhujših vremenskih razmerah in včasih v domala nemogočih delovnih pogojih. Obljubo so držali in tako izdatno pripomogli k obnovi Posočja, čeprav so imeli tudi poleg tega veliko drugih naročil in jih je doma čakalo tudi drugo delo. Jelovici so v tistih dneh priskočili na pomoč delavci drugih organizacij, članice sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva, slovenska lesna industrija, celo učenci poklicne lesne šole in so tako združeni opravili ogromno delo.
Jelovica, ki kot ena največjih organizacij lesne industrije na Gorenjskem potrebuje precej surovine za svoje proizvode, za okna, vrata in montažne hiše, zdaj surovine ne uvaža več toliko. Opira se predvsem na domače vire in v okviru združenega lesnega gospodarstva dobavlja surovino. Izvaža pa iz leta v leto več, tudi montažne hiše, ki slove po svoji kvalitetni izdelavi, funkcionalnosti in za katere se tudi domače tržišče že precej zavzema.
Leta odrekanj za delavce Jelovice še niso mimo, kar pomeni, da bodo še vnaprej varčno gospodarili in smotrno vlagali, saj so pred njimi velike investicijske naložbe. Jelovica pa je lahko ustrezno poskrbela za standard zaposlenih, več delavcem je kupila stanovanja, odobrila stanovanjske kredite, kupila postelje v samskem domu, v vseh obratih in v poslovalnicah pa prejemajo delavci tople obroke. Samoupravljanje je doseglo svojo visoko stopnjo, družbenopolitične organizacije so aktivne, delavci tako resnično odločajo in razpolagajo z rezultati svojega dela. Medtem ko so izredno navezani na svoj kolektiv pa tudi v okviru SOZD lesnega in gozdnega gospodarstva žele najti kar največ tistih oblik resnično vsebinskega sodelovanja, ki omogoča hitrejši in boljši napredek vseh članic. Zavzemajo se za resnično dohodkovno odvisnost, za plodno sodelovanje in za ustrezno delitev dela med članicami.
Eden izmed izredno pomembnih kazalcev uspešnosti organizacije sc vsekakor naložbe. V začetku lanskega leta so v organizaciji odprli nov obrat za proizvodnjo okenskih elementov po novi tehnologiji dolžinskega in ploskovnega spajanja, medtem ko so še prej obnovili kotlarno, opremili in zgradili nove prostore v obratu Sovodenj ter uredili menzo in obratno ambulanto v organizaciji ter se uspešno lotili širjenja trgovske mreže, saj so samo lani zgradili tri nove poslovalnice. V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa bodo intenzivno vlagali v izdelke gradbenega mizarstva, v vezana okna s termoizola-cijsko zasteklitvijo, v enojna okna za termoizolacijsko zasteklitev ter v druga stekla, v rolo omarice, polkna, montažne podboje, specialna krilna vrata, v hiše in barake ter usposobili primarno proizvodnjo.
,4,
Iskra — tovarna
gospodinjskih
aparatov
Reteče
Da so se prizadeti prebivalci Posočja lahko hitro preselili v nove domove, ima precej zaslug škofjeloška Jelovica, saj je postavila več funkcionalnih, kvalitetno izdelanih montažnih hiš.
Za delitev dela in za specializacijo proizvodnega programa ter za sodobni tržni pristop se je Elra, Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka Reteče leta 1971 kot delovna organizacija združila v ZP Iskra.
V skladu z zakonskimi spremembami se je tovarna reorganizirala v temeljno organizacijo združenega dela — tovarno gospodinjskih aparatov v sestavi delovne organizacije Iskre, Široke potrošnie. >
Zaradi zadovoljevanja potreb domačega in tujega tržišča ter zaradi ustrezne delitve dela in proizvodnega programa v slovenski regiji se je tovarna programsko usmerila in specializirala za proizvodnjo predvsem naslednjih proizvodov.
Iskra iz Reteč je znana s svojimi štedilniki Venera, ki jih tovarna proizvaja v električni, plinski in kombinirani izvedbi in so po svojih vgradnih merah prilagojeni standardom kuhinjskega pohištva. Zaradi vgrajenega kvalitetnega materiala, kvalitete izdelave in sodobne oblike predstavljajo štedilniki višji kvalitetni razred od ostalih proizvajalcev bele tehnike, zato so izredno iskani za opremo sodobnih kuhinj.
Perspektivo na domačem, kakor na tujem tržišču tovarna vidi v proizvodnji in prodaji vgradnih pultov in pečic v plinski, električni in kombinirani izvedbi.
Prav zaradi tega je tovarna pri razvoju in oblikovanju sodelovala z zavodi in instituti ter s proizvajalci kuhinjskega pohištva, saj le tako projektirani izdelki ustrezajo funkcionalnosti in okusu potrošnikov.
Pravilnost takšne odločitve se vidi v tem, da kljub povečani proizvodnji tovarna teh izdelkov nima na skladišču, saj se kot kupci poleg pohištvene industrije pojavljajo vse bolj tudi individualni potrošniki.
Tradicionalni proizvodni program tovarne predstavljajo kuhalniki in rešoji, s katerimi se je tovarna uveljavila na domačem in na tujem tržišču, saj jih izvaža v Nemčijo, v Italijo, Avstrijo, Švico, kažejo pa se tudi možnosti izvoza v nerazviti svet.
Med proizvodi reteške Iskre zavzema proizvodnja aparatov za osebno nego las pomembno mesto, saj je največji proizvajalec teh aparatov v Jugoslaviji. Tak položaj si je tovarna zagotovila s kvaliteto in širokim sortimentom teh izdelkov. Nosilec proizvodnje te skupine aparatov so feni, sušOci za lase, ki jih tovarna izdeluje v več izvedbah. Izdelava teh aparatov se odvija po principu velikoserijske proizvodnje, saj je konjuktura na domačem in na inozemskem trgu zelo ugodna.
Zelo pomemben del proizvodnega programa Tovarne gospodinjskih aparatov predstavljajo izdelki za ogrevanje stanovanj. Kvalitetne plinske peči po licenci SU-PER SER so tako iskan izdelek, da bo morala tovarna proizvodnjo teh izdelkov močno povečati. Tradicionalni del programa ogrevalnih naprav pa predstavljajo kaloriferji v več izvedbah: termoakumula-cijske peči Termht, električna peč Globus, v letu 1976 pa je to-varna osvojila proizvodnjo dveh | tipov peči za ogrevanje kopalnic \ Infraluz.
Kljub tako širokemu programu I ogrevalnih peči in aparatov pa to- I varna išče nove tehnične, tehnolo- \ ške rešitve za ogrevanje stanovanj. Tako pripravlja za leto 1977 proiz- I vodnjo modulnih peči, ki imajo lastnost dobrega konvekcijskega ; segrevanja zraka.
Zelo iskani so tudi manjši aparati reteške Iskre kot vlažilni li- I kalnik na navadno vodo, vlažilec i kruha in žar plošča. Ti izdelki so plod poslovno-tehničnega sodelo- I vanja z zunanjimi partnerji.
Tovarna gospodinjskih aparatov f je dosegla v letu 1976 pomemben I rezultat. Vrednost fizičnega obsega I proizvodnje se ocenjuje na okoli I 200 milijonov dinarjev, kar je za 40 odstotkov več kot leta 1975. Produktivnost je narasla na 20 odstotkov v primerjavi z letom 1975, kar je  rezultat  investicijskih  naložb * prejšnjih let in novih organizacijskih metod na področju študije dela,  integralne  kontrole kvalitete in operativne priprave. Tak rezultat kljub vsemu ne bi bil dosežen, če se vsi člani kolektiva ne bi zave- , dali, da lahko s svojim marljivim in v. vestnim   delom   ustvarjajo svoj boljši jutrišnji dan.
Industrija pohištva Alples Železniki
Iz leta v leto novi programi
pohištva
Novo pohištvo »Triglav lux« bo v prodaji že aprila
Mestece sredi Selške doline. Železniki! Zgodovina kraja je izredno bogata. Ze v srednjem veku so tu, tod po teh krajih, talili železovi rudo. »Nov« razvoj naselja pa se je zacel-pred dobrimi sto leti, takrat, ko je v kraju ugasnil zadnji plavž, ko so kovači v Železnikih nehali vihteti kladiva. Nekdaj nepogrešljivim železarjem so se pridružili še lesarji, pridne žene in dekleta s tega področja pa so se začela ukvarjati s čipkarstvom. Danes večini prebivalcev, nekateri se sicer še vedno ukvarjajo s kmetijstvom, a takih, ki bi se ukvarjali izključno z njim, je vedno manj, »reže« kruh industrija. Železniki se širijo, predvsem proti spodnjemu delu doline. Skratka, dobivajo pravo mestno podobo. Sodobna šola, moderni stanovanjski bloki, čudovit plavalni bazen, nova blagovnica, ki je v gradnji, nova vzgojno varstvena ustanova, kino dvorana, širjenje industrijskih obratov in gradnja novih proizvodnih prostorov ... to so zares velike pridobitve Selške doline v zadnjih nekaj letih.
Eden izmed nosilcev zares neverjetno hitrega razvoja tega področja je brez dvoma industrijski gigant — industrija pohištva Alples iz Železnikov, ki danes zaposluje že okrog 800 delavcev. Delovno organizacijo sestavljajo štiri temeljne organizacije združenega dela. To so TOZD tovarna pohištva, TOZD RTV ohišja, TOZD žaga in stavbno pohištvo ter TOZD storitvene dejavnosti.
MODERNA OPREMA IN TEHNOLOGIJA
TOZD žaga in stavbno pohištvo se danes lahko v svojih obratih pohvali z najsodobnejšo tehnologijo. Lupilna linija, žaga in sušilnica za les so najmodernejši stroji, najmodernejši pripomočki, za primarno predelavo lesa. Na žagi se, denimo, letno »predela« najmanj 24.000 kubičnih metrov iglavcev in okrog 3000 kubičnih metrov listavcev. Moderna lupilna linija bistveno skrajšuje celoten proizvodni postopek. Kot zanimivost, na primer, velja omeniti, da celoten proces od razkladanja hlodovine s kamiona do skladiščenja desk traja komaj poldrugo uro. V okviru te temeljne organizacije združenega dela je še obrat za izdelavo zabojev in podbojarna.
Čeprav je v razvojnem in tehničnem oddelku sorazmerno malo zaposlenih, pa je vendarle pomen obeh izredno velik. Naloga strokovnjakov in delavcev v teh oddelkih je vse od načrtovanja razvoja tovarne do projektiranja novih programov in celotnega proizvodnega postopka. Pri gradnji novih prostorov tovarne je prav ta oddelek nosil glavno breme. Prav po zaslugi strokovno zasnovanih rešitev imajo delavci v Alplesu izredno dobre možnosti za delo. Sodobna tehnologija in visoka stopnja mehanizacije zahtevata le
»v i n
li
> t-ir
b i j-
B-
le 1-n, e-in oj
fronte pa so vse v »beš« barvi. Čiščenje in negovanje tega pohištva je izredno praktično in lahko. Pa še nekaj! Če kdo, denimo, želi etažno ležišče, si mora kupiti dvoje enojnih ležišč in nastavek, s katerim lahko trdno spoji obe enojni ležišči v etažno. Program »Tina« bo predvidoma na tržišču že v prvih dneh marca, zanj pa je, treba je reči, že zdaj izredno zanimanje. To pa predvsem zato, ker je »kreiran« po okusu in željah potrošnikov.
Novost v Alplesovem proizvodnem programu je tudi predsobno pohištvo »Sigma«. Namenjeno je za,opremo predsob in,sestoji iz treh osnovnih elementov. To so: »shramba« za čevlje, obešalnik za plašče ter garderoba. Program je visok 200 centimetrov, globok 36 centimetrov, njegova širina pa je pri elementih S 2 in S 3 86, pri S 1 pa 45 centimetrov. V sistem je »vključeno« tudi ogledalo, ki ga je mogoče nalepiti na zunanjo stran
Industrija pohištva Alples iz Železnikov je eden od nosilcev razvoja Selške doline — Številna priznanja za Alplesovo pohištvo — Največje zanimanje za pohištvo »Triglav«, mladinsko pohištvo »Tina« ter pohištvo za predsobe »Sigma« — Nova varianta »Triglav lux« predvidoma v prodaji že v prvi polovici aprila — Strokovnjaki v Alplesu projektirajo novo pohištvo na podlagi potreb in želja kupcev
Mladinsko in otroško pohištvo »Tina«
močno poostreno kontrolo, pravega ročnega dela pa praktično ni več! Delo je vodeno in programirano s pomočjo elektronskega računalnika, tako da se lahko vse oblikovne, tehnološke, prodajne in organizacijske potrebe rešujejo celovito.
Potrošnikom je Alples poznan predvsem po pohištvu. Toda o tem nekoliko kasneje. Precejšen del proizvodnje pa je, treba je reči, namenjen tudi izdelavi kaset za televizijske sprejemnike, radijske aparate, glasbene omarice in gramofone. TOZD RTV ohišja je specializiran prav za proizvodnjo teh izdelkov in je prav gotovo eden najmočnejših proizvajalcev tega pohištva pri nas. Treba je pripomniti, da fonsko pohištvo zahteva specifično tehnologijo, ki pa jo je deloma dokaj uspešno mogoče uporabljati tudi pri izdelavi ostalih programov — kosovnega pohištva, omaric za čevlje, manjših predsob in mladinskega pohištva.
V okvir TOZD storitvene dejavnosti pa spadata močan avto park in servisna služba. Šoferji Alplesa razvažajo pohištvo širom po Jugoslaviji. Težav pri prodaji izdelkov ni niti malo, kajti vsi so narejeni, zamišljeni in prilagojeni okusu še tako zahtevnega kupca. Kupci imajo možnost pohištvo poljubno sestavljati in izbirati med mnogimi barvnimi variantami. Pri tem pa s svojimi nasveti prav radi pomagajo tudi strokovnjaki iz servisne službe.
PRIZNANJA ZA POHIŠTVO
Posebno zanimanje med obiskovalci letošnjega beograjskega sejma pohištva, le-ta je bil v Beogradu ob koncu novembra, je prav gotovo vzbudilo novo Alplesovo mladinsko pohištvo »Tina«. Z njim je mogoče opremiti otroške, in mladinske sobe, delovne kabinete, pomožne prostore, hotelske prostore. Skratka: pohištvo je izredno atraktivno. Celoten program sestoji iz garderobne omare, knjižne omare, enodelne omare s predali, pisalne mize, enojne postelje, nastavka za etažno ležišče, posteljne omarice in zaboja za posteljnino. Vsak od teh elementov se lahko kupi posamično, lahko pa se več enakih elementov skombinira v celoto, odvisno od prostora, ki se opremlja. Korpusi in fronte so pakirani vsak posebej. In še to je treba pripomniti, da so korpusi za vse variante enaki,
vrat. Korpusi so v furnirju, ki je lužen oreh, fronte pa v foliji — zeleni in »beš« barvi. Ta vrsta pohištva je predvsem namenjena za manjše predsobe.
»TRIGLAV«, »TINA«, »SIGMA« ...
To so trenutno najbolj iskani izdelki Alplesa. Najbolj znan izdelek Alplesa pa je prav gotovo sistemsko pohištvo »Triglav«, pohištvo, za katerega je tovarna iz Železnikov prejela pred dobrima dvema letoma najvidnejše jugoslovansko priznanje »Zlati ključ — Beograd 74« na beograjskem sejmu pohištva. To je sodobno pohištvo, takšno, ki ustreza vsem zahtevam in okusom potrošnikov. Kvalitetna in skrbna izdelava ter jasna linija mu zagotavljata sodobnost tudi še čez leta. Z njim lahko funkcionalno in lepo opremimo tudi manjše prostore. To
predvsem omogoča velik izbor elementov. Tako je mogoče s posameznimi elementi opremiti dnevne sobe, spalnice, otroške in samske sobe, kabinete, predsobe in še druge prostore. Kom-ponibilnost pohištva »Triglav« pride zlasti do izraza takrat, ko se odločamo za opremljanje celotnega stanovanja. Številne barvne možnosti — hrast-stil, hrast-belo, wenge-wenge, wen-ge-zeleno, wenge-belo ... namreč omogočajo opremo vseh vrst sob z istim pohištvom. Občutek enoličnosti tako sploh ne more priti do izraza. Posebna pozornost pri načrtovanju tega programa je namreč posvečena tudi posameznim podrobnostim. Funkcionalen spodnji predal, denimo, pomeni kar se da popolno izkoriščenost prostora.
Letos je Alples iz Železnikov na sejmu pohištva v Beogradu predstavil še novo varianto pohištva: »Triglav lux«. Zanj je bilo že na sejmu neverjetno veliko zanimanje. Skratka, bilo je lepo sprejeto. Pohištvo »Triglav lux« bodo predvidoma lahko kupci dobili v trgovinah že v prvih dneh aprila.
Leto 1976 je bilo za kolektiv Alplesa zares izjemno uspešno v vseh pogledih. Delovna organizacija iz Železnikov se je odlično uveljavila v SOZD Slove-nijales, pred nedavnim pa je podpisala tudi poseben dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju s tovarno ZLIT iz Tržiča. Tako bosta omenjeni tovarni v prihodnje skupno razvijali proizvodnjo oblazinjenega pohištva ter se posluževali skupne trgovske mreže. Mnoge prednosti pa se že kažejo tudi na drugih področjih.
In se nekaj je treba poudariti! Poudariti je treba, da delovni kolektiv Alplesa izredno tesno sodeluje s krajem — z Železniki —, da je Alples pokrovitelj smučarskega, rokometnega in nogometnega kluba, da pomaga mnogim organizacijam, ustanovam in društvom v kraju, da pomaga krajevni skupnosti... Kraj se prav ob pomoči Alplesa lahko tako še hitreje razvija in napreduje.
Delovni kolektiv industrije pohištva Alples iz Železnikov ob prazniku občine Škofja Loka izreka vsem občanom iskrene čestitke, vsem potrošnikom, poslovnim prijateljem ter prebivalcem škofjeloške občine pa želi tudi srečno in uspešno leto 1977! -Os
Pohištvo »Sigma« je namenjeno predvsem za opremo manjših predsob
Tile betonski oporniki stojijo v Ribnem že skoraj šest let. Čakajo na most čez Saro Bohinjko. Letos je bilo predvideno, da bo most končno zgrajen, vendar je izgradnja preprečil potres v Posočju. Gradbenik Pelko z Bleda, ki naj bi ga zgradi/, je namreč z gradbeno ekipo delal v Posočju - J. Ambrožič
vasa pisma
KRVODAJALSKA AKCIJA
l' deževnem .zimskem jutru smo se zbrali v Gorenji vasi, odkoder nas je avtobus odpeljal na krvodajalsko akcijo v.Ljubljano. Bil sem presenečen, ker je bilo več udeležencev c obrata Sovodehj ter i: obrata Jelovice. Bilo nas je ZQ dva avtobusa in V Ljubljani smo bi/i zelo lepo sprejeti. Ob tej
akciji sem ugotovil, da so tudi mladi zelo solidarni, saj se jih je več udeležilo te humane akcije. Med loškimi krvodajalci je bilo tudi več delavcev iz drugih republik, ki'so bili zaposleni v Jelovici.
Vsi veseli in srečni, da smo morda lahko s svojim dejanjem rešili življenje sočloveka, smo se vračali domov, s trdno voljo, da se krvodajalskih akcij še udeleži mo.
Rajko Primožič Ziri
Bivic Ernest zlatar in juvelir
IZDELOVANJE ZNAČK, PLAKET IN PODOBNO
Kranj, Cankarjeva 5
želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča
Likozar Marjan cementni izdelki Kranj, Benedikoval8 Stražišče
Vsem cenjenim strankam želi srečno in uspeha polno novo leto 1977 in priporoča svoje izdelke
i
Robnik Franc,
urar
Kranj,
Tavčarjeva 7
Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1977
Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj
Cesta talcev 7
želi vsem cenjenim gostom in delovnim, ljudem srečno novo leto 1977
Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča Se v bodoče.
r
Sredi vasi na Poljšici pri Gorjah še vedno stoji napajalno korito. Je iz časov, ko vas še ni imela vodovoda. Korito ima tudi svoje zajetje vode in vaščanom pride zelo prav, ko primanjkuje vode. Korito je bilo včasih leseno in šele kasneje obnovljeno. Ne pomnijo pa, da bi v njem kdaj zmanjkalo vode. — J. A mbrožič
Berčič — Cetinski
Krznarstvo
Kranj, Maistrov trg 2
želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1977
Združenje samostojnih obrtnikov v občini Kranj
želi svojim članom in občanom Kranja srečno in uspeha polno novo leto 1977 '
Ju van Franc slikopleskarstvo
Kranj, Štirnova 21
Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1977-
Popravek
V novoletnem voščilu TOZD Vino Kranj je bil pomotoma izpuščen tudi obrat in založno skladišče Bled:
KUNSTELJ ROZALIJA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4
žeti cenjenim strankam
srečno novo leto
in se še nadalje priporoča
ARVAI ANTON in IVICA
TIlKJ
|0u mostu
KRANJ, Kajuhov
»TILDA' I
želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1977
SLAŠČIČARNA ŠAMPION KRANJ
želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1977 in se še nadalje priporoča za obisk
Slaščičarna na Planini
Kranj —
čez kokrški most,
želi cenjenim go stom srečno it uspešno novo leti 1977 in se priporoče
GOSTIŠČE KUHAR
Adergas pri Cerkljah
Vsak dan ob vsakem času jedila po naročilu hrana. Pristna domača kapljica.
Cenjenim gostom želimo srečno novo leto.
— domača
Kern Stanko
modno čevljarstvo, Kranj Delavnica Partizanska 5
Prodajalna Kranj, Titov trg 12 (nasproti cerkve)
želi cenjenim strankam in občanom Gorenjski
srečno novo leto 1977 in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne obutve.
J
Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj
Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča
Srečno in uspešno novo leto 1977želi EXPRES IZDELAVA KLJUČEV KRANJ (za trgovino Globus) in se priporoča za obisk
AVTONEGA
Klasič Franjo, Kranj, Šusičeva 17.
MONTIRAMO VARNOSTNE PASOVE
Menjava gum, uravnovešenje, spodnja zaščita vozil in mehanične storitve za Zastave in Škode.
Merimo izpušne pline in pripravljamo ta vozila za tehnični pregled.
Cenjenim strankam želimo srečno novo leto.
78
Splošna bolnica Jesenice
razglaša naslednja prosta delovna mesta
1. instrumentarke
na kirurgičnem oddelku
2. medicinske sestre
v šok Hobi, delo za določen čas
3. administratorke
na ginekološko porodniškem oddelku, delo za določen čas (6 mesecev)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod 1. in 2.: končana vsaj srednja medicinska šola;
pod 3.: administrativna šola z dobrim znanjem strojepisja.
Kandidati naj ponudbe s kratkim življenjepisom pošljejo do 15.1.1977 na Splošno bolnico Jesenice.
Skupnost za varstvo pred požari v Kranju ustanovljena
Odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri
Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju
razpisuje prosto delovno mesto
ravnatelja osnovne šole za odrasle
Pogoji za priglasitev:
dokončana visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri in 5 let delovnih izkušenj v delu z odraslimi.
Poleg splošnih pogojev, mora imeti kandidat tudi moralnopolitične kvalitete.
Pismene prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah naslovite na odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri Delavski univerzi Tomo Brejc
Pismene prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah naslovite na odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, v petnajstih dneh po objavi. Nastop službe 1. februarja, i
Pisma bralcev
ZELENA LUČ ZDRAVSTVU ...
Kadarkoli prebiram takšne članke kot je »Zelena luč za valorizacijo porabe v zdravstvu, se mi zdi, da razglabljajo o strateškem trgovanju z bolniki, njihovimi dajatvami in še posebej z ustavnimi pravicami, ki so za bolnega državljana prav takšne kot za zdravega!
Menim, da bi morali ravnati prav   nasprotno:   prižgati rdečo luč proti zapiranju v regionalne in občinske meje !!! Že zdaj se Gorenjcem očita, da smo preveč vase zaprta pokrajina in predlaga se, da iščemo širše povezave navzven v celi republiki in državi. Mislim, da to velja kar za vse panoge gospodarstva. Gorenjsko zdravstvo bi pa najraje poslalo kar svojo vojsko nad zdravnike, ki pošiljajo paciente v Klinični center na zdravljenje, pri vsem tem pa ni izrečena niti ena sama humana beseda v korist bolnika ali vsaj to: omogočiti čim sodobnejše zdravljenje za čimprejšnje    okrevanje bolnika! Upam si trditi, da jeseniška bolnica  za  vse zdravljenje ni kos Kliničnemu   centru,   pač  pa se borijo  za   »ležalne   dni«   kot v kakšni planinski postojanki. Pri vsem tem izgleda, da so bolniki zaradi njih in ne obratno in da zavarovanci  najbrž  ne plačamo nič? Kakor oni gledajo na svoje porabe, tako ima tudi zavarovanec — plačnik pravico nadzora nad njegovo »porabo« ne glede na to, če je      zavarovančev dinar naložen na njegovi hranilni knjižici ali pa na skupnem računu zdravstva!
Nikjer na svetu bolnice niso »rentabilne« z velikimi profiti in I tudi pri nas ne morejo biti, pa naj še tako vneto iščemo samostojnost skozi prizmo uspešenga poslovanja. Sicer pa — bolnice so zasedene ponoči in podnevi 365 dni na leto in ob tolikšnem napornem delu bi že moral biti viden »ekonomski uspeh«, če bi bilo to mogoče in če bi bile naše bolezni rentabilne.. .
In končno: nihče se ne ozira na to, kolikšne so zavarovančeve dajatve in kolikšna je izguba samo pri »navadni« bolniški, kaj šele pri zdravljenju v bolnici.
Zato je prižiganje zelenih luči za prelivanje sredstev iz enega v drug klinični center najbolj absurdno početje zdravstva, ki hoče zdrav-nikom vsiliti lastne zgrešene recepte. Upam, da se v njih zdravijo (udi bolni zdravstveni delavcu'
Vovk Alojzij, Bled
Šolski center
Združenega podjetja Iskra Kranj
Kranj, Savska loka 2,
ponovno razpisuje javno dražbo
za ploščinski brusilni stroj KOLB
z izklicno ceno 30.000 din.
Dražba bo v torek, 11. 1. 1977, ob 10. uri v sobi 99.
Ponudbe naj oddajo interesenti v zaprtih kuvertah na osnovi izklicne cene.
Kranj - V petek, 24. decembra 1976 je bila v Kranju ustanovna skupščina samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. Za predsednika skupščine so delegati izvolili inž. Jožeta Slabeta iz Iskre, za predsednika izvršnega odbora pa so izbrali inž. inž. Rudija Nadižovca iz Save. Zboru uporabnikov bo predsedoval Tine Kokalj iz Iskre, zboru izvajalcev pa Jože Sire iz zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj. Ustanovna skupščina v Kranju je tudi soglašala z oblikovanjem republiške zveze skupnosti za varstvo pred požari. Kranj bo v njej zastopal predsednik skupščine inž. Jože Slabe.
Samoupravni sporazum o oblikovanju skupnosti je za zdaj podpisalo skoraj 68 odstotkov podpisnikov, kar pomeni da začne lahko delovati. Vendar še ni določeno, kolikšna bo prispevna stopnja podpisnikov.
V Kranju so izračunali, da bi za delovanje skupnosti potrebovali sta-
ro milijardo dinarjev. 200 milijonov je že zagotovljenih, 800 starih milijonov pa bo treba zbrati na osnovi samoupravnega sporazuma. Do njegove uveljavitve bo skupnost delovala še po starem. Razen tega bo treba na Gorenjskem oblikovati tudi regijsko skupnost za varstvo pred požari, saj so nekatere dejavnosti, predvsem Zavoda za gasilsko, reševalno in tehnično službo iz Kranja, skupne za več občin.
Skupščina skupnosti ima 45 delegatov. Zbor uporabnikov sestavlja 30 delegatov TOZD in delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti, delovnih ljudi v kmetijstvu, obrti in drugih dejavnostih, zavarovalne skupnosti in državnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Zbor izvajalcev pa združuje i5 delegatov občinske gasilske zveze, teritorialnih in industrijskih društev, Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo ter poklicne gasilske enote na letališču Brnik. -jk
Kranj - Izvršni odbor OK SZDL je 23. 12. 1976 obravnaval poročilo inšpekcijske službe, ki je zadevalo disciplino in zavest posameznikov in OZD pri izpolnjevanju državljanske dolžnosti in odloka občinske skupščine Kranj o izobešanju zastav ob državnih praznikih. Poročilo govori o dokaj malomarnem odnosu okoli 40 kranjskih OZD in še več posameznikov, ki ob 29. novembru niso
V Kranju mnogi ne izpolnjujejo odloka o izobešanju zastav
Delovne organizacije, ki ne izpolnjujejo določila odloka ObS Kranj o izobešanju zastav, bodo predane sodniku za prekrške, zasebniki pa bodo tokrat samo opozorjeni na dolžnosti ob državnih
praznikih
izobesili državnih zastav. Tudi izložbe mnogih trgovin niso bile ustrezno urejene. Proti malomarnim OZD bodo sproženi ustrezni ukrepi prek sodnika za prekrške, zasebnike pa bo OK SZDL prek krajevnih organizacij SZDL opozorila na potrebno spoštovanje sprejetega odloka. To priliko bo SZDL izkoristila prav ob pobiranju letne članarine, ko bo lahko tudi organizirano poskrbela za nabavo zastav za vse tiste zasebnike, ki jih ali Še niso nabavili ali pa so za-| stave v vrsti let postale že neprimerne. Skupna organizirana nabava prek KS oz. krajevne organizacije Tyi&lp Qf\ SZDL bo vsekakor dobro uspela, če
M.£fO%tlZ Ovy bodo vsi odbori tudi zares temu pro-
A7    y     I ? blemu posvetili zadostno pozornost!
iSCLS€ 0€S€Cl€ Tudi hišni sveti pri teh akcijah ne
Od leta 1959, ko je bilo pri De-    morejo in ne smejo biti izvzeti lavski univerzi TOMO BREJC v Kranju organizirano osnovnošolsko
izobraževanje   odraslih,   se   je   v ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
razredih osnovne šole izobraževalo ■ že 2708 slušateljev v starosti od 15 pa tja do 40 let.
Pred kratkim so učenci osnovne šole izdali tudi svoje glasilo Naše besede, v katerem pripovedujejo; kaj vse jih je prignalo do tega, da so spet sedli v šolske klopi. Zelja po znanju je bila močnejša od vsega in kljub temu, da se izobražujejo ob delu, ne odnehajo. V tem svojem glasilu na glas povedo, kaj vse je bilo krivo, da se niso redno šolali, koliko trdne volje je treba imeti, da se sploh odločiš za nadaljnje šolanje ter koliko odrekanj je potrebnih ves čas šolanja, če hočeš doseči svoj cilj: vključitev v poklicne, tehnične in druge šole.
Kot pravijo na DU Tomo Brejc v Kranju, je to menda pri nas prvi primer, da so učenci večerne osnovne šole izdali svoje glasilo.        D. D.
Gasilske zanimivosti
V Jugoslaviji je 5636 gasilskih društev, od katerih jih je 4427 terito rialnih in 1164 industrijskih. Poklicnih gasilskih enot je 685, od katerih jih je 553 v organizacijah združenega dela. Jugoslovanske gasilske organizacije združujejo prek 550.000 članov, kar priča o moči gasilske organizacije.
Dobro organizirano in precej številno je tudi gorenjsko gasilstvo. Kranjska občinska gasilska zveza združuje 39 teritorialnih in 5 industrijskih društev, v katerih je več kot 1500 aktivnih članov in članic. V jeseniški občini je 13 gasilskih društev, v katerih je 561 članov, v radovljiški občini 34 društev, ki združujejo 1320 članov, in v tržiški občini 9 društev po krajevnih skupnostih ter 5 po delovnih kolektivih, ki imajo skupaj več kot 400 aktivnih članov. Občinska gasilska zveza Škofja Loka pa ima 18 teritorialnih in 5 industrijskih društev, v katerih je 955 članov. Gorenjsko gasilstvo združuje torej skupaj 4753 aktivnih članov.
Na Jesenicah je stanovanjska gradnja v polnem razmahu. Na sliki: stanovanjska stolpiča na Šlibarjevem vrtu na Savi na Jesenicah, kjer bo 43 sta-
vanj novanj.
>lpiča Foto: B. B
Izredna letna konferenca OO ZSMS Kokrica
Kokrica — Mladinci so se zbrali na izredni volilni konferenci. Izredno konferenco so sklicali zato, ker je vodstvo organizacije in večina članstva premalo delala.
Na konferenci so ugotovili, da je imela organizacija ZSMS premalo konkreten program dela in zato delo ni moglo biti takšno kot bi bilo treba. Nekateri posamezniki so se zelo prizadevali, vendar sami niso mogli opraviti vsega in zato tudi akcije, kot je bila npr. akcija za pridobivanje novih članov, niso bile 'uspešne. Kljub temu pa so na konferenci ugotovili, da so naredili več kot lani. Pripravili so več prireditev skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Med najpomembnejše štejejo organizacijo shoda mladih iz kranjske občine, ki so ga pripravili maja. Denar za stroške tega srečanja so zaslužili z organizacijo plesa.
Med vzroki za slabšo aktivnost pa so na konferenci navedli bližino mesta. Veliko mladincev namreč dela ali se šola v Kranju in se vključuje v delo mladinske organizacije v šoli ali v delovni organizaciji. Zelo pa so i mladi Kokričani aktivni na športnem področju.
Na konferenci so izvolili tudi novo predsedstvo osnovne organizacije. Za predsednika so izvolili Zvonka Zorča, za sekretarja pa Branka Robleka. Z. Z.
V Borovljah in Velikovcu sta bili gasilski zvezi ustanovljeni leta 1919. aoroveljska gasilska zveza je združevala 27 društev, velikovška pa kar 30 slovenskih gasilskih društev. Ta zveza je bila zaradi naraščajočega ponemčevanja še pred plebiscitom ukinjena. Ostale so le gasilske zveze v Borovljah, Slovenjgradcu in Mariboru. Leta 1920 so se želele te zveze včlaniti v Jugoslovansko gasilsko zvezo pod pogojem, da bi bilo dovoljeno nemško poveljevanje. Občni zbor je predlog zavrnil in odločil, da ostaja poveljevanje slovensko.
Požara v dveh ljubljanskih cuk-rarnah sta bila med največjimi i zgodovini   slovenskega gasilstva: Prva ljubljanska sladkorna tovarna je stala blizu sedanje železniške postaje. Ogenj je izbruhnil 10. februarja leta 1834 med osmo in deveto uro zvečer. Pogorelo je petnadstropno poslopje z vsemi napravami in zalogami sladkorja ter drugimi pripomočki. Zidovje, ki je ostalo, se Je samo porušilo. Ker pravega vzroka za požar niso ugotovili, so se zavarovalnice več let branile plačati zavarovalnino.    Druga ljubljanska sladkorna tovarna pa je stala ob Ljubljanici na Poljanah. Požar je izbruhnil 25. avgusta leta 1858. Zaradi neprevidnosti delavca se je vnelo v skaldišču papirja. Ogenj je uničil vso tovarno. Gorelo je cel teden. Ljubljanica je tekla umazana in pomešana z okusom po sladkorju in sirupu.
Slovenca je dobila prvi gasilski vadnik leta 1892. Sestavil ga je Ljubljančan Iganc Merhar. Vadnik je vseboval gasilski službeni red, povelja, vzorce za razne knjige, prošnje in druge dopise, navodila za uporabo orodja itd. Vadnik je bil velikega pomena za slovensko gasilstvo, saj je vseboval strokovne nasvete in dosledno upošteval slovenščino. Zaradi tega Nemcem ni bil všeč. Nasprotovali so predvsem slovenskemu poveljevanju, ki se je uveljavilo šele po izstopu Nemcev in nemškutarjev iz slovenskih gasilskih društev.
I.Petrič
Sprejem za 80-letnike
GODE8IĆ - Pred časom na novo ustanovljeni krajevni odbor RK na Godešiču je v nedeljo, 28. decembra, pripravil sprejem za krajane, stare 80 in več let. Srečanja v domu družbenopolitičnih organizacij seje udeležilo 11 starostnikov. V krajšem kulturnem programu je nastopil tamburaški zbor Bisernica iz Reteč. Prijetno popoldne je hitro minilo. Starostniki so se organizatorjem toplo zahvalili za darila in izrazili željo, da bi srečanja postala tradicionalna. ,
J. Starman
> Obisk pri oskrbovancih
Pred novim letom so dijakinje in dijaki EASC Kranj spet obiskali oskrbovance v Domu oskrbovancev v Potočah pri Preddvoru. Prinesli so jim darila, jim čestitali za novo leto, razen tega pa so jim pripravili se daljši program, s katerim so ustvarili takšno razpoloženje, da so ob zvokih harmonike veselo zaplesali. Nekateri oskrbovanci se spominjajo obiskov dijakov leta in leta nazaj, zato verjamejo, da se bodo prihodnje leto in Se naprej ponovno videli.
L. Radej
Šolski center
Združenega podjetja Iskra Kranj
objavlja prosto delovno mesto
finančnega knjigovodje in salda-kontista
Pogoji: končana ekonomska srednja šola in pet let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Šolskem centru ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2, v 15 dneh po objavi.
mali oglasi • mali oglasi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nafte dobre in nepozabne drage mame, babice, prababice, sestre in tete
Frančiška Košir
~y-        Dominkove mame iz Žiganje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in vsem, ki so jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poli in darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo Ani Piv k / Orehka za požrtvovalno nego med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi Lojzetu Koncu iz Naklepa za podarjeno cvetje. Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljeni
obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem se enkrat iskrena hvala.
žalujoči: hčerka Francka /. družino, sin Janko z družino, sestre in brat z družino ter
ostalo sorodstvo.
Zabukovje. liganja yas, 5. januarja 1977
ZAHVALA
Ob nenadni, prerani in nenadomestljivi izgubi mojega ljubljenega sina
Andreja Oblaka
pri služenju vojaškega roka
se najiskreneje zahvaljujem sorodn.ikom, dobrim sosedom, posebno pa mladincem in mladinkam iz Zapog za vso požrtvovalnost in pomoč v težkih dneh, njegovim učiteljem, profesorjem, sošolcem, prijateljem in sosedom iz Besnice, kolektivu osnovne šole Lucijan Seljak in podružnične šole Besnica. njegovim predstojnikom in sodelavcem TR ATC, sindikalni organizaciji in kolektivu ATC in Elektromehanike Iskra za izraze sožalja, za vence in cvetje, s katerim ste obsuli njegov grob, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, gasilcem, vojakom in starešinam za častno spremstvo, za izkazane vojaške časti in g; vornikom za tople poslovilne besede.
Prisrčna hvala vsem, ki ste mu izkazali toliko ljubezni in tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, a ste mu kakorkoli pomagali v njegovem kratkem življenju.
V neizmerni žalosti njegova mama!
Zapoge, 5. januarja 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, skrbne mame, babice, sestre, tete in svakinje
Terezije Ogris
roj. Švegelj
/
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili našo mamo na poslednji poti. Zahvaljujemo se bolniškemu osebju bolnice Golnik, sodelavcem in sindikalni organizaciji IBI Kranj. Enaka hvala tudi pevcem in častiti duhovščini za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Franc, sin Franci, nči Marija z družino in ostalo sorodstvo.
Kranj, Misurata, Tenetiše, Tržič, Jesenice, Podljubelj, Maribor, Rogaška Slatina, Beograd,
5. januarja 1977
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mamice, stare mame, tašče, tete in sestrične
Pavle Frank
roj. Krerrižar
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje. Hvala č. duhovščini za lep obred, pevcem in sindikalnim podružnicam Ikos, Iskra,
Cestno podjetje, Jelen.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Tine z družino, hčerka Olga z družino, sin Jože z družino, sin Franc in sin Nande
z ženo Dragico. -
i Kranj, 30, decembra 1976
ZAHVALA
Ob izgubi nase dobre mame, stare mame, sestre in lete
Marije Pokorn
Pokornove mame
se najlepše zali valju jemo Sosedom in sorodnikom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali oh strani. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili lepe v< n< r in cvetje in jo spremljali na njeni zadnji poti. Lepa hvala dr Bajželjnu za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: hčerki Ivanka in -J ust i por. Šin k, vnuka Vik t or in I gor, sest ra Ivana, brat J ože in
ost alo sorodsl vo Zabnira, 5. januarja 1977
prodam
Prodam APARAT za kuhanje kave. Poizve se pri Benku, Križe 24
1
Prodam novo PEČ STADLER brez bojlerja z dvojnim goriščem na olje ali drva, velikost 35.000 kcal. Markič Franc, Kranj, Partizanska 14 2
Prodam PRAŠIČA za zakol. H lebce 3 a, Lesce 3
Prodam STEREO KASETNI AVTORADIO ORION. Cena 3000. Sv. Duh 58, Škofja Loka 4
Prodam dobro ohranjen temno-moder OTROŠKI VOZIČEK - globok in širok PLAŠČ št, 38, Valjavec Loka 27, Tržič . 5
Poceni prodam ŠIVALNI STROJ BAGAT, radio SIMFONIJA, tranzistor TELEFUNKEN. Poizve se v brivnici Jakše, Koroška 10, Kranj 6
Prodam 50-litrski BOJLER - obnovljen, MAGNETOFON in GRAMOFON. Cesta 1. maja 5, Kranj 7
Prodam PRAŠIČA za zakol. H rastje 54 8
Prodam zelo malo rabljene HO-CKEY DRSALKE št. 37 za 200 din. Lampe, Ul. Draga Brezarja 20, Kranj 9
Prodam KRAVO za zakol. Verbič Anton, Sp. Brnik 15 10
Prodam TELEVIZOR in KRZNEN PLASC št. 44. Stiasny, St. Rozmana 5, Kranj, telefon 23-215 11
Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo - četrtič. Podbrezje 7, Duplje 12
Prodam ČOLN T 300 in motor TOMOS 4. Tomažičeva 6c, Kranj
13
Prodam KRAVO s tretjim teletom. Posavec 14, Podnart 14
Prodam ELEKTROMOTOR 5KW.Voklo 44, Šenčur 15
Prodam 10 tednov stare PRAŠIČKE, HRASTOVE in SMREKOVE PLOHE 50 in 30 mm. Grošelj Štefan, Podgorje 29, Kamnik 16
Prodam OVCO za zakol ali rejo in MOPED T 12. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 17
Prodam TELICO, 18 mesecev staro za pleme ali zakol. Zupan, Boh. Bela 33 18
Prodam nove SMUČI znamke GLISERT. Oder Franc, Spodnje Duplje 45 19
Prodam mlado KRAVO za zakol. Zg. Brnik 35, Cerklje 20
Prodam PRAŠIČA za zakol in suha bukovja DRVA. Poženik 9, Cerklje 21
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 3, Cerklje 22
Prodam 150 kg rumenega KORENJA. Sp. Brnik 54, Cerklje 23
Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Cerklje 54 24
Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO po nizki ceni. Informacije telefon 841-076, Komenda 25
Prodam PRA$IČA — naravno krmljenega za zakol. Jegorovo predmestje 25, Škofja Loka 26
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sveti Duh 31, Škofja Loka 27
Prodam ZAJCE za zakol in plemenske ZAJKLJE. Zakotnik, Vešter 28, Škofi a LoJ^a 28
Prodam 6 let staro KOBILO, obračalnik MARATON in male PUJSKE. Žirovnica 52 29
Prodam mesnatega PRAŠIČA, 150 kg težkega. Tupaliče 7, Preddvor
30
Prodam STROJ za izdelavo opeke folc in klavirsko, 48-hasno HARMONIKO. Jezeršek Stanko, Hotavlje 64, Gorenja vas 31
Poceni prodam novo SPALNICO in kuhinjske ELEMENTE zaradi selitve. Grašičar, Demšarjeva 24, Škofja Loka 32
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Olševek 32, Preddvor 33
Prodam TELETA, 6 tednov sta rega. Sp. Duplje 75 34
Prodam TELIČKA za v skrinjo. Zupan, Prebačevo 27 35
Prodam dva PRAŠIČA in KRAVO za zakol. Voklo 36 36
Prodam stružni polavtomat do 30 mm, znamke HILSCHER in nov namizni ŠIVALNI STROJ SIN-GER 411. Telefon 061 -71 -481 37
Prodam PLINSKO PEČ ter džu-boks in PSA — škotski ovčar. Bošt-jančič, Zupančičeva 31, Kranj 38
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Gorenjesavska ,19, Kranj 39
Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 8, Kranj 40
Prodam delovnega KONJA, starega 9 let. Lotrič, Zg. Lancovo 45, Radovljica 41
Prodam PRAŠIČA za zakol. Stra-hinj 67, Naklo 42
Prodam klavirsko HARMONIKO HOHNER, 80-basno. Ogled ob nedeljah. Trboje 90 43
Prodani K KAVO simentalko s prvim teletom Žirovnica 13 44
Prodani PRAŠIČA za caW. Pre-doslje 85 4fi
Kiippersbuscb, trajno žareč*« peč, malo rabljeno, poceni prodam. Cesta •I I ,A 27, K ran i telefon 24-36(1 46
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA V PbLJANSKI DOLINI
Od petka, 7. 1. od 20. uc« do petka, 14. 1. do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Gregorčič Bojan, tel. 68-260.
Podnevi ob delavnikih ličite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh.
Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite direktno ng ZD Sk. Loka, telefon 80-440.
Prodam dobro ohranjeno PREJ SOBNO OMARO. Kozaderovi Dražgoška 5, Kranj
' Prodam KRAVO bohinjko, brej '3 mesece ali 6 mesecev brejo TELI CO simentalko. Rovte 9, Podnart 4
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČ KE. Rupa 16, Kranj 4
Prodam novo diatonično HAP MONIKO MELODIJA. Zg. Bitn; 182, Zabnica 4
Prodam OVCO. Dru lovka 3< K ran j S
Prodam  električni ŠTEVEC trofazni, dvotarifni. Podbrezje 76 S
Ugodno prodam 6 KW termoaki mulacijsko PEČ. Čopova 6, Lesce i
Prodam 15 let starega zdravej KONJA za vsa kmečka dela. Naslc v oglasnem oddelku. S
Prodam 9 mesecev brejo KRAV( Grad 50, Cerklje t
Prodam mlade KRAVE. Zabnic št. 15 i
Prodam KRAVE po izbiri s telet Moste 72, Žirovnica 5
Prodam TELICO za zakol ali z< menjam za plemensko. Jensterl1 Krnica 69, Zg.Gorje
Prodam KRAVO, 5 mesecev brej' Ambrožič Francka, Sp. Gorje 144 S
Prodam KRAVO s teletom. Sel 33, Žirovnica 5
Prodam kiippersbusch PEČ. Šmi Rudolf, Posavec, n. h., Podnart I
Prodam trajno žarečo PEČ kuj persbusch, termoakumulacijsk 4KVV ter EMO 8 na olje. Kalai Breg ob Savi 74, K ranj lO
upim
Kupim srednje težkega KONJ. za kmečka dela. Naslov v oglasne! oddelku. 1
Kupim krmilni KROMPIR P< nudbe pod »Cena - količina« 1
vozila
Kupim novo ali malo karambol rano KAROSERIJO za PZ 13 Sv. Duh 58, Škofja Loka, telefo 064-23-078, klicati Jožeta i
Prodam avto FORD 17 M CAR^ VAN, letnik 1969. Ogled v sobot
8. 1. 1977, od 9. do 12. ure. Reginče*
9, Kranj, tel. 22-783 i Zelo poceni prodam NSU 120
letnik 1969. Bernik, Strmica 5. Sel*
6
Prodam AMI 8 break, letnik 19' ter DIANO 6, letnik 1969/70. Preb* čevo 40 i
Prodam ZASTAVO 1300. Suha 2' Kanj 6
Prodam VW 1600 L, letnik 19$ 17.000 km po generalni. Pipanova # Šenčur 6
AUDI, 60 L, letnik 1969/70, ki ramboliran, prodam na potrošnišk posojilo za 15.000 din. Bevc, Kamn gorica 61, ogled v nedeljo od 8. d 12. ure. 6
Prodam ZASTAVO 750, letni december 1975. Ravnik, ValjavČeV 11, Kranj, telefon 26-916 6
dežurni veterinarji
Od 7. do 14. januarja 1977:
Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj;
Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka;
Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Jesenice in Radovljica.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurni) služba ŽVZG Kranj na telefonski Številki 25-77», pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
Prodam DKW F 12, letnik 1965, v voznem stanju, (neregistriran). Nartnik, Partizanska 47, Šk. Loka
Poceni prodam KABINO za traktor universal. Kupim KRAVO, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku. 69
Prodam dvoosno KIPER PRIKOLICO, nosilnost 3 tone. Voklo 42 70
Kupim FIAT 124. Gozdarska 6, Bled 71
Prodam karamboliran FORD TAUNUS G X L 1600 COUPE, prevoženih 70.000 km ali zamenjam za avto novejši letnik. Kalan, Zapoge 11, Vodice 72
Prodam vse dele za PRINCA (NSU) in MOPED na pet prestav. Čeme, K rnica 14, G orje, Bled 73
Prodam avto LADA, letnik 1972, 38.000 km. Planina 55, Kranj 74
Prodam VW PASAT, letnik 1974, 28.000 km. Bašelj 16, Preddvor 75
Prodam ZASTAVO* 750, letnik 1968 po delih. Bučan, Britof 96 101
Prddam ZASTAVO 750, lux, prevoženih 32.000 km, dobro ohranjeno. Voklo 6 102
stanovanja
Iščem SOBO za upokojenca v Kranju ali bližnji okolici, možna tudi zamenjava. Ponudbe na oglas oddati pod šifro »Soba« 78
V centru Kranja prodam STANOVANJE 100 kv. m. Informacije telefon 60-091 79
Prodam trosobno STANOVANJE v Bistrici 88 Tržič. Poizvedbe osebno ali po telefonu 064-50-068 80
Zaročenca iščeta GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »Inženir« 104
GOSTILNA BERCE - NEMI-LJE želi cenjenim gostom srečno NOVO LETO 1977 in se priporoča. Obenem pa sporoča, da bo gostilna do nadaljnjega VSAK TOREK ZAPRTA. 95
izgubljeno
31. 12. 1976 se je izgubila PSIČKA svetlo sive — rjave barve z dolgo dlako. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na naslov: Rojina Marija, Staneta Žagarja 11, Kranj 96
PSA TERIERJA, dolgodlakega (črno-rjavega) s kosmato glavo in prekratkim repom z imenom ŠARI pogrešamo od silvestrske noči. Prosimo vsakega, ki bi karkoli vedel o njegovi usodi (živega ali mrtvega), da proti primerni nagradi sporoči na naslov: Majcen Vinko, Škofja Loka, Demšarjeva cesta 9, tel. 60-616 ali 60-381 97
Izgubil se je majhen, siv kodrast PES (Džeki). Najditelja prosimo, naj sporoči na naslov: Kodrič, Zg. Bitnje 26, Zabnica
z zanimivim programom. Igra ansambel ALLEGRO. 90
Ansambel RENUAR prireja vsako soboto PLES v hotelu POSTA na JESENICAH in vsako nedeljo v BOHINJU v hotelu TRIGLAV ob 19. uri. Vabljeni. 91
VIA TURISTI vas v letu 1977 zabava vsako soboto ob 20. uri v TRANSTURISTU, vsako nedeljo ob 16.30 v VODICAH. 103
nesreče
najdeno
Zatekel se je ŠKOTSKI OVČAR. Naslov v oglasnem oddelku. 98
Lastnik izgubljenega PSA mešan-ca ovčarja, naj pismeno sporoči v roku 14 dni, da ga prevzame, v nasprotnem ga obdržim. Svete, Lesce, Blejska 1 99
posesti
Oddam SLAŠČIČARSKO opremljeno DELAVNICO. Ponudbe pod »Delavnica« 81
Prodajam POSLOPJE - pritličje, klet, garažo, primerno za nadzidavo stanovanja. Elektrika v kleti, garaži in pred poslopjem, sadni vrt. Cena ugodna. Bulovec Kristina, Breg 16, Žirovnica 82
Takoj oddam GARAŽO na Vodovodnem stolpu za garažo na Planini ali Hujah. Telefon 21-116, Kranj, vsak dan med 9. in 10. uro. 83
Prodam pol stanovanjske HIŠE v Mostah 37, Komenda. Poizve se Pševska cesta 18, Kranj, tel. 24-857
Iščem PROSTORE za avtoelek-tričarsko DELAVNICO v Kranju ali bližnji okolici. Peternelj, Ljubljana, Kamnogoriška 19 85
Priporočani vam KOVANK IZ-DPLKE v kroparskem stilu: nireže /.a okna in vrata, lestence, svečnike in drugo. Umetno kovaštvo, KižiŠ-nik Miha, Predoslje6, Kranj
zaposlitve
Sprejmem DEKLE, ki želi v Ljubljani nadaljevati šolanje, tečaj, izučiti se poklica ali se zaposliti. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 86
INSTRUKCIJE! Dipl. ing. strojništva nudi instrukcije iz MATEMATIKE, FIZIKE in vseh ostalih tehničnih predmetov. Pokličete lahko po telefonu 47-094 87
Takoj zaposlim KOVINOSTRU-GARJA za delo na avtomatih. Plača po dogovoru. Franc Jenko, Šenčur, Kuraltova2 88
o! 2 fo (
[I »t »i i
!0 H
t
?1
bi 6
2< 6
»61 6( 6
k* *k m d ti ni
obvestila
POZOR! V enem dnevu dobite FOTOGRAFIJE za vse vrste legitimacij. Foto Zivulovič, l.avgustar5, Kranj 92
PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE v Delavskem domu Kranj, vsak petek, začetek 7. januarja ob 19. uri, ob nedeljah od 16. do 18. ure, začetek 9. januarja. Nadaljevalni plesni tečaj ob sobotah od 18.30 dalje. 93
SLIKAM za nove legitimacije. Za nujne primere v dveh urah. FOTO ZUMER, Partizanska 5, Kranj/poleg PrešernoveRa gaja.
Komisija za medsebojna delovna razmerje pri osnovni soli
Bratov Žvan Gorje
razpisuje prosto delovno mesto
hišnika — kurjača
za nedoločen čas, lahko tudi upokojenec.
Za to mesto je na voljo družinsko stanovanje. Rok prijave je 15. januar 1977.
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava Usta: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči racu» pri SDK v Kranju številka 51500-801-12894 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 itevilko 3 dinarje. — Oprolčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po dolgi in hudi bolezni mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi sin.
Jože Valančič
IZ Planice, št. 4 nad Šk. Loko.
Dragega    pokojnika bomo spremili na zadnji poti v soboto, 8. januarja 1977, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Stari Loki.
Žalujoči domači
Umrla je
Marija Bukovnik
roj. Žumer iz Adergasa št. 4 po domače Martinkova mama
Pogreb bo v sonorin, 8. 1. 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti. Žalujoči: mož Mirko, sestre z družinami, sinovi z družinami
Kako zmanjšati posledice trčenja?
prireditve
Vsako nedeljo PLES na KOKRI-CI. Igra ansambel MODRINA. Vabijo hokejisti. 89
MA MOŠNJE pri PODVINU prireja vsako soboto ob 20. uri PLES
Smrt na nadvozu
V soboto, 1. januarja, ob 22.35 se je na magistralni cesti na nadvozu v Naklem  pripetila  huda prometna nesreča na močno poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Dore Martinjak (roj. 1946) iz Ljubljane je peljal proti Kranju; na nadvozu v Naklem ga je na močno poledenelem vozišču začelo zanašati, avtomobil je trčil v železobetonsko ograjo na levi, nato je avtomobil zasukalo in je še enkrat trčil v ograjo. Pri tem je odtrgalo prednja desna vrata, tako da  je   sopotnica   voznikova žena Šarlota (roj. 1949) padla iz avtomobila, udarila z glavo v železobetonsko  ograjo  in  zaradi  tega takoj umrla. Avtomobil pa je še enkrat zaneslo v desno, kjer se je prevrnil, pri tem pa se je voznik le lažje ranil.
Umrla v bolnišnici
V soboto, 1. januarja, je v Kliničnem centru v Ljubljani umrla Roza-lija Žagar (roj. 1914) iz Mlakarjeve v Kranju. Umrla je za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila 30. decembra lani v križišču Cest Staneta Žagarja, Oldhamske in Partizanske ceste. Zagarjeva je nenadoma prečkala cesto, tako da jo je voznik osebnega avtomobila, Zma-goslav Frelih (roj. 1948) iz Kranja, ki je prav tedaj pripeljal, zadel in zbil, da je padla in se hudo ranila.
Zaradi snega s ceste
V ponedeljek, 3. januarja, ob 22.30 se je v Fodvinu na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Sulejman Sa-mardžič (roj. 1948) z Jesenic je vozil od Podtabora proti Jesenicam. Ko je vozil od Črnivca po klancu navzdol po zasneženi in spolzki cesti z neprimerno hitrostjo, je avtomobil zaneslo v levo, tako da se je prevrnil kakih 14 metrov pod cesto. V nesreči so bili lažje ranjeni voznik in oba sopotnika. Škode na vozilu je za 8000 din.
Avtomobil zaneslo
V torek, 4. januarja, nekaj pred 10. uro se je v Naklem pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Lajoš Kančar (roj. 1946) je peljal proti Kranju. V blagem levem ovinku ga je na zasneženem vozišču začelo zanašati, zapeljal je v levo, kjer je čelno trčil v avtomobil Silvestra Zvanuta iz Kranja, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči je. bil lažje ranjen voznik Zvanut in pa sopotnik v Kančarjevem avtomobilu. Škode na avtomobilih je za 55.000 din.
Oba je zaneslo
V torek, 4. januarja, ob 13.30 se je na magistralni cesti med Kranjem in Jeprco pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ljubo-mir Stefanovski (roj. 1946) z Jesenic je peljal proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti na zasneženem vozišču ga je v jeprški gmajni začelo zanašati prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Mijo Kurevija (roj. 1949) iz Nove Bile, ki pa ga je tudi ravno v tem trenutku začelo zanašati. Voznika sta skušala trčenje preprečiti, vendar jima ni uspelo. Oba sta bila v nesreči huje ranjena in so ju prepeljali v ljubljansko polikliniko, škode na vozilih pa je za 20.000 dinarjev. L. M.
Pogosto se vprašamo, ali se na cesti da preprečiti prometno nesrečo, ali je sploh možno kaj ukreniti. Seveda je možno marsikaj, odvisno pa je veliko od prisebnosti in izkušenosti voznika.
V prometni nesreči je čelno trčenje najhujše: to je trčenje, v kate-y rem dve vozili, ki vozita v nasprotnih smereh, trčita s celo prednjo površino. Hitrostni sili dveh v nasprotni smeri hitečih avtomobilov se pri trčenju seštejeta. Voznik, ki mu preti trčenje v kak predmet ali v nasproti vozeče vozilo, si mora prizadevati, da bi preprečil čelno trčenje. Seveda je za to potrebno izredno obvladanje vozila: v takšni situaciji bi torej moral voznik doseči, da vozilo obrne vsaj za nekaj stopinj.
Mnogi vozniki v raznih situacijah reagirajo tako, da energično pritisnejo na zavoro in hkrati močno odvijejo volan. To je sicer v mnogih primerih povsem napačno reagiranje, vendar ravno pravšnje, kadar gre za čelno trčenje. Na ta način namreč močno zmanjšamo hitrost vozila, saj se kolesa ne vrtijo naprej, temveč drsijo počez, vozilo pa trči v predmet ali drugo vozilo ne s čelno stranjo pač pa z robom, to je poševno  na  smer  premikanja. Čeprav morda  neverjetno,  toda statistike dokazujejo, da je za naše telo bolje, če v nesreči ne zleti iz kovinske kletke, ki jo predstavlja avtomobil. Petkrat večja možnost je, da dobimo smrtne  poškodbe,  če  pri nesreči pademo iz avtomobila. Ce pa ostanemo v avtomobilu, so poškodbe različne. Najhujše so vedno na glavi. Na drugem mestu so poškodbe udov. Volan  zakrivi največ poškodb na prsnem košu. To pomeni, da moramo preprečiti, da bi v primeru nesreče naše telo ne treščilo z veliko silo v ohišje avtomobila.
Ob trčenju hitrost vozila skoraj v hipu pade na nič, naše telo pa se v prostoru zaradi vztrajnostne sile še premika naprej s hitrostjo, ki jo je prej imelo naše vozilo. Prav zato bi morali iz avtomobila odpraviti vse ostre predmete in trde robove. Vsa notranjost sodobnega avtomobila bi morala imeti mehko oblogo, kar pa na žalost še nimamo.
Prej smo omenili, da je v prometni nesreči najbolj izpostavljena glava. Zato jo je v morebitnem trčenju najbolj treba varovati. Najuspešneje to naredimo, Če smo pred trčenjem še tako prisebni, da pred obrazom prekrižamo roke. Morda si bomo pri tem zlomili roke, toda glavo bomo vsaj deloma zavarovali.
Misliti moramo tudi na to, da v trčenju ne priletimo z vso silo v ogrodje avtomobila: to poskušamo tako, da se močno opremo na noge in skušamo preprečiti, da bi prileteli v ohišje avtomobila.
Največja nevarnost za voznika pa je volan, ki utegne pri trčenju tudi predreti prsni koš. Zato naj se voznik pred trčenjem skuša vedno nagniti nekoliko proti sredini vozila, da se izogne vsaj osi volana. V mnogih nezgodah so ostali potniki na zadnjih sedežih skoraj nepoškodovani, ker so se nevede znašli med prednjimi in zadnjimi sedeži. Zato je pametno, da se potnik na zadnjem sedežu, kadar preti nezgoda, skloni za hrbtni del prvega sedeža. Na ta način zavaruje svoje telo v zavetju trpežnega srednjega naslonjača.
Samoobramba je torej posebne važnosti kadar pride do prometne nesreče: marsikdaj se da s prisebnostjo rešiti celo glavo. Seveda pa je najbolje, da skušamo voziti tako, da do nesreče sploh ne pride.
Velja Kocič
Čas beži, ne izbriše solza in bolečine srca
OBLETNICA
12. januarja mineva žalostno leto dni, odkar mi je kruta usoda iztrgala mojo ljubljeno in skrbno mamo
Frančiško Begelj
po domače Španovo mamo iz Dvorij pri Cerkljah
Odšla je tiho, polna dobrot in upanja, meni pa je ostala nepozabna bolečina. Vsem, ki.se je kdaj koli spominjate, sočustvujete z menoj in obiskujete njen tihi dom, iskrena hvala.
Neutolažljiva hčerka Tončka.-
Šenčur, 7. januarja 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata, strica, tasta in svaka
Janeza Lotriča
Jorkovega ata iz Kališ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki so ga tako številno pospremili na zadnji poti, darovali vence in izrazili sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljeni obred in organizaciji ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Kristina, sinova Janez in Franci, hčerki Jana in Nina z družino ter ostalo sorodstvo.
Kališe, Selca, Ljubljana, Bled, Bohinjska Bistrica, 29. decembra 1976
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Franc Peterman
dolgoletni PTT delavec
Pogreb pokojnika bo v petek, V. 1. 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti Krnica .'58 na pokopališče
Zg. Gorje
Vest nega sodelavca bomo ohranili v t rajnem spominu.
DELAVCI IN DRUŽBENO P( )LIT1( WK ORGANIZACIJE TOZD ZA PTT PROMET RADOVLJICA
XXII. mednarodno tekmovanje FIS A Bohinj '77
Premoč naših severnih sosedov
BOHINJ - Bolje vse kot nič, so si mislili prireditelji XXII. mednarodnega tekmovanja v smučarskih tekih, ki šteje tudi za neuradni svetovni pokal. Ne bo se nam zgodilo tako kot Kranjskogorcem, ki so zadnji hip morali odpovedati svoje tekmovanje. »Trmasti« Bohinjci so že prej pričeli pripravljati rezervne proge na Pokljuki. Toda pred novoletnimi prazniki je tu nasulo le toliko snega, da so bili prepričani, da se bo tekma odvijala lahko že na znani progi v Bohinjski Bistrici. Torej tekma FIS-A bo na progi v Bohinjski Bistrici. In tu se začne spet tisti toda!
Dva dni pred napovedano tekmo, za katero je bilo prijavljeno nad 100 tekmovalcev — člani, članice, mladinci — iz enajstih držav, je prišla spet od ju ga in sneg je začelo pobirati kot za stavo. Kaj sedaj? „Tik pred zdajci - v nedeljo zvečer— je spet začelo snežiti in prireditev bi bila lahko v Bohinjski Bistrici? Toda ne! Padla je odločitev! Solo teki kvalitetne mednarodne tekme bodo na Pokljuki. Čeprav je močno snežilo, so z nadčloveškimi napori uspeli, da so na Pokljuki pripravili smučine, tako da so bile take, kot se za to tekmo tudi spodobi. Res je bilo tako. In to je zaslugavseh, ki so po svojih močeh kakorkoli ppprijeli za delo. Tako je bilo tudi drugi dan, ko so bili Štafetni teki v Bohinjski Bistrici. Cez noč pripraviti nove proge namreč niso mačje solze. Se enkrat. Svoj izpit so tokrat Bohinjci zares dobro opravili.
PREMOČ AVSTRIJCEV S
S starta pred gostiščem Milče, kjer je bil tudi cilj, seje na progo v članski konkurenci pognalo nič manj in nič več kot 43 tujih in domačih tekaških »garačev«. Ugibanj in napovedi o končnem zmagovalcu je bilo več. Tu so bili odlični predstavniki ČSSR, Avstrije, SZ, Švice, Italije, ZDA, nafti in pa seveda tudi ostali.
Ta »pravo štimungo« na solo tekih so pripravili naši severni sosedje. V članski in mladinski konkurenci so pobrali vsa možna prva mesta. Njihov predstavnik Reinhard Grosseg-ger si je v finišu takole pritekel četrto mesto.
Ze prvi pretečeni kilometri so pokazali, da bo boj za najboljša mesta prav med Avstrijci in ČSSR. Brata Vogel, Cehi Simona, Henyh in Jary so dajali pravi ton dirki. Po progi so se namreč »podili« kot za stavo. Za stavo pa je tudi snežilo! Vseh 15 km so lovili drug drugega — ni se vedelo kdo bo imel na koncu več uspeha. Ko smo na cilju že skoraj proglašali zmagovalca Čeha Simonsa, je v zadnjih kilometrih s silovitim finišem proti cilju hitel Avstrijec, 28-letni policaj iz Gaala na Štajerskem, VValter Vogel. Startne ure Longines so se mu na cilju ustavile kot so Avstrijci načrtovali, saj je bil Vogel najhitrejši. Pri naših smo največ pričakovali od Kalana in Jelenca. Toda spet smo se ušteli. Presenetil je namreč najmljaši, naš član Mojstrčan Tone Djuričič, ki je vse napovedi o najhitrejšem Jugoslovanu postavil na glavo. Zasedel je solidno enaindvajseto mesto.
Rezultati: 1. W. Vogel (Avstrija) 45:50,27, 2. Simon 46:51,51, 3. Henyh (oba ČSSR) 46:24,51, 4. Groasegger (Avstrija) 46:30,71, 5. Jary (ČSSR) 46:34,87, 6. J. Vogel (Avstrija) 46:41,35 21. T. Djuričič 48:46,71, 22. Kalan 49:03,80, 24. V. Pokljukar 49:31,44, 25. Tajnikar 49:41,54 26. Jelene (vsi Jugoslavija) 49:46,26.
ODLIČNI CVAJNAR
Prvi so šli v smučino mladinci na 10 km. Tudi tu so bili odlični in nadarjeni tekači Avstrije, NDR, ČSSR in seveda naši. Tako kot pri članih je tudi v tej konkurenci slavil Avstrijec, 16-letni delavec v tovarni smuči Atomic Peter Jurič.
Lep uspeh pa si je v tej konkurenci pritekel nadarjeni in zagrizeni Bojan Cvajnar, doma v Zlebeh pri Medvodah, 18-letni elektromonter IMP. To izvrstno četrto mesto Cvajnarja je lepa spodbuda za še boljše delo z mlado generacijo in lepe uvrstitve pred evropskim mladin-
Najbolje se je na Pokljuki od repre-zentantov ČSSR odrezal František Simon. Z dobrim tekom ja zasedel drugo mesto.
Čeprav se Milena Kordež letos ni toliko pripravljala, zaradi šolskih obveznosti, je s šestim mestom dokazala, da je še vedno »naša prva violina« jugoslovanskega smučarskega teka.
8kim prvenstvom, posebno še ker tudi ostali niso zatajili.
Rezultati: 1. Jurič 31:44,97, 2. Mayer (oba Avstrija) 31:55,41, 3. Brandt (NDR) 32:49,29, 4. Cvajnar (Jugoslavija) 33:21,34, 5. Freyer (NDR) 33:22,17, 6. Gleisner (Avstr.) 33:37,89, ...10. B. Kordež 34.02,26, 14. C. Podlogar 34:37,44, 15. D. Podlogar 34:44,43, 19. Pustovrh (vsi Jugoslavija) 35:34,46.
Enega svojih največjih mednarodnih uspehov si je na dvodnevnem bohinjskem tekaškem prazniku v močni mladinski konkurenci na 10 km »prigaral« Bojan Cvajnar. Bojan je bil namreč odlični, četrti. Je izredno marljiv na treningih in nadarjen tekač, ki veliko obeta. To mesto je obenem lepa spodbudba za še boljše delo z mlado generacijo in za dobre uvrstitve na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu.
PRI ČLANICAH ZMAGA NAJMU ASE
Po odsotnosti Francozij, ki so na tekmo prišle šele po končani dirki, je v tej konkurenci slavila komaj 16-letna predstavnica Nemške demokratične republike Bergit Schreiber. Le-ta je premagala slovito rusko tekmico Mukačevo, ki je tekla v zmagoviti štafeti na olimpijskih igrah v Sapporu. Sicer pa so glavno besedo pri ženskah imele prav predstavnice NDR, od naših pa se je najbolje uvrstila Milena Kordež,
ki je šesta. Čeprav Milena letos ni toliko trenirala kot preostala leta, je še vedno naša vodilna »dama« smučarskega teka.
Rezultati: 1. Schreiber (NDR) 35:21,79, 2. Muhačeva (SZ) 35:34,51, 3. Pechman 36:36,07, 4. Nestler (obe NDR) 36:43,46, 5. Čajkisla-mova (SZ) 37:25,90, 6. Kordež 38:37,06, 13. H. Bešter 41:14,11, 14. Munih (vse Jugoslavija) 43:00,10.
V ŠTAFETAH PONOVNO AVSTRIJCI IN NDR
Bohinjska Bistrica — DrugI dan mednarodnega tekaškega praznika v Bohinju so domači organizatorji za konec tekmovanja proge za štafetne teke pripravili kar v dolini. Močne snežne padavine so jim pri smučinah delale spet precej preglavic, saj so morali napeti vse sile, da si niso zapravili ugleda pri odlično urejenih na Pokljuki. Tudi tokrat so bile nared.
V članski konkurenci so na 3X10 km ponovno slavili Avstrijci. Brata Vogel in Grossegger se ponovno niso dali presenetiti in z veliko prednostjo zmagali. Drugi so bili Italijani, tretji pa Poljaki. Od naših dveh štafet je presenetila druga štafeta, za katero so tekli Tajnikar, Bešter in V. Pokljukar. 2e na prvi predaji so si pritekli precejšnjo prednost, saj so Jelene, Kalan in Djuričič zatajili. Tako je druga štafeta osma, prva pa celo deseta.
V konkurenci mladincev so tako kot pri članih brez prave konkurence mladi Avstrijci prehiteli vse svoje vrstnike. Drugi so bili predstavniki NDR, tretji pa mladinci prve štafete ČSSR. Odlično pa so se ponovno držali Jugoslovani, saj je naša prva ekipa zasedla solidno peto mesto.
Tekmovalci ČSSR so veljali za favorite dirke. Toda račune so jim pri tem prekrižali odlični Avstrijci. Vseeno pa se niso odrezali slabo. JiH Beran (prvi z leve) je bil sedmi, Stanislav Henyh pa tretji.
Od jugoslovanskih reprezentantov se je največ pričakovalo od prekaljenega Maksa Jelenca in Filipa K a lana. Toda oba sta tokrat mi.rala priznati premoč mlajšemu kolegu Tonetu Djuričiču, ki je bil enain dvajseti in s tem najbolje uvrščeni Jugoslovan.
Pri članicah, tako kot pri članih in mladincih Avstrijci, predstavnice NDR niso dovolile nobenega presenečenja. Brez težav so bile najhitrejše. Jugoslovanke Milena Kordež, Helena Bešter in Marjana Pavlic niso bile slabe in si na koncu pritekle peto mesto, torej isto kot mladinci.
Rezultati: člani 3X10 km. 1. Avstrija (Grossegger, J. Vogel, W. Vogel) 2, 12:23,4,
2. Italija 2,13:09,3, 3. Poljska 2,13:24,9, 4. ČSSR I 2,14:11,9, 5. ČSSR II 2,15:36,9, 8. Jugoslavija II (Tajnikar, BešU-r, V. Poklukar) 2,22:31,2, 10. Jugoslavija I (Jelene, Djuričič, Kalan) 2,24:57,3;
mladinci: 3x10 km: 1. Avstrija (Gleisner, Maver, Jurič) 2.17:57,9. 2. NDR 2,19:22,0,
3. ČSSR I 2,27:05,9, 4. ČSSR N 2,27:10,1, 5. Jugoslavija I (Podlogar, Kordež, Cvajnar) 2,27:57,6, 6. Jugoslavija II (D. Djuričič, Nastran, Kranjc 2,32:39,6;
članice: 3x10 km: 1. NDR (Nestler, Schreiber, Pechman) 2,35:50,0, 2. SZ 2,41:03.9, 3. Francija I 2,49:05,7, 5. Jugoslavija (Pavlic, Bešter, Kordež) 2,55:47,-;.
Bohinj '77 je torej končan s popolnim zmagoslavjem predstavnikov Avstrije. Njihovi tekmovalci so si namreč v posamični — člani in mladinci — pritekli DO dve prvi mesti, enaka slika pa je bila tudi v ftafetah. Avstrijci so zmagali v obeh konkurencah. Pri ženskah pa so vse kar so mogle pobrale tekačice NDR. Dobile so posamično, kakor tudi štafetno tekmo.
Besedilo: D. Humer Foto: F. Perdan
Organizatorji XXII. mednarodne FIS A tekaške prireditve Bohinj '77, ki šteje tudi za neuradni tekaški svetovni pokal, so se pri pripravi prog na Pokljuki in v Bohinjski Bistrici izredno potrudili. Zaradi novozapadlega snega so imeli obilico dela in svoj izpit so opravili z odliko. Laskave ocene so dobivali od vse povsod, v
Bohinj 77
Ko smo se v torek z rednim avtobusom peljali na prizorišče tekme na Pokljuko, je avtobus Alpetoura, ki vozi na progi Stara Fužina-Srednja vas —Cešnjica-Bohinjska Bistrica, je trener ruske reprezentance po dolgi vožnji le končno iztisnil iz sebe: »Poslušajte ljudje božji, ali gremo čez Beograd na Pokljuko.«
Pri pripravi prog na Pokljuki je bil Bohinjcem v veliko pomoč tudi teptalni stroj, ki so ga v pomoč posodili žični-čarji iz Kranjske gore. Čeprav imajo tudi v Kranjski gori precej dela pri pripravi svojih prog, se niso nič obotavljali, da ga ne bi posodili za vse tekmovalne dni.
Tiskovni center so letos prireditelji XXII. mednarodnega tekaškega tekmovanja pripravili v hotelu Jezero. Čeprav je stari del hotela od potresa naprej zaprt, je prizidek odlično služil za nemoteno delo akredetira-nih časnikarjev. Vodja tiskovne službe je bil ponovno športni novinar DELA Henrik Ubeleis, za teleprinterske in telefonske veze pa je poskrbelo PTT Kranj.
Na sprejemu, ki ga je v Mladinskem domu za vse tekmovalce, vodje ekip in novinarje pripravil organizacijski odbor in TD Bohinj, je predsednik organizacijskega odbora Bajt ing. Franc vsem vodjem ekip podelil spominska darila.
Zmagovalec članskega solo teka Avstriec VValter Vogel je te dni stanoval v df <;n-dansi hotela Pod Voglom. Toda VValu/ ni zmagal Pod Voglom temveč na Pokljuki.
Časnikarji so spet imeli tekmovanje v kegljanju za prehodni pokal turističnega društva Bohinj. To tekmovanje pa je bilo mednarodno, saj so v konkurenci časnikarjev nastopili tudi dvoje ekip SZ, Švice in Avstrije. Ponovno pa so slavili poročevalci Radia Ljubljane. Zmagovalec je postal Toni Sedlar pred Stanetom Drolcem in piscem teh vrstic.
Vratni red: 1. Sedlar 62, 2. Drolje (.oba Radio) 4», 3. Humer (Glas) 46, 4. Ubeleis (Delo) 33, 5. Antonjenko (SZ) 31, 6. Bavdek (PTT) 30, 7. Svicov (SZ) 27, 8. EgH (Švica) 25, 9. Ljubic (Radio Ljubljana) 20.
Nagrada Mirku Janškovcu
Zagreb - Pred novim letom je šport v gorenjski metropoli dobil še dve lepi priznanji. Namiznoteniški trener jugoslovanske ženske vrste Kranjčan Mirko Janškovec je v anketi Sportskih novosti iz Zareba ob podelitvi priznanj za najboljšega v jugoslovanskem športu, dobil posebno nagrado za »fer plej«. To je nagrada v spomin na urednika tega športnega časnika Oreškoviča, ki se je vedno zavzemal za športni zgled v vseh panogah.
In zakaj je ta čast lani doletela prav Janškovca? Mirko je le nekaj mesecev pred evropskim namiznoteniškim prvenstvom v Pragi po odhodu bivšega trenerja Ben Sela orez premišljevanja prevzel naša dekleta. Že na pripravah na Hvaru in pred odhodom v Prago so dekleta dobila popolno zaupanje v M brka, saj le-ta že vrsto let vodi vse kondicijske priprave jugoslovanske moške in ženske reprezentance. Dekleta pa so prav v Pragi prekosile same sebe in dosegle enega največjih uspehov v zgodovini našega ženskega namiznega tenisa. Bile so tretje in tako osvojile bron. Kolajna pa je pripadala tudi Janškovcu.
Toda Mirko se je pokazal kot pravi športnik. Bronasto odličje ni bilo samo njegovo. Zavedal se je, da ima ne malo zaslug za ta uspeh tudi Ben Sel. Zato jo je brez prigovarjanja in samoiniciativno izročil njemu. Res lepa pozor-
nost!. Marsikateri bi jo namreč obdržal sam.
PETRIČU NAGRADA MLADOSTI
Beograd — Mladinski evropski plavalni prvak na 1500 m kravi Kranjčan Borut Petrič je naslovu najboljšega gorenjskega, slovenskega športnika dobil še priznanje kot najboljši mladi športnik revije Mladost.
Tradicionalna nagrada najboljšemu mlademu jugoslovanskemu športniku je tako njegova. To visoko mladinsko priznanje je Petrič dobil po glasovanju žirije, ki so jo sestavljali dosedanji zmagovalci.
Vratni red: 1. Borut Petrič (plavanje), 2. Eržebet Palatinuš (namizni tenis), 3. Mirko Puzovič (boks), 4. Saban Seidi (rokoborba), 5. Zoran Kalinič (namizni tenis), 6. Vladimir Triunovič (odbojka), 7. Čedo Brborič (košarka), 8. Ivica Modric in Darko Zibar (veslanje), 9. Svetlana Kitic (rokomet), 10. Vinko Pokrajčič (atletika) in Jasna Radoslav-ljevič (gimnastika).
Dosedanji zmagovalci: leta 1984 — Konpa, 1985 - N. Mriniek, 1986 -Lj. Petnjarič, 1967 - V. Nikolič, 1968 - S. Hrepevnik, 1989 - M. Resler, 1970 - N. Miloš, 1971 - Z. Fllipovič, 1972 - P. Miloš, 1973 - V. Petrovič-Pižon, 1974 - M. Jaušovec, 1975 - M. Jaušovec, 1976 - B. Petrič
D. Humer
i     Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
razpisuje prosta delovna mesta:
SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PLAN IN ANALIZE
Pogoj: diplomiran ekonomist in 5 let delovnih izkušenj
SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE
(2 delovni mesti)
Pogoj: diplomiran pravnik in 5 let delovnih izkušenj
SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA GRADBENE ZADEVE
Pogoj: diplomiran gradbeni inženir in 5 let delovnih izkušenj objavlja prosto delovno mesto:
REFERENTA ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV
Pogoj: višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Za vsa delovna mesta je tudi pogoj moralno politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi, razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
Zmago Mavric: Veliko govorjenja, malo narejenega
KRANJ — Po štirinajstdnevni prekinitvi, prvo kolo drugega dela je bilo že odigrano, bodo jutri in v nedeljo spet oživela košarkarska igrišča v dvoranah in telovadnicah. Svoj drugoligaski ples bodo nadaljevala moštva, ki se potegujejo za sam vrh, kakor tudi oni za sredino in tisti, ki se krčevito borijo, da bi z dobrimi igrami ostali v drugoligaski druščini. Kranjski drugoligas Triglav se je kljub novoletnim praznikom pripravljal tako kot vse doslej, saj se zaveda, da so v nezavidljivem položaju, predzadnji po dvanajstih kolih, s komaj štirimi točkami, torej le dvema zmagama.
Kje so vzroki za tako stanje točk in slabo uvrstitev, smo se te dni na enem izmed treningov pogovarjali s kapetanom triglavanov, Zmagom Mavričem?
»Na kratko rečeno, pomanjkanje drugoligaških izkušenosti, organizacijski, finančni in igralski kader so opravili svoje, pa Se poškodbe - od drugega kola naprej smo morali spremeniti koncept igre - ter ie kaj. Da nimamo drugoligaskih izkušenosti, je razumljivo, saj je preteklo že petnajst let od kar so takratni igralci nastopili v slovensko-hrvaški ligi, so pa še tudi drugi vzroki, ki precej vplivajo na nastali položaj v sami organizaciji. Predvsem mislim na gostovanja. Zaradi pomanjkljivih finančnih sredstev moramo ukrepati izredno neorganizirano in ceneno. Čeprav so nam obljubljali veliko, so storili bore malo. Se danes živimo ■am° °" obljub. Dogaja se, da na gostovanja potujemo še vedno z osebnimi avtomobili, kar poceni srečanja, vendar menim, da je taka pot nevarna in nezanesljiva. To sem tudi sam okusil na lastni koži, saj sem skupaj z Zupanom, Kalanom in Urlepom ostal na pol poti. Prav ti igralci pa so nam v Pulju manjkali, saj smo tekmo izgubili *ele v drugem podaljšku. Če temu dodam še potovanja v okrnjeni postavi zaradi šolskih, družinskih in službenih zadržanosti, je razumljivo, da še nismo gostovali v P°Po|n' postavi. Ze pogled v statistiko metov na vsaki tekmi pove, da imamo izredno slab odstotek metov izpod košev. Igra se ostreje in tudi ekipe imajo višje igralce. In kot že rečeno, so na naš način dela in predvsem igre same, vplivale poškodbe nekaterih igralcev.«
vu drugo.      8te 8e I*"1' uvrstili šele po tretji tekmi s Celjani. Celjani so v teh dvanajstih kolih nabrali sedem zmag, vi pa samo dve. Oboji pa imate enak igralski kader?
»Menim, da so bili takrat Celjani ekipa enakih kvalitet in da so o zmagi odločale malenkosti. Splet okoliščin je bil tak, da bi tudi mi lahko izgubili, saj smo od petnajste minute dalje, takrat v Novem mestu ostali brez Koširja. Le-ta pa je sedaj nosilec naše igre. Zavedati pa se moramo tudi o pogojih dela v Kranju in Celju. Ti pa so v Celju vsekakor stoodstotno boljši kot pri nas. In če pogledava naprej, smo od drugega kola ostali brez visokega centra Skubica. S poškodbo le tega se je naša igra prenesla na krilne igralce. Stefe in Omahen, kljub vidnemu napredku, še vedno nista nadomestilo za Skubica. Ce dodam še slabe igre Kalana in Urlepa, ki zaradi osebnih težav še vedno nista kos vključevanju v drugoligaski tempo dela, so že razumljive razlike v točkovnem kontaktu s Celjani.
V nadaljevanju vsi pričakujemo, da se bomo izkopali iz težkega položaja. Stefe, Strekelj, Urlep in drugi igrajo iz tekme v tekmo bolje. Bojim se le, da se igralcev ne bi lotilo malodušje. Fantje so bili namreč v zadnjih letih - slovenska liga - pač navajeni zmagovati, saj v 75 odstotkih prvenstvenih srečanj niso okusili poraza. Sedaj pa se porazi vrste kar po tekočem traku. Pri vseh teh izgubljenih točkah doma pa nam bi bili v veliko oporo lahko tudi gledalci, ki jih v Kranju ni malo, in pa vsekakor še več delavci v kranjskem športu.« In prihodnost gorenjske košarke?
»Kar zadeva igralce - obetajoča. Vzemimo samo današnje moštvo Triglava! V njem nastopata mladi Strekelj (prej Kroj) in Omahen (Sava) in če bi bili okrepljeni še z Jeseničani (Božič, Bunderle, Vujačič), kjer naj bi bila to selekcija Gorenjske v današnji drugi ligi. Prepričan sem, da bi se borili za sam vrh. Ne vem pa, kako prepričati nekatere funkcionarje o združitvi teh igralcev v eno močno ekipo. Za primer naj naveden samo le Vujačiča (Jesenice). 2e lani smo navezali stike z jeseniškim klubom, toda nismo jih mogli prepričati, da bi ga dobili mi. V letošnji tekmovalni sezoni je lahko prestopil k Mariboru. Enako se nam je zgodilo z Božičem, le razlika je v tem, da je Marko ostal na Jesenicah. Oba sta bila za to, da zaigrata v našem moštvu. Upam, da nam bo prav novi način tekmovanja — nastopanje regionalnih reprezentanc - prinesel tudi združitev v gorenjskem košarkarskem prostoru!«
i lJ01"^ v naf!a,Jevanju se bodo triglavani morali krepko potruditi, da se v ligi tudi obdrže. ICjslko.namr*^ izPade le eden ali pa trije. In če bo lahko v nadaljevanju zaigral še Skulm -poškodba se izboljšuje- bodo z zavzetostjo vseh le uspeli, da se v drugoligaski druščini tudi obdrže. D. Humer
Medobčinska liga v odbojki
V medobčinski ligi v odbojki, ki jo vodi komisija za odbojko pri ZTKO Radovljica, sta bili na sporedu dve koli V moški ligi sodehnejo
poleg ekip iz radovljiške občine še ekipe Žirovnice, Triglava in Gumarja iz Kranja. V ženski ligi pa poleg ekip iz radovljiške občine še ekipa Kovinarja z Jesenic. Lestvici po 2. kolu: moški:
Plamen Kropa 2   2   0  6:1 4
Triglav 2   1   1   5:3 3
Bohinj 2   1   1   3:5 3
Radovljica 2   1   1   3:5 3
Žirovnica Gumar
Kamna gorica
ženske:
Gorje
Dobrava
Podnart
Bohinj
Kamna gorica Bled
Radovljica Plamen Kropa
1 1   0  3:0 2
2 0 2 1:6 2 1   0   1   2:3 1
6:2 6:2 5:3
1 5:3 1 4:4 0 2 2
4 4 3 3 3
3:1 2 0:6 2 0:6 2
Drugo kolo ni prineslo presenečenj
Planinski koordinacijski odbori
Mladinski odseki planinskih društev se na po sameznih območjih in v pokrajinah združujejo v koordinacijske odbore, ki niso izvršilni organi, temveč so le posvetovalnega pomena, so p;i vseeno i/redno pomembni /.a dejavnost planinske Organizacije. Prvotno so bili mladinski koordinacijski odbori samostojni, od konca leta i<)7.r> dalje pa so del m eddruš t v enih odborov planinskih društev pokrajine ali območja. To prispeva k celovitemu reševanju problematike planinstva.
Mladinska komisija Planinske EVOM Slovenije zato začenja akcijo /a oblikovanje koordinacijskih odborov povsod, kjer so planinci Kjer pa le-ti že delujejo (sem sodi tudi Gorenjska), pa morajo temeljito oceniti in analizirati (lose danje delo
J, 2erdill \
Tečaji v Tržiču
Tržič — Med zimskimi šolskimi počitnicami bo ŠSD Polet pripravilo smučarski in drsalni tečaj za vse starostne kategorije. Tečaji se bodo pričeli v soboto, 22. in končali 29. januarja. Cene za posamezne tečaje so naslednje: smučarski tečaj: v Ročevnici 120 dinarjev, v Hrastah 250 in na Zelenici 600 dinarjev. Drsalni tečaj bo stal 120 dinarjev. Informacije daje vsak dan v dopoldanskih urah Janez Vagner na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, kamor se tudi lahko prijavite do 15. tega meseca. Sprejemajo prijave tako za predšolske otroke, šoloobvezne kakor tudi za starejše. J. K.
Otvoritev sezone v Sebenjah
SEBENJE - TVD Partizan Križe - sekcija za skoke je v ponedeljek pripravila tekmovanje gorenjske regije v smučarskih skokih za cicibane, mlajše in starejše pionirje na 25-metrski skakalnici. Nastopilo je 44 mladih skakalcev, kot gostje pa so nastopili še mladi Avstrijci. Tekma je bila dobro organizirana in odlično izvedena, kljub slabemu vremenu. Največ uspeha so imeli domačini.
Rezultati: cicibani: 1. Pogačnik (Križe) 180,5; 2. Jagodic 178,5; 3. Skrjanc (Triglav) 164,5.
ml. pionirji: 1. Poljane (Križe) 170,0 (19, 18); 2. Čimžar (Triglav) 162,5 (18,5, 18); 3. Zabkar (Križe) 159,0(18,5, 17).
st. pionirji: 1. Mandeljc (Križe) 178,0 (20,5, 19,5); 2. Ropret (Triglav) 170,5 (19,5, 18,5); 3. Jošt (Križe) 168,5(19,18). J. K.
V Adergasu in Besnici
V nedeljo, 9. januarja, bo v Adergasu na .15 metrski skakalnici letošnje gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih za starejše in mlajše mladince ter meddruštveno tekmovanje za pionirje. To bo po nekaj letih v tem kraju pod Krvavcem spet dokaj kvalitetna prireditev, na kateri bodo nastopili tudi državni reprezentanti. Tekmovanje bo za športne delavce iz Adergasa in Cerkelj pomembna preizkušnja, saj bodo letos organizatorji še več republiških tekmovanj. Isti dan ob 9. uri pa bo v Besnici meddruštveno tekmovanje za mlajše pionirje in cicibane gorenjske regije. J. J.
ŠKOFJA LOKA — Člani šolskega športnega društva »Janez Peternelj« na loški gimnaziji, z njimi pa seveda celoten gimnazijski kolektiv, so ob koncu leta, ki se je izteklo, slovesno proslavili 15-letnico obstoja in delovanja tega društva. Društvo je bilo torej ustanovljeno pred petnajstimi leti. Marljivi športniki so ga poimenovali po znanem kolesarju — tekmovalcu — Janezu Peternelju iz Delnic v Poljanski dolini. V poldrugem desetletju se je v društvu »izšolalo« mnogo dobih in kvalitetnih tekmovalcev. Nekateri med njimi — atleti, smučarji... — so se že med obiskovanjem gimnazije ali pa kasneje borili celo v dresih z republiškim ali pa državnim grbom. Ob 15-letnem jubileju so dijaki v prostorih škofjeloške gimnazije pripravili tudi razstavo, ki prikazuje uspehe in dosežke društva ter uspehe dijakov športnikov (slika zgoraj). Na svečani akademiji pa so ob 15-letnici ŠŠD Janez Peternelj podelili tudi posebna priznanja. Za dolgoletno mentorstvo in vodenje društva ga je prejel prof. Ivan Križnar (slika spodaj), za dolgoletno izredno uspešno vodenje planinske sekcije pa prof. Branko Roblek. Priznanja je izročil ravnatelj škofjeloške gimnazije Marko Erznožnik. Nagrade pa so na svečanosti prejeli tudi najprizadevnejši dijaki. (—J. Govekar) — Foto: F. Perdan
V II. kolu za pokal Kranja v košarki so se v prvi skupini srečali: Gumar : KS Zlato polje 49:33 ( 26:20), Krvavec : Šenčur 49:55 ( 21:32), Sava : KS Vodovodni stolp 69:66 (37:23).
Strelec kola je igralec Planinšek - KS Vodovodni stolp z 22 doseženimi koši. Lestvica po drugem kolu:
Gumar - Kranj 2   2   0    93: 74 4
Šenčur 2  2   0   109: 96 4
Sava 2  2   0   132:123 4
KS Vodov, stolp 2   0   2   107:113 2
Krvavec 2  0   2   106:118 2
K8 Zlato polje 2   0   2    80:103 2
II. skupina
Zaostalo srečanje: Trhle veje : Iskra 68:57 (25:33), ostala srečanja II. kola; Kranj 75 : Trhle veje 54:39 (27:19), Triglav : Beksel 72:50
(37:29). Strelec 2. kola je Rus Marjan (Trhle
vej«) s 23 doseženimi koši.
Lestvica po drugem kolu:
Kranj 75 2 2 0
Triglav 2 11
Trhle veje 2 11
Iskra 1 0 1
Beksel 1 0 1
106: 88 4 121:102 3 107:111 3 57: 68 1 50: 72 1 čm
Še vedno »akcija smučarska izkaznica«
Smučarski klub Triglav iz Kranja še vedno vpisuje nove člane. Izkaznico Smučarske zveze Slovenije, na osnovi katere imate določene popuste pri nabavi opreme in pri vožnjah na žičnici, lahko v Kranju nabavite vsak dan razen nedelje v Slaščičarni Sink.
Najuspešnejši tekmovalci namiznega tenisa
i
Pred dnevi je imelo športno društvo Kondor iz Godešiča redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo društva v preteklem letu ter sprejeli program za leto, ki ga pravkar pričenjamo. Med večjimi uspehi, ki so jih dosegli športniki Godešiča, so nedvomno: 3. mesto v gorenjski namiznoteniški ligi. osvojitev naslova ekipnega občinskega prvaka ter dosežena odlična mesta na občinskih prvenstvih za posameznike v namiznem tenisu. Uspešno je še delovala strelska sekcija, kakor tudi nogometni
klub, saj so se nogometaši uvrstili v pokalnem tekmovanju na Gorenjskem med 6 najboljših ekip. Društvo je skrbelo tudi za strokovne kadre, saj so v preteklem letu dobili nogometnega trenerja ter dva inštruktorja, dva trenerja za streljanje in namizni tenis. Člani so opravili
Ki raznih delovnih akcijah več kot 1200 ur. ajvečja želja za novo poslovno leto bo vsa-kakor pridobitev lastnih društvenih prostorov.
J. Starman
~- - v peten in soooto, z4. in zo. aecemora,jy uuu rtegv101**
»*ora« v Puštalu v Škofji Loki sindikalno prvenstvo občine Škofja Loka v tSraniU' Tekmovanje sta pripravila škofjeloški občinski sindikalni svet ter ooemska telesno kulturna skupnost, bilo pa je že sedmič. Letošnje prvenstvo m i lzr?dno množično, saj so se ga udeležile moške in ženske ekipe iz do „nJtZ?*£eJovnJn organizacij in kolektivov v občini. Na sliki: ženska ekipa poajetja LGP u Škofje Loke med tekmovanjem, (jg) Foto: F. Perdan.
r
Nastopilo blizu 300 strelcev
Kranjski strelci so pred dnevi organizirali množično tekmovanje z zračno puško, kjer je nastopilo 285 strelcev in strelk iz sedmih družin. Najštevilnejši so bili člani sekcije Tone Nadižar (75), nekaj manj nastopajočih pa so imeli še Sava (60), SD Franc Mrak (61), SD Janko Mlakar (59).
Vrstni red: 1. Naglic 183, 2. Černe 180, 3. Pe-ternel F. st. 178, 4. Silar 177, 5. Retelj 177, 6. J. Frelih 176 itd. B. Malovrh
Istra-benz prvi
Na kegljišču Hidro v Medvodah je bilo med-klubsko prvenstvo v disciplini 6 x 100 lučajev, na katerem je nastopilo 12 ekip. Prvo mesto in pokal je osvojila vrsta Istra-benz z 21 točkami pred Grad lesom, Terenom, Aerom in Hidrom. Med posamezniki je bil najboljši Vernik (Istra-benz) s 5460 podrtimi keglji pred K riža jem (Slovenijales) in Kerničem (Gradles). -fr
Občinska kegljaška liga
Letos sodeluje v kranjski občinski kegljaški ligi 6 ekip, in sicer Preddvor, Krvavec, Sava, Simon Jenko, Iskra in Merkur. Ustanovili pa so tudi B ligo. V njej sodeluje 10 ekip: Elektro, Živila, Triglav (mladinci), Borec, Enotnost, Cestno podjetje, Gumar, Kxoterm, Sava B in Simon Jenko B. Organizator je komisija za kegljanje pri TKS Kranj. A ligo vodi Marjan Pičulin, B pa Tone Dolinar. Ekipe A lige so že odigrale 1. kolo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Krvavec : Sava 2418:2386, Merkur : Iskra 2406:2490, Preddvor : Simon Jenko 2613:2649. A.Juvančič
Jesenice in Ljubno v vodstvu
V preteklih dneh seje nadaljevalo prvenstvo v gorenjski hokejski ligi. Ekipe so odigrale 3. in 4. kolo.
Rezultati — 3. kolo: Ljubno : Naklo 8:5, Jesenice : Peter Majer 104, Kokrica : Žabnica 8:4, Blejska Dobrava : Pristava 5:3, 4. kolo: Peter Majer: Ljubno i 2:3, Naklo : Kokrica 7:9, /ahmea : Blejska Dobrava 3:12, Jesenice : Pristava 16:1. >
Na lestvici vodita Jesenice in Ljubno, ki imata po 8 točk, na 3. mestu je Blejska Dobrava 7, 4. Kokrica 5, 5. Pristava 2 itd.
B Krivic
Ustanovili so gorenjsko regijo -v smučarskih skokih
S tekmo najmlajših skakalcev, ki je bila v ponedeljek v Sebenjah, se je na Gorenjskem začela letošnja sezona v smučarskih skokih. Pred dnevi so ustanovili v skladu s smernicami telesne kulture SRS in novega tekmovalnega sistema gorenjsko regijo v smučarskih skokih. Upravni odbor bo vodil Ambrož Teran iz K rižev, sekretar pa je Vinko Janša iz Kranja. Sedež je v Kranju. Na prvi seji so sprejeli koledar tekmovanj, ki jih bo organizirala gorenjska regija oziroma klubi s področja Gorenjske in na katerem bodo lahko nastopali v konkurenci samo tekmovalci z Gorenjske.
Sicer pa bo v letošnji sezoni na Gorenjskem več kvalitetnih prireditev oziroma prvenstev. Iz koledarja smučarske zveze Slovenije je razvidno, da bodo praktično vsa prvenstva SRS in SFRJ v letošnji zimi na Gorenjskem, le prvenstvo za člane bo v Mariboru, in sicer 22. februarja. V Sebenjah bo 23. januarja prvenstvo SRS za mlajše mladince, isti dan bo v Zireh prvenstvo SRS za mlajše pionirje. SK Triglav bo letos organizator prvenstva SRS za starejše pionirje, ki bo 30. januarja v Adergasu, prvenstva SRS za cicibane 5. februarja > v Besnici, naslednji dan pa bo državno prvenstvo za mlajše mladince na Gorenji Savi. Državno prvenstvo za starejše mladince bo na 90-metrski skakalnici v Planici 12. februarja, v nedeljo, 13. februarja, pa bo državno prvenstvo za člane na 120-metrski skakalnici.
Koledar gorenjske regije v smučarskih skokih
Datum
8.1. 9.1.
22. 1. 23.1. 30. 1. 6.2.
13.2.
27.2. 6.3. 13.3. 26.3. 27.3.
Kraj	Skakalnica
Poljane	30-m
Besnica	20-m
Adergas	35-m
Sk.Loka	25-m
Sebenje	45-m
Besnica	20-m
Kranj	50-m
2iri	30-m
Sebenje	45-m
Pšata	20-m
Kranj	35-m
Hrušica	20-m
Ziri	30-m
Kr. gora	40-m
Planica	60-m
Vrsta tekmovanja
Po stezah part. Jelovice medklubsko tekmovanje gorenjsko prvenstvo gorenjsko prvenstvo gorenjsko prvenstvo gorenjsko prvenstvo pokal Kranja medklubsko tekmovanje medklubsko tekmovanje medklubsko tekmovanje medklubsko tekmovanje medklubsko tekmovanje medklubsko tekmovanje medklubsko tekmovanje medklubsko tekmovanje
Kategorija
SP, MP MP.CI SM, MM SP, MP CI CI
Cl, SM, MM MM
SM, MM MP, CI SP, MP CI
SP.MP 8P.MP Cl.SM.MM
J. Javornik
Turnir brez zmagovalca
V Mojstrani je bil pred dnevi košarkarski turnir v počastitev krajevnega praznika. Sodelovalo je 5 ekip, vendar turnir ni prinesel zmagovalca. Finalna tekma med A in B ekipo Mojstrane je bila prekinjena. 3. mesto je osvojila ekipa Rekreacije, 4. je bila mladinska ekipa Mojstrane, 5. pa ekipa OŠ 16. december. Na turnirju so se najslabše izkazali sodniki, ki so izredno slabo opravili pomembno funkcijo pri vodanju turnirja. J. Omerza
Pokal za Kondor I
ŠI) Kondor iz Godešiča je organiziral tradicionalno tekmovanje v namiznem tenisu za pokal Godešiča. Tekmovanje je bilo organizirano v okviru prireditev občinskega praznika Škofje Loke. L mesto je osvojila ekipa Kondorja I pred Kondorjem II in Partizanom Gorenja vaH.
Rezultati: Kondor I : Gor. vas 5:0, Kondor II : Gor vas 5:2. Kondor I : Kondor II 5:1.
J. Starman
r
Uspešen: nastop Norčiča
Včeraj se je v Bischofshofenu v Avstriji končala jubilejna 25. novoletna skakalna turneja Intersport, kjer je letos sodelovalo nekaj nad 70 najboljših skakalcev iz 14 drt«v Tudi letošnje tekmovanje je pokazalo, da sta še vedno vodilni deželi v smučarskih skokih NDR in Avstrija. Kljub vsemu pa so se med najboljše tokrat bolj kot v preteklih dveh letih vrinili tudi nekateri skakalci iz ostalih dežel. Pri tem se je najbolje izkazal Švicar VValter Steiner, ki je bil povsem enakovreden najboljšim Vzhodnim Nemcem in Avstrijcem. Našo državo so letos zastopali štirje skakalci, med katerimi pa je bil daleč najboljši Kranjčan Bogdan Norčič, ki je v Oberstdorfu osvojil zelo dobro 18. mesto, v Innsbrucku pa je bil 16.
J. Javornik
nja vštevši s prireditvijo Po poteh partizanske Jelovice. En takšen stroj bi bil dovoli za vse.«
Bohinjci so v torek in v sredo prestali težko preskušnjo. Kljub neugodnemu vremenu, za katerega sta bila značilna enkrat od-juga, drugič mofno sneženje, so pripravili kvalitetno tekaško prireditev na Pokljuki in v Bohinjski Bistrici, ki je še utrdila sloves bohinjske tekme v smuških tekih in Bohinjcev kot dobrih organizatorjev. Oboje je^odlično spričevalo, da bo mednarodna smučarska zveza tudi v prihodnje zaupala organizacijo vrhunskih tekaških prireditev Bohinju oziroma Telesnovzgojnemu društvu, pri katerem deluje organizacijski komite. Organizacija; tekaške prireditve svetovne vrednosti terja razen denarja obilo truda in prostovoljnega dela. Bohinjci, njihovi sodelavci in pokrovitelji so zmogli oboje in poželi kopico pohval za dobro pripravljeno tekmovanje v težkih razmerah.
Koliko truda terja organizacija takšne prireditve pripovedujejo nekateri člani organizacijskega komiteja in funkcionarji tekmovanja.
Jože
Podlipnik iz Bohinjske Bistrice, vodja
tekmovanja:
»2e vsa leta sodelujem pri organizaciji bohinjskih tekaških prireditev. Zakaj? Sam sem bil včasih tekač in delil smučine s Smolejem, Kordežem, Klančni-kom, Janšem, Godcem, Kmetom, Bervarjem in Isteničem, ki je še posebno slovel zaradi izdelovanja maž, pa tudi hčerki sta bili tekačici. Priprava prog nam je zaradi nestanovitnega vremena povzročala največ 'preglavic. Selili smo se iz doline na Pokljuko, pa spet s Pokljuke v Bohinjsko Bistrico. Če je bilo treba, je pomagalo pri pripravi prog tudi po sto ljudi. Tudi napotki Janeza Pavčiča in Gašperja Kordeža so bili dobrodošli. Bohinjci pa ne bi bili Bohinjci, če ne bi bili trmasti. In prav naša trma, da tekmovanje izpeljemo, je bila odločilna! Upam, da v zadovoljstvo vseh!«
Inž. Franc Bajt,
predsednik organizacijskega komiteja Bohinj'77:
»Prepričan sem v uspeh in dobre ocene tekmovanja, ki smo ga pripravljali in izpeljali v izjemno težkih pogojih. Najman 80 ljudi je delalo noč in dan. Upam, da bo letošnja bohinjska tekaška prireditev štela za sicer še neuradni svetovni tekaški pokal, čeprav vsi pogoji niso izpolnjeni. Kljub temu je bila konkurenca izredno močna, saj je nastopilo 6 tekmovalcev, ki so doslej zbrali že 20 in več točk v svetovnem pokalu, in štirje tekmovalci, ki imajo 19 ali 18 točk v pokalu. Še posebej bi se za nesebično pomoč rad zahvalil vitranškim žičnica r-jem, ki so nam dali na voljo teptalni stroj za pripravo prog. Brez njega bi bili nemočni. Takšna naprava velja okrog 20 milijonov starih dinarjev in bi kazalo razmišljati o nakupu takšnega ozkega teptalnega stroja. Veseli bi ga bili vsi, ki na Gorenjskem pripravljamo tekaška tekmova-
Janez Žitnik, sekretar organizacijskega odbora FIS A Bohinj '77:
»Po kvaliteti in množičnosti je bilo letošnje tekmovanje najmočnejše od vseh dosedanjih bohinjskih tekaških prireditev. Toliko kvalitetnih tekačev še nikdar ni prišlo k nam. Organizacije prireditve smo se lotili z izredno zavzetostjo in uspeli kljub skrajno neugodnim vremenskim razmeram, saj je bilo en dan preveč, drugi dan pa premalo snega. Ljudje, prekaljeni na dosedanjih prireditvah, so delali noč in dan in počivali praktično le od 11. ure zvečer do štirih zjutraj. Seveda pa ne kaže prezreti pomoči žični-Čarjev iz Kranjske gore, ki so nam posodili ratrac za teptanje prog, čeprav je pri njih sezona na višku in ga sami rabijo, vojakov, delavcev Cestnega podjetja, poštarjev in vseh, ki so nam pomagali, da je prireditev uspela. Veliko nam je pomagala pogruntavščina Gašperja Kordeža, s pomočjo katere smo hkrati s teptanjem proge delali tudi že smučine.«
J. Košnjek
Priznanja občine Škofja Loka
Tržiški ZLIT dobil novo zabojarno
Na slovesnosti, ki je bila v četrtek, 30. decembra, so kolektivu Zlita zaradi izrednih gospodarskih dosežkov podelili zlato plaketo mesta Tržiča .
Tržič — Na slovesnosti, ki so se je razen članov delovnega kolektiva Zlita in upokojencev udeležili tudi predstavniki trŽiške občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in SOZD Gorenjski lesarji in gozdarji, je o pomenu nove zabojarne govoril predsednik delavskega sveta ZLIT Milan Ropret. Moderen objekt je širok 20 in dolg 50 metrov. Čeprav je izdelovanje najrazličnejših zabojev in palet že dolgo ena osnovnih dejavnosti Zlita, le-ta do letos ni imela primernih prostorov. Zato je otvoritev nove zabojarne, ki je veljala 9 milijonov dinarjev, še pomembnejša. Projekti zanjo so bili izdelani leta 1972, gradnja pa se je začela predlanskim. Denar sta zagotovila delovni kolektiv in Ljubljanska banka.
Za zdaj bodo v novem objektu izdelali letno okrog 7000 kubičnih metrov zabojev. Ko pa bo zabojarna popolnoma opremljena in povečana, se bo količina izdelanih zabojev povečala na 9500 kubičnih metrov zabojev. Za uresničitev tega cilja bo kolektiv potreboval še okrog 5 milijonov dinarjev.
Na četrtkovi slovesnosti, za katero sta pripravila kulturni program kvintet Bratje Zupan in pionirska folklorna   skupina   Karavanke, je
predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris podelil kolektivu Zlita zlato plaketo mesta Tržiča. Sklep o podelitvi plakete so zaradi izrednih gospodarskih dosežkov kolektiva sprejeli delegati tržiške občinske skupščine na enem od zadnjih zasedanj leta 1976. -jk
Skorja Loka - Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v občini podelili več priznanj. Veliko plaketo bo prejela lesna industrija Jelovica Škofja Loka za pomembne dosežke v razvoju podjetja, posebno z uvedbo sodobne tehnologije proizvodnega procesa montažne stanovanjske in druge gradnje ter za uspešno razvijanje samoupravne organiziranosti združenega dela; veliko plaketo pa bo prejela tudi osnovna šola Peter Kavčič iz Škofje Loke za dosežene uspehe pri vzgojnoizobraže-valnem delu, posebno za uspešno delo in rezultate pri razvijanju svobodnih dejavnosti ter za organizirano vključevanje šole v krajevno družbenopolitično življenje. Malo plaketo bo prejel kolektiv veletrgovine Loka Škofja Loka za uspešni razvoj podjetja, posebno zaradi dosežkov v razvoju maloprodajne mreže in prodajnih površin v občini in izven nje, v združevanju in povezovanju dejavnosti ter aktivnem vključevanju v družbene akcije pri razreševanju krajevnih vprašanj. Za dosežene uspehe pri organiziranju lastnih materialnih pogojev za urejanje pomembnih komunalnih objektov in za izredno aktivnost in povezanost družbenopolitičnih in -go-
Podelili nagrade Borisa Kraigherja
Ljubljana — V torek, 4. januarja, so ob navzočnosti številnih slovenskih družbenopolitičnih delavcev slovesno podelili letošnje nagrade Borisa Kraigherja, najvišja gospodarska priznanja naše republike za izjemne dosežke trajnejšega pomena. V spomin na pomembnega soustvarjalca jugoslovanske socialistične samoupravne družbe, nekdanjega podpredsednika Zveznega izvršnega sveta ter narodnega heroja Borisa Kraigherja so tudi pri Srem-ski MitrOVici, kjer je v prometni nesreči izgubil življenje, položili venec ter z minuto molka izrazili spoštovanje uglednemu družbenopolitičnemu delavcu. Vence pa so položili tudi na njegov grob na Žalah naši znani družbenopolitični delavci in predstavniki gospodarskega življe-nja-naše republike.
Do zdaj je prejelo Kraigherjeve nagrade oseminštirideset nagrajencev. Letošnji dobitniki teh visokih priznanj pa so Stane Kokalj iz tovarne dokumentnega in kartonskega papirja Radeče, Alojz Libnik, direktor zdravilišča Rogaška Slatina, Janez Perovšek, direktor Ljubljanskih mlekarn, delovna skupina konstruktorjev transportnih strojev iz Metalne in Franc Braniselj, glavni direktor Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke. Inženir Franc Braniselj je priznanje dobil za dolgoletno gospodarsko delo, posebno za uvajanje sodobne organizacije dela in za razvijanje samoupravljanja v kolektivu. Na pobudo nagrajenca so v delovni organizaciji uvedli samoupravljanje prek delovnih skupin; loške tovarne hladilnikov pa so v zadnjih tridesetih letih več kot za dvajsetkrat povečale obseg poslovanja. Izredno uspešna organizacija je ob tej priložnosti prejela tudi priznanje Borisa K raigherja.
D. S.
spodarskih dejavnikov ter občanov krajevne skupnosti Ziri za skupne akcije, bo prejela malo plaketo krajevna skupnost Ziri, z malo plaketo občine pa bo za svoje 20-letno aktivno in uspešno delo v odboru Po stezah partizanske Jelovice nagrajen tudi Janez Lušina. Ob občinskem prazniku pa bodo občinske nagrade prejeli: Danica Oblak iz Lučin za dolgoletno prizadevno pedagoško delo na podružnični šoli Lu-čine, posebno za mentorsko delo z mladimi kadri ter aktivnost na področju družbenopolitičnega in kulturnega življenja kraja, Franc Kemperle iz Škofje Loke za večletno požrtvovalno delo na področju smučanja, zlasti za uspešno sodelovanje pri organiziranju številnih tekmovanj, posebno z organiziranjem tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice, Ivan Jugovic iz Dor-farij za dolgoletno prizadevno in vestno delo na kmetijskem posestvu v Škofji Loki, posebno za dosežene uspehe na tekmovanju traktoristov-oračev in Franc Demšar iz Železnikov za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v najbolj množični krajevni organizaciji — Socialistični zvezi. Priznanja bodo nagrajenci prejeli na slavnostni seji občinske skupščine. D. S.
Zlato plaketo mesta Tržiča je predsedniku delavskega'sveta Zlita Tržič izročil predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris — Foto: F. Perdan
tedni po svetu
DRU2BAGULF OIL PODRŽAVLJENA
Vojaika vlada ekvadorskega predsednika Alfreda Povede Burbana je prevzela vse delnice in pravice ameriške naftne družbe Gulf Oil, ki je doslej izkoriščala in prodajala v tujino 37,5 odstotka ekvadorske nafte. Ekvadorska državna naftna korporacija CEPE bo odslej nadzorovala 62,S odstotka izkoriščanja in prodaje svoje nafte, preostali del pa bo še naprej v Isti ameriške družbe Tezaco. Družba Gulf Oil bo menda prejela 82 milijonov dolarjev odškodnine, njen odhod iz Ekvadorja pa pomeni daljnosežen uspeh v boju za čim hitrejšo in popolnejšo gospodarsko osamosvojitev te latinskoameriške države.
PRAVICA DO SMRTI
Kalifornija je kot prva država v ZDA priznala neozdravljivo bolnim ljudem pravico, da odklonijo umetno podaljševanje življenja. Novi zakon, ki je med zdravniki sprožil burne razprave, je skrbno sestavljen, da bi ne bili mogoči nesporazumi in pravni spori. Vsakemu prebivalcu Kalifornije ne glede na starost in zdravstveno stanje dovoljuje zahtevo, da na zadnji stopnji neozdravljive bolezni odstranijo aparate za podaljševanje življenja.
UMRLO 43 RUDARJEV
V nesreči, ki se je zgodila 30. decembra lani v premogovniku v Ostravi na CSSR, je umrlo 43 rudarjev. Do nesreče je prišlo, ko je eksplodiral zemeljski plin. Ob eksploziji je bilo v jami 22S rudarjev. Večini, razen 43, se je posrečilo rešiti. Preiskava o vzrokih eksplozije se še nadaljuje.
IZVOZ V DRŽAVE EGS
Države v razvoju, med njimi tudi Jugoslavija, bodo letos lahko izvažale razne industrijske proizvode v države EGS v vrednosti okrog 6,5 milijarde dolarjev, ne da bi jim bilo treba plačati carino. Te olajšave pa ne bodo veljale za tekstil, obutev in nekatere proizvode črne metalurgije.
PODRAŽITVE V ITALIJI
Italija je preteklo leto zaključila s 3,6 milijardami dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Če vlada ne bo našla drugih rešitev za izravnavo, bo prisiljena vpeljati posebne omejitve, pravi predsednik vlade Andreotti. Tako napovedujejo, da se bo bencin podražil za dvakrat, omejitve glede porabe mesa pa bi se nanašale samo na govedino; trgovine je ne bi prodajale vsak četrti dan v tednu.
V ZRN CENTRALA NA VETER?
V ZRN raziskujejo možnosti za gradnjo elektrarne na veter z močjo 200 kilovatov Zvezni minister za znanost Matthbfer je
, izjavil, da je že pripravljena dokumentacija ' za tako elektrarno z močjo 2 do ,'i megava-| tov, raziskave pa naj bi Se pokazale, v j kakšni meri bi bile elektrarne na veter ren-: tabilne in tehnično zanesljive.
NESREČE MED NOVOLETNIMI PRAZNIKI
V Chicagu so bili pred novoletnimi prazniki in med njimi kar trije požari. 25- decembra je v požaru izgubilo življe-
j nje 12 ljudi, v novoletni noči 9 ljudi, ; 2. januarja pa je izbruhnil še tretji požar, ki je zahteval 5 življenj.
Na egiptovski ladji Patra, ki je pred tednom dni potonila v Rdečem morju, je umrlo 114 ljudi. Na ladji je potovalo 481 potnikov iz Meke, ko je nenadoma izbruhnil požar.
V Andskih hribih pa se je 1. januarja zrušilo potniško letalo. V nesreči, ki sta jo povzročili megla in neurje, je umrlo skupaj 20 potnikov in članov posadke.
AVTOMOBIL LETA
Novinarji 47 specializiranih listov iz petnajstih držav so v Rimu proglasili angleški avtomobil rover 3500 za »avtomobil leta«. Sledijo mu audi 100, ford fiesta, renault 14 ; in volkswagen golf. Kriteriji za ocenjevanje so tehnične novosti vsakega modela, varnost vožnje in tehnične kvalitete v funkciji njegove cene.
Moji dopisniki iz gorenjskih krajevnih skupnosti mi sporočajo večinoma žalostne in prežalostne novice o letošnjih obiskih dedka Mraza. Prav rad jim verjamem, da so bili marsikje strahotno razočaram nadklavrnostjeobiska dedka Mraza, kajti tudi meni in moji vnukinji se ni kaj prida bolje godilo, ko sva se napotila v našo krajevno skupnost dočakat ljubega dedka Mraza. Nočem posploševati, kajti marsikje je bil dedek tudi spodoben, dostojanstveno velikodušen kot se mu spodobi, moram pa le okrcati tiste prireditelje,*^ so dedka Mraza organizirali na vrat na nos, v hudo zmotnem prepričanju, da je za otroke že vse dobro. Velja prav nasprotno, otroci so najhujši kritiki in pronicljivi opazovalci, zato jih ne smemo podcenjevati.,
No, kar se mojih izkušenj tiče, najlepše pri vsem je bilo veselo pričakovanje ob obisku dedka Mraza, ki pa ga je ob koncu že moralo pokvariti najprej to, da so se organizatorji postavili pred vhodna vrata v dvorano in strogo zahtevali zdravstvene izkaznice kot potrdilo, da je otrok res še predšolski. Midva je nisva imela, zato se je organizatorka sklonila k otroku in ga prav sladko vprašala, koliko let mu je. Ko je vnukinja brez pridržkov veselo zaž-golela, da jih šteje že šest, me je stroga organizatorka prav ra-beljsko pogledala, se pomenljivo spogledala z organizatorjem poleg nje in naju naposled milostno spustila. Mejduš, če me ni imelo, da bi ji ene ne primazal okrog režečega ustja, pa sem se umiril in sklenil, da krajevni skupnosti nakažem tistih nekaj jurjev, kolikor bo darilo vredno.
Dve otroški igrici sem zehajoče pretrpel, pa se zaradi njih ne pridušam, ker so jih pripravili — kakorkoli pač že — otroci; šokantno je bilo pozneje, ko je na oder izvolil priti sam dedek Mraz: brez koša, brez brade, brez zajčkov ali drugih živalic, brez prijetnega nagovora. Nekaj je mrmral, da je pač tu, nato so otroci nekaj zapeli, nazadnje mu je bilo najvažnejše, da lepo v miru in brez otroškega prerivanja razdeli darila. Hudo slab dan je moral imeti tisti naš dedek, da se mu niti obleči ni zdelo vredno, kaj šele primerno ogovoriti. Nazadnje me je hudo imelo, da oceni predstavo še vnukinja, kije bila sicer vesela darila, a je vseeno pristavila: »A veš, meni se pa ni zdel dedek Mraz lepo oblečen!«
Zdaj pravim, drugo leto raje nikar, če ni vredno truda in orga-nizatorskih prizadevanj! Bolje ničesar kot predstava po sili, v razočaranje starejšim in v posmeh mlajšim.
Dražgoše
PRISRČNA POVABILA
Pripravljalni odbor VI. smučarskega prvenstva enot teritorialne obrambe SR Slovenije prisrčno vabi vse pripadnike enot in druge občane, da se v čimvečjem številu udeleže manifestacije v Dražgošah. Podobne so tudi želje članov prireditvenega odbora prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Seveda pa so še posebno topla povabila domačinov — Dražgošanov,
ZA PREHRANO NI SKRBI
Za prehrano obiskovalcev Dražgoš bo dobro poskrbljeno. Skupine, ki se bodo udeležile proslave imajo možnost, da krajevni skupnosti Dražgoše sporočijo, če želijo za udeležence slavja tudi toplo malico. Tako bodo imeli omogočeno toplo prehrano na eni od dražgoških domačij.
ZAPRTA CESTA
Zaradi tekmovanja patrulj bo cesta K ropa — Dražgoše v nedeljo, 9. januarja, zaprta od 7. do 13. ure. Tudi obiskovalci, ki se bodo v Dražgoše napotili iz Selške doline, bodo svoja vozila pustili na Rudnem in se navzgor napotili peš.
SNEGA DOVOLJ
Snega je v času prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« po dolgih letih spet vendarle »dovolj«. Še celo skoraj preveč. Zato bo v prihodnjih dneh še dovolj dela. Toda za prireditev bo vse nared. -jg