168. štev.
Poiftnlna plačana v gotovini.
V Uubllsni, v četrtek 28. tulila 1921.
mr Posamezna stev. K t4e,
■ *■ V ■- - SJpSK? '
Leto V.
jfr-^ejNUi—. iuimavt..jm ta
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 18. vrl dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Lopise frankirati in pod* pisati, eicer se jih ne priobči, Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*-—, Pri večjem naročilu popust.
diasiEo Ivgoslov. socilalno ■ demokratične stranko,
TeEeSmiska št. 312,
Naro čnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnistvo ;e v L-ubljani, Frančiškanska utica št. 6 1, Uči terska tiskarna.
Klerikalizem in druga buržoazija
se veseli.
V Rusiji vlada lakota in kolera, j V Jugoslaviji pa se sklepajo zakoni in naredbe. ki se v bistvu strinjajo z zakoni v drugih ententnih državah. Tako vsaj poročajo iz Belgrada, ker hočejo s tem dokazati, da to ni nič posebnega, marveč nekaj naravnega, kar je že v drugih državah uvedeno. Ni naša naloga danes preiskati, koliko se ujemajo naredbe. ki jih namerava vlada izdati z zakoni v drugih državah. Pač pa nas zanima, kakšno stališče zavzema meščansko časopise proti vsem dogodkom Dri nas in v Rusiji. Zedinjene države so se celo Ponudile, da pomagajo vreči sovjetsko vlado, ako se skliče ruska kon-stijuanta. Iz vsake vrste takorekoč eitamo v časopisju, da bo glad porušil doslej tako mogočno Rusijo. Nič ne de. če umirajo ljudje lakote, ljudje, ki niso prav nič krivi ruskega vladnega sistema, ampak, ker so v Ru-siii. ni treba usmiljenja zanje, vsaj bo glad uničil socijalizem. komunizem in vse napredno in svobodomiselno naziranje, da ostane sam »krščanski« socijalizem kot zmagoslavna. svetovna ideja. Tako si domišlju-
je včerajšnji »Novi čas«, ki pisari vsak dan drugače, samo da čitatelji ne morejo vedeti, kaj pravzaprav hoče, da čitatelje bega. zaposjuje, ker bi sicer, če bi imeli čas in vzor* no vzgojo, kmalu prišli do prepričanja, da je socijalizem konkretna znanost. ki hoče odpraviti hlapce in tirane ter uvesti bratstvo, dolžnost do dela in pravico do življenja.
Socijalizem ie svetovni nazor, ki se je pojavil v tistem hipu. ko so nastali v človeški družbi razredi izkoriščevalcev in izkoriščancev. In dokler ostanejo te razmere v družbi, tudi socijalizem ne odneha. Res Je, da ob Velikem koraku k sociializmu nastane reakcija, ki socialistično misel ovira, toda zatreti ali odpraviti je ne more nobena sila. ne glad. ne kolera, ne protirevolucija in ne najostrejše naredbe. Zakaj vse. kar ovira napredek ie konservativno, reakcionarno In preko tega pojde prej alj slei val socialističnega svetovnega naziranja.
To si naj zapomuijo vsi tistj, ki se vesele umiranja nedolžnih ljudi 1
Vodstvu „Strojnih tovarn in livarn"
v Ljubljani!
Pri zadnjih pogajanjih med vodstvom tovarn in zaupniki kovinarske organizacije, ki so se vršila pretekli pondeljek pri poverjeništvu za soc. skrb, je podal ravnatelj g. Boncelj $avo, katere trdota nas je presenetila. Bistvo te izjave je bilo: nobenega vinarja izboljšanja, še več — misliti nioramo na znižanje delavskih prejemkov. To svojo izjavo je skušal gospod ravnatelj opravičiti s tem. da je navajal ogromne težko-če. ‘ki davijo industrijo. Opisoval je žrtve, ki jih doprinaša podjetje s tem. da pod najtežjimi okoliščinami pridobiva tovarni naročil, brez katerih bi morala tovarna ustaviti svoj obrat kar bi ne bila škoda le za in-dustrijce. temveč v dobri meri tudi 2a delavce. Pri opisovanju teh tež-koč je navedel ravnatelj tudi slučaj 2voname.
Zvonarna je bila do pred kratkim V dobrem obratovanju. Zaposlila je precejšnje število delavcev, ki so imeli razmeroma zadovoljive plače. Odkar pa se je posrečilo nekaterim cerkvam, s posredovanjem raznih poslancev, kupiti zvonove v tujini, ter jih uvoziti brez carine, je ta industrija pričela rapidno pešati, ter bo, če pojde tako naprej, morala ustaviti obratovanje, pri čemer bo zopet cela vrsta ljudi na cest}.
Gotovo je, da so težkoče. ki jih navaja gospod ravnatelj, vsega upoštevanja vredne. Glede uvoza zvonov je to, kar se dela, najmanj korupcija in centralni odbor kovinarjev si bo moral te poslance prav od blizu ogledati. Na račun propadanja industrije se politične kupčije ne bodo delale. Ce se pa bodo, naj gospodje računajo s tem, da bodo priklicali odpor, tak. da se bodo temelji majali.
Pri vsem, kar je gospod ravnatelj navedel, pa manjka enega, kar želimo poudariti.
Ce je tovarna prebolela dosedaj Vse težkoče razmeroma dobro, ni to zasluga samo vodstva in industrij-cev. temveč dobršen del tudi zasluga delavstva.
f; Upajmo, da se gospod ravnatelj tega zaveda in, da je le pozabil to dejstvo navesti. Vzorna delavna disciplina. katero delavstvo v obratu vzdržuje, je mnogo pripomogla k Prebole.vanju krize, v kateri se jfe obrat nahajal. Ali se gospod ravna-
telj zaveda da se to brez sodelovanja delavstva ne doseže? Ali ve gospod ravnatelj, da je ostanek policijskega režima, ki je vladal pred in med vojno v teh obratih, mnogokrat tej disciplini škodoval in da ie bilo treba od delavcev mnogo zatajevanja. da se niso poslužili svoje moči. katere jim brezpogojno ne manjka, da na kolenu prelomijo obrat?
Gre sedaj za to. ali naj to razmerje Še naprej ostane, ali naj se delavstvo posluži dirugih metod.
Zavedamo se. da mlado podjetje, ki ie komaj pognalo prve koreninice, da si po njih črpa sokov, ki naj obrat vzdržujejo, lahko že pri manjših pre-tresljajih propade. Vemo natančno, da bi taka propast tudi delavstvu škodovala, ker bi ga s culico v roki pognala v brezposelnost. Vemo pa tudi. da podjetju dotičnik, ki zahteva od njega nekaj nemogočega nič manj ne škoduje kot oni, ki od delavstva zahteva stvari, ki so nemogoče. Mi nismo med tistimi, ki zahtevajo od podjetja, da mu preskrbi modro z neba. Mirno pa lahko trdimo, da oni, ki si tega delavstva, ki ga ima. ne bo znal s primernimi plačami obdržati — goni podjetje v propast. Gospod ravnateli. ne sledite politiki »Zveze industriicev«! Ta politika je izvor kranjskega diletantizma. Posledice se .že kažejo ter bodo nujno morale postati katastrofalne. Za zgled naj Vam služi slučaj pri mizarjih. Cela vrsta najboljših pomočnikov odhaja iz Slovenije v podjetja, ki se trgajp za dobre delavce. Gospod ravnatelj si gotovo lahko predstavlja kaj bi pomenilo, če zapusti to podjetje samo 10 ali 20 livarjev, strugarjev ali drugih profesijonistov?
Ali naj gospodu ravnatelju s pismi dokažemo, da ima tajništvo kovinarske organizacije najmanj še enkrat toliko ponudb?
Naš predlog, ki gre za tem, da se dobre delavce dobro plača, je sprejemljiv.
Pustimo ozkosrčnost na stran, dajte dobremu delavcu pošteno plačo. od njega pa zahtevajte pošteno delo. Mlajšim pa omogočite pot navzgor, da si bodo. ko pridobe potrebne kvalifikacije, zaslužili delu primerne dohodke. Draginjskih doklad so delavci siti. Kdor jih sprejema. ve. da jih bo prej ali slej izgubil. Poleg tega pa je poštenemu delavcu
pod častjo, da bi za isto delo sprejemal večjo plačo tovariš, kateremu »bog« ni dal otroškega blagoslova. Nezadovoljni so tisti, ki jih imajo in nezadovoljni oni, ki jih nimajo.
Torej odpravimo jih — v temeljne plače z njimi pa bo mirna Bosna.
Vodstvo kovinarske organizacije
ni svoje člane nikdar demagoško hujskalo. Tudi tokrat je pripravljeno natočiti čistega vina in povedati delavstvu, kaj lahko zahteva danes In kai bo Šele jutri mogoče. Naša spomenica je pisana v temu duhu — podpišite jo. pa je pogodba izgotovljena. — Tajništvo O. D. K.
O ustavnosti.
(GoVor posi. sodr. Nedeljka
Divcana 61. seji Ustavodajne skupščine.) (Dalje.)
Čujte, gospodje, še dalje in hujše: »Posamezne občine in okraji se lahko izločijo iz svojih oblasti in spoje z drugimi oblastmi, v sedanjih mejah Bosne in Hercegovine ali Izven njih — (ploskanje v cemtnunu)...
Dr. Ivanič: Toda pogojno.
Etbin Kristan: Nikar ne ploskajte prezgodaj!
Divac: Počakajte, gospodje! Naš narod pravi: Ima radosti ali kratkih. Zdi se mi, da bo tudi ta vaša radost ki je kisla, prav kratka jradost. komaj radost za sekundo. (Cita:)... če pristanejo na to njih samoupravna predstavništva s sklepom treh petin glasov in če odobri ta sklep narodna skupščina.« (Hrup v cent rumu.)
Gospodje, ali je še kdo v tej zbornici, ki bi do tem mogel dvomiti, da je vlada tukaj morala opustiti svoj temeljni princip, ki ga je jahala od začetka na doslej, princip, da se administrativna razdelitev naše države ne more izvršiti po historičnih In plemenskih mejah? (Medklic: Spaho se pritožuje.) Kdaj se Spaho ni pritoževal? Pritoževal se je. ko je gospodoval, kaj šele danes? (Medklici.) Da. gos§od. zakaj Divac je bil rojen tam. kjer ste vi bili rojeni, in zapomnil si je vse mehkosti vašega gospodstvg. pa mu je žal. da mora danes to čutiti ne le Divac. ampak vsa ta dežela. (Odobravanje in ploskanje pri sociialistih. — Protesti pri muslimanih. — Medklic: Kakšno go-spodstvo?) Vaše, zakaj Jaz sem pobegnil izjrod turškega nasilstva v dobi sedmih let. (Medklici muslimanov: Ali smo mi Turki?) Muslimani ste. verska organizacija ste. (Muslimanski glas: To so socijalisti.) Jaz sem svoboden mislilec.
Gospodje, vlada je tukaj storila neodpusten greh proti deželi in proti narodu, zakaj če ie bil kakšen razlog za popuščanje v tem oziru, tedaj ni bilo treba popuščati verski organizaciji. kj je po svoji osnovi in po svojem bistvu vseskozi reakcionarna. Ce je sploh bilo treba popuščanja v tem oziru, tedaj ni bilo vladi treba, da nas je zavarovala, ampak naj bi bila pravočasna pristopila na osnovo, da se administrativna razdelitev dežele res lahko izvrši po historičnih in plemenskih mejah, pa bi bila lahko dosegla veliko cenejšo pogodbo — v materijalnem in v političnem oziru — s skupinami, ki so zapustile to skupščino, kot io je dosegla z muslimansko skupino. (Odobravanje in ploskanje na levici. Ugovori pri muslimanih.)
Gospodje, vlado je še tem bolj obsoditi, da je storila neodpusten greh. ko je morala tukaj popuščati, če se ve. da ni bila prisiljena na to. ampak je imela možnosti, da se izogne vsakemu takemu popuščanju, ki kompromitira vso njeno politiko m težko zadene interese naše dežele in našega naroda.
Minister Trifkovič: Ne enega, ne drugega ne.
Divac: Zemljoradnička stranka je bila pripravljena storiti žrtev od svoje strani. Pomagati je hotela, da bi se odglasovala ta ustava, da ne. bi vlada delala takih kpneesij muslimanom. Mi smo bili od svoje strani pripravljeni pomagati, da bi se dosegla taka rešitev, da bi sc rešili življenski interesi dežele, da bi se rešil princip, zaradi katerega se je vodila, borba.
kakor sem dejal: od prvega dne. ko Je ustavodajna skupščina začela delati. pa doslej smo. bili pripravljeni pomagati, da bi dežela prišla do ustave. Zdi se pa. da ie bilo vladi ljubše, da reši ustavno vprašanje sama na ta način. Na ta način, kakor vidite, gospodje. Je vlada na račun vse dežele in na račun vsega naroda. in sicer delavskega naroda mest in dežele, napravila dvoje težkih žrtev: Eno materljalno. to Je. da se Je morala zavezati, da se bo begom izplačalo nekoliko sto milijonov dinarjev za zemljo, ki ni njihova, ampak narodova: doprinesti pa Je morala še večjo žrtev, ko ie dopustila, da se administrativna razdelitev dežele izvrši na podlagi historičnih meja.
S tem Je dementirala vso svojo dosedanjo politiko, In Jaz vprašujem vlado: Kaj bodp na to odgovorili Radič, Korošec in Drinkovič? Tako. gospodje, lahko vidite, da smo danes vsi, v tej skupščini in vsa dežela pre-varienl v svojih nadah. PokraJ vseh slabih strani, ki jih ima ta ustava in ki ostanejo v njej, nas je vsaj ponekod tolažila nada. da se osvobodimo historičnih in plemenskih mela v naši deželi, in tudi ta nada nas ie izdala
zadnji hip, in ne morem se vzdržati, da ne bi s tega mesto in v tem času protestiral proti temu. tem bolj, ker smo bili o tej vladni nakani povsem nepoučeni.
Eden člankov tega oddelka, ki kaže grdo sliko in zbuja veliko nezaupanje. je 138. članek. Gospodje, ta članek se nanaša na vprašanje tiska. Dobro veste, da nismo mogli biti zadovoljni niti s 13. člankom te ustave, ki govori o tisku in ki kolikor toliko priznava svobodo tiska« Toda 138. članek Je negacia vsake svobode misli v tei deželi.
Dr. Laza Markovič: Vsaj preči-tajte ta članek, da bodo ljudje vedeli. kako se glasi.
Divac: Gospod poročevalec me poziva, naj prečitam ta članek. Ce on ni hotel storiti tega. kar mu ie nalagala dolžnost, in če ni hotel storiti meni po volji, storim jaz njemu po volji. 138. članek se glasi: »Lahko so prepove Izhajanje ozironja razpečavanje časopisov in tiskopisov, ki izzivajo: Sovraštvo proti državi koti celot!, verske ali plemenske spore, kakor tudi. če posredno pozivajo državljane. da naj s silo izpremcnei ustavo ali deželne zakone, le če sa Iz nanisa očitno vidi, da gre za taka pozivanje državljanov. Predpis 3, stavka 13. oddelka o Izvršitvi prepovedi veUa tudi tukaj. Kadar prestane posebna potreba, se ti predpisi lahka odpravijo z zakonom.« — Mislim, da velja ta omejitev za dve leti, (Medklici Iz centra: CitaJte še!) Ta te vse. (Glasovi Iz cenrta: Še je.) Tem sjabše za vas... V tem članku ni ničesar več.
Dr. Ivanič: To Je še. da zbijajo neumne šale, kadar se izdeluje, ustava.
(Dalje prih.)
—»■M« — v	...- ■ ■	■!—	—	»i
Brzojavi.
VLADNA VEČINA IN VLADA PROTI KOMUNISTOAl.
Načrt zakona proti komunistom gotov.
LDU. Belgrad, 26. (ZNU.) Načrt posebnega zakona o zaščiti države io danes oddan v tisk In se Jutri razdeli med člane zakonodajnega odseka, ld bodo Imeli 24 ur časa, da ga prouče In da se morejo udeležiti razprave tega zakona, Id se prične pojutrišnjem v zakonodajnem odseku.
Belgrad, 26. (Po LDU. ZNU.) Zakonodajni odsek ]e Imel danes popoldne svojo sejo, katere so se udeležili vsi člani, tudi komunistični. Dr. Nfnčič ostane predsednik odseka, če se izvoli podpredsednik, da bo pomagal delati. Notranji minister Pribiče-vlč je obrazložil situacijo v državi ter izjavil, da je potrebno, da se podvzemejo ostre mere proti komunistom, ker Ima vlada mnogo materijala proti njim. Pri nas je, Je nadaljeval minister, mnogo političnih šarlatanov, ki hočejo veljati kot najbolj svobodoumni del družbe in ki na vsako odredbo, s katere se zahteva zaščita države, odgovarjajo, da je ta odredba najbolj reakcionarna in da nas sramoU pred kulturnim svetom v inozemstvu. Medtem pa sklepajo v tem času najbolj civilizirani deli Evrope in sploh kulturni svet zdkone za zaščito države. Tudi oni zakon, ki smo ga morali predložiti narodni skupščini, ni bil drugega, kakor recepcija ameriškega hi švicarskega zakona. Ako pa sta ti demokratski državi, od katerih je bila zadnja zavetišče za vsakega, ki je bil politično preganjan, mogli skleniti zakon za zaščita države, je popolnoma umestno, da sklenemo tak zakon tudi mi, ki moramo vodit! borbo proti notranjim sovražnikom, ki so v zvezi z inozemstvom, ki se proti nam sovražno drži in ki hoče, da zruši našo državo in da izzove prevrat in upropasti vse ono, kar je bilo ustvarjeno z največjimJ žrtvami naše generacije. Iz mnogih razlogov je dosedaj izostal tak zakon. Izdana je bila samo Obznana, ki se je upolrebljevala od konca decembra 1. 1. pa do onega časa, ko je bila sprejeta ustava, Vlada je pripravila zakonski načrt za zaščito države. Descd/.io zakona je ž§ pripravljeno In se
predloži članom zakonodajnega odsek*,’ Vlada smatra donešenle tega zakona za nujno In prosi zato člane zakonodajnega odseka, da z ozirom na potrebno zaščito države In razpoloženje naroda, ki zaideva, da se prepreči protidržavno delo, naf to stvar hitro rešijo. Nato ie govoril pomu-nistični poslanec Života Milalkovič, ki !fl izjavil, da komunistična stranka ni v nobeni zvezi z dogodki zadnjih dni in se sklicuje na izjavo komunistične stranka; prllikom atentata na regenta, v kateri stranka principielno obsoja atentate. Poslanec Mllojkovič Je zahteval, naj vlada upošteva delavske zahteve glede poboljšan!* njihovega gmotnega položaja, ker meni, da teroristični pokret Izvira iz tega, da mnogim delavcem ni zadostno zajamčen njihov gmotni položaj, Nato je bil sprejet predlog predsednika dr. Ninčiča, da se seja zaključi. — V četrtek je zopet seja ustavnega odseka.
POLICIJA JE ZASEDLA V ZAGREBU STROK. ORGANIZACIJE.
LDU Zagreb. 27. julija. Včeraj j® v Zagrebu zasedla uoliciia vse prostore tukaišnih raznih sindikalnih organizacij ter izvedla v njih hišno preiskavo in zaplenila arhive. Ti ukrepi so bili podvzeti radi tega. ker* se ie dokazalo, da so stali na čelu teli organizacij izraziti komunisti, katerim so bile te zgolj sredstvo za; razširjanje komunističnih idej.
TRIANONSKA MIROVNA POGODBA JE STOPILA V VELJAVO.
LDU. Pariz, 26. julija. Danes oR 18. so bile v ministrstvu za zunanje posle ratificirane trianonska pogodba. protokol in priložene izjave. Predsednik Cambon je izrazil v svojem govoru nado, da bodo vsi udeleženci izvršili pocodbo z enako dobra voljo. Madžarski zastopnik v Parizu je izjavil, da ja Madžarska pripravljena lojalno izvesti svoje obveznosti in ie izrazil željo, naj bi se sosednje države Madžarske v. .enakem dimu
držale mirovne pogodbe in ščitile pravico manjšin, ločenih od Madžarske. — Cambon je vzel besede madžarskega zastopnika na znanje in dostavil, da se bodo okoli njega zbrani strinjali v spoštovanju pravic manjšin v popolni dobri volji. Nato so podpisali protokol o ratifikaciji zastopniki posameznih zavezniških držav.
1TAI IM PROTI BREZPOSELNOSTI.
LDU Rim, 26. jul. Vlada je predložila poslanski zbornici več zakonskih načrtov, ki imajo namen, omejiti brezposelnost. Zakonski načrti predvidevajo 61 milijonov za grajenje mostov in cest. 45 milijonov za izkoriščanje vodnih sil. 50 milijonov za grajenje pristanišč. 29 milijonov za napravo proti povodnjim, 40 milijonov za zgradbe v Kalabriji. 10 milijonov za beneško luko, 5 milijonov za izboljšanje cest v bivšem vojnem ozemlju in 90 milijonov za železnice. Razen tega zahtevajo kredita 30U milijonov za predilsko in 60 milijonov za sugansko železnico.
KONGRES FRANCOSKIH STROK.
ORGANIZACIJ.
LDU Nauen. 27. Julija, Kongres francoske zveze strokovnih organizacij se je otvoril v ponedeljek ob prisotnosti tisoč delegatov, kakor tudi več zastopnikov iz inozemstva. Po vesteh listov ie došel v Lille kljub policijskim odredbam kot Ljeninov odposlanec tudi glavni tajnik komunistične Internacionale strokovnih organizacij Lazovski. ki ga spremlja tupjica ruskih komunistov. Pri razpravi vprašanja izključitve ekstremistov je došlo <jo težkih izgredov. Neki anarhist je streljal z revolverjem v govorniško tribuno, vendar pa ni nikogar ranil.
PROTI ZNIŽANJU MEZD.
LDU Nauen. 27. julija. Delavski borzi v Ronbaixu in Tourcoingu kakor tudi vse ostale delavske borze v tei pokrajini so sklenile, proglasiti za 2 avgust splošno stavko v tekstil-
ni Industriji ter v vseli drugih' strokah, kjer preti zmanjšanje mezd.
KAKO JE V GORENJI ŠLEZIJL
LDU. Pytom, 26. Julija. V nasprotju z oficielnim zatrjevanjem še ni razorožena nemška samoobramba v Gorenji Šleziji, marveč se ie izpreme-nila v prostovoljne oddelke pod poveljstvom Hoefferja. Ta organizacija šteje razen topništva in tehničnih čet 28 polkov. Pogostoma se pojavljajo demonstracije proti zavezniškim četam. V Krapowicah je 3000 nemških vojakov, ki razdeljujejo orožje in prepevajo »Deutschland, Deutschland liber alles«. kadar srečajo zavezniške oddelke. Nemška policija je napadla eatentne čete, pri čemer Je bilo več ranjenih.
LAŽI O POHODU RUSIJE PROTI POLJSKI.
LDU. Varšava. 26. julija. Predsednik rusko-iikrajlnske delegacije za povratek beguncev v Varšavi, Igna-tijev. dementira v »Kurjerju War-szavvskemu«' vesli, da Rusija pripravlja vojaški pohod proti Poljski in izjavlja, da so protisovjetski listi razširili te vesti, da bi ustvarili napetost med Poljsko in Rusijo, da bi ovirali notranjo konsoldaciio v Rusiji in laoj zoper lakoto.
PRITISK AMERIKE NA SVOJE
DOLŽNIKE ZA RAZOROŽITEV.
LDU. Pariz. 26. julija. Iz Wash!ng-tona se poroča: Senator Borah je v senatu predlagal, da naj se izplača-nje dolgov zaveznikov odgodi do časa po nameravani razorožitveni konferenci. Ako se zunanje vlade ne bi mogle z Zedinjenimi državami sporazumeti o razorožitvenem orogra-mu. bi dalo to ameriški vladi pravico. da vztraja pri načelnem izplača-niu dolgov in obresti. Ako bi vlade še naprei izdajale znatne vsote za svoje vojne priprave, bo Amerika prejkone pričela drugo politiko. Frenclia s svojo armado 800.000 mož je prekomerno močna in tudi Anglija izdaja ogromne vsote za 6Voje priprave.
Državno gospodarstvo.
(O o v or posl. sodr. Etblna Kristana v podrobni razpravi o ustavi na seji \	Ustavotvorne Skupščine dne 14. jun.)
Gospodje poslane}, tudi pri tem oddelku vam ne morem dati zadoščenja. da bi vam dejal, da je tako dober, da bi mogli glasovati zanj. Če bi bila konstelacija v tei skupščini drugačna, taka, kakršna bi mogla biti. če bi bile v večini skupine, ki imajo naprednejše pojme o socijalnlh predbah, tedaj bi bil prav to eden Izmed oddelkov, ki bi izgledali v ustavi iz temelja različni od tega, kar je prišlo v ta načrt. Državno gospodarstvo je po socialističnem pojmovanju vse drugačna reč, kakor državno gospodarstvo po tmržvaz-nih pojmih. Stranke, ki vladajo danes v državi, mislijo, da je z državnim gospodarstvom vse opravljeno, če se izoregovori nekoliko besed o proračunu, pa smatrajo, da ie skupščina, ki sme sklepitfi o proračunu, že tako popolnoma suverena in da so njene pravice že tako velike, da se ne bi moglo o večjih pravicah skupščine in naroda niti sanjati.
Gospodje l Socijalisti imajo o gospodarstvu precej drugačne pojme. In menijo, da bo bodoča družabna ureditev ne le v tem različna od sedanje. da bod oskupščine po strankah nekoliko drugače sestavljene, ampak da bo baš družabni gospodarski temelj povsem izpremenjen; državni dohodki in državni izdatki bodo morali biti vse drugačni, kakor v sedanjem društvu, ip tako bi moralo biti tudi poglavje o državnem gospodarstvu bistveno drugačno. Toda. gosnodje. danes in s tega mesta govoriti o ureditvi sociialistične države bi bilo zelo nehvaležno in brezuspešno delo. in zato se bom omejil strogo le na to, kar je na dnevnem redu v ožjem smislu, torej na oddelek o gospodarstvu v državi, kakršna je.
Toda reči moram, da me ta oddelek tudi s tega stališča ne zadovoljuje.
Sicer imamo tukaj nekoliko odredb o proračunu in o načinu, kako naj skupščina sklepa o proračunu. Toda kadar se govori o državnem gospodarstvu, mislim, da bi bilo treba nekoliko več povedati, kaj da je tisto, s čimer ima država gospodariti. od kod ima država svoje dohodke. kakšno je državno imetje, v čem da se sestoji. O tem, gospodje, ni ta-korekoč spomina v tem oddelku. Vsekakor bo država morala imeti
nekakšne dohodke tudi od davkov, in tudi o tem ni nič natančnejšega povedano, zakaj taka je tradicija, tako se je ravnajo doslej. In čemu bi si kdo razbijal glavo in dalie razmišljal o stvari? — Gospodje, če smo imeli davke, so to bili vsakovrstni davki, in mnogo jih je bilo prav nepravičnih: dokler ni v ustavi na nobenem mestu skoraj nič rečeno o tem. imamo dovoli razloea ea bojazen da bomo tudi nadalle imeli krivične davke, krivičnih za široke mase ljudstva, ugodnih edino za bogate in srečne.
Imamo sistem direktnih in indirektnih davkov, in večinoma se je mislilo, da plačuie vse te davščine tisti, ki pošilja ali nosi denar v davkarijo. Vemo pa, da v resnici ni tako. Največii del davkov v današnji državi predstavljajo posredni davki, in teh ne plačuje bogataš, kateremu se to potrjuje v davčnem uradu, ampak plačuje jih siromašno ljudstvo, na katero se v vsakem slučaju od-valjuieio. In če se vidi. da ie tako. bi sl moral vesten ustavotvorec predložiti vprašanje, ali se sme dovoliti, da ostane tako, ali se sme trpeti, da je država, ki po svojem prebivalstvu ni kapitalistična, vendar po svojih uredbah kapitalistična, da favorizira bogate, pa dovoljuje grabež nad revnimi. Bilo bi zelo potrebno, da bi se bilo o načelih obdačenja povedalo nekoliko jasnih besed v ustavi. ki nam pa o tem ne pove nič natančnejšega.
Med državne dohodke spadajo tudi dohodki iz carin. Gospodje, tudi to je stvar, o kateri moderna ustava, ki hoče biti popolna, ne bi smela molčati. Ta ustava ne mara govoriti o tem problemu. A prav pri nas bi bilo to tem boli potrebno, ker je bila naša carinska politika doslej od temelja zgrešena. Ne mislim govoriti o načelnem stališču sociiali-stov v vprašanju carin: toda. gospodje. tukaj imamo sedai carinsko politiko, ki ne ščiti domačih konsumen-tov. pa tudi ne ščiti domače industrije. ampak se dela od slučaja do slučaja brez načela, pa povzroča povsod zmedo in je vslgd tega za naše gospodarsko življenje le škodljiva. Od začetka, odkar obstaja naša država. ni bilo carinske polttike, ki bi bila prinesla državi najmanjšo korist, pač oa je ustvarila gospodarski kaos.
in dolgo bo treba, preden se bo naša
država mogla rešiti iz njega. Vpričo tega položaja prihaja ustava, in ustavotvorcu se ne zdi niti toliko potrebno, da bi začrtal glede na te reči nekakšno smer, da bi se država v doglednem času. izvlekla iz tega kaotičnega stanja, v katero je bila vržena..
Gospodje, naš ustavni načrt je obsegal precej predlogov v tem ožini. Nekateri teh predlogov so bili odklonjeni, nekateri so takorekoč pozabljeni, kakor se pač godi v odboru: Ta stvar ne spada v to poglavje. ampak bi spadala v ono. toda tisto poglavje ,v katero bi spadala, se nikakor ne reši — in tako propade marsikakšna stvar, ki smo jo predložili kot važno, in tako se godi včasi tudi kakšnemu predlogu, kj je prišel iz vaših lastnih vrst. Tako je tudi ta oddelek, ki se vam sedaj predlaga, nepopoln.
Za ta oddelek, gospodje, se ne more reči, da bi bjl tako dovršen, da bi mogla opozicija mirne duše glasovati zanj. Tukaj imate na primer v 113. članku odredbo, ki omejuje pravice skupščine na povsem neopravičen način. V preračunu ne sme narodna skupščina predloženih postavk povečavati, pač pa jih lahko zniža ali pa črta. Vprašam vas. gospodje, ali ima skupščina pravico bidžeta, ali je nima? Če ima skupščina bid-žetarno pravico, tedaj mora Imeti proste roke. da postavi v proračun, kar se ji zdi potrebno, ne pa. da ji vlada vnaprej predpisuje: To smeš. tega pa ne smeš 1 Lahko greš izpod tega. kar sem jaz predložila, nikakor pa ne smeš vnašati postavk, na katere jaz nisem mislila, medtem ko misliš ti, da bi morale priti v proračun...
Gospodje, tukaj postavljate .zopet vlado nad skupščino. (Medklici.) Vsak čas slišim te besede: Vlada bo pristala na to, kar bo zahtevala skupščinska večina... To bi bilo lepo. gospodje, če ne bi bili preživeli devet mesecev v tel konstituanti, ki nam je v praksi pokazala povsem drugačen način, ki nam je pokazala, da se ne vrši volia večine, ampak se izpolniuje volja vlade, ki nam Je pokazala. da se iz nerazumljivega strahu za svoio vlado večina pokorno vklania vsaki zahtevi, ki pride od strani vlade. Nikar, gospodje, se ne igrajmo loterije z ustavo! Slišim: Menda bomo Imeli večino poslancev, ki bo dovolj pogumna, da bo nastopila proti vladi, če bo potrebno. Toda za tako mnenje ne dam nič, To hočem, da bodi ustava jasna in da naj natančno določi, kakšne pravice ima skupščina. Če pa hočete skupščini odvzeti pravico, da sme urediti proračun po svojem spoznanju, tedaj nikar ne recite, da so pravice skupščine nekršene, in nikar ne trdite. /la imamo suvereno skupščino, zakaj to ne drži.
(Dalje prih.
Politične vesli.
;+ Grki še vedno poročajo o zmagovitem prodiranju svojih armad v Mali Aziji. Turki, ki so doslel priznavali umik svojih čet, poročalo o paralizlranju grške ofenzive in napredovanju angorske vojske. Izgleda, da je v Mali Aziji prišlo do odločilnega preobrata.
+ Romunski kralj je ratificiral pdjsko-romunsko zvezo.
+ Angleška Labour Party In Intema-cljonala. Angleška Labour Party Je na kcogTesu v Brightonu sklenila med drugim, da povabi poleg zastopnikov II. luternaci-jonale tudd zastopnike dunajske mednarodne delovne skupnosti socialističnih strank, da se skliče letos v Londonu kongres, kjer bi se naj obravnavalo vprašanje ustanovitve enotne lnternacijonale.
+ Vrhovni svet zaveznikov se sestane dne 4 avgusta v Parizu. Lord Curzon in Balfour bosta na tej konferenci zastopata Anglijo, Lloyd George pa se konference najbrže ne udeleži.
+ čete Vzhodno sibirske republike so, zasledujoč poraženo armado barona Unger-na, dospele v Urgo In ustanovile provizor-no revolucionarno vlado Mongolije.
Dnevne vesti.
Kraljevi namestnik Ivan Hribar naslo-pi svoje službeno mesto šele 1. avgusta, vsled česar odpadejo do tega dne vsi sprejemi.
Klerikalna ogabnost. Včerajšnji »Novi Čas« prinaša uvodni članek »Ko zlo umira«, kjer se prav po jezuitsko in krščansko-človekoljubno
veseli nad lakoto in kugo v Rusiji, od katere pričakuje nele konec »komunizma« v Rusiji, temveč konec soeijallstične Ideje sa>loh. na kar da
bo nastopila »krščansko - socijalna«
»pravičnost« in »človekoljubnost« in »usmiljenje« po vsem svetu. Kako ogabno je to pisanje, si bo vsak mogel predstavljati šele. če ga opomnimo na tiste dr. Brejčeve čase, ko je »Večerni List« pomagal uganjati komunistično demagoštvo in besno huj-skarijo zoper »socijalnatriote«, zoper , našo stranko in pisal tudi: »Komuni- ! sli, ti so vam fejst fantje« itd., le da pomaga razbijati, delavsko slogo, delavske organizacije in našo stranko. Fej!
Dospelost davkov. Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921 Službene Novine br. 154 določa, da dospevajo neposredni davki, državni pribitki in avtonomne doklade v plačilo dne 1, februarja, 1. maja, 1. avgusta In 1. novembra vsakega leta, vsakokrat za tekoče koledarsko četrtletje, torej n. pr. 1. februarja za dobo od 1. januarja do konca marca itd. Le rentnina ta dohodnina, ki se pobirata z odbitkom pri izplačilu rentnin! ali dohodnin] zavezanih prejemkov,, zapadeta ob dosedanjih rokih, ki jih določata §§ 134. in 235 zakona o osebnih davkih. Dospeli davki s pribitki in dokladami vred se prisilno lztirjujejo, ako se ne plačajo tekom 14 dni po dospelosti. Izpremenjen! roki dospelosti se uveljavijo s 1. avgusta t 1. za vse davke izvzemši druge polovice dohodnine za 1. 1921., ki se Izjemoma iztirja ob dosedanjem roku, to je 1. decembra 1921. V zv e zg z Izpremembo rokov dospelosti Izpre-meni se tudi računanje zamudnih obresti. Te se računajo od zaostankov, ki dospevajo V plačilo od 1. julija 1921 dalje s 50 v od vsakih 100 K zaostalega davka z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred za vsak mesec (6% na leto). Drobci v denarju pod 100 K in drobci v mesecih se pri računanju ne vpoštevajo, zamudne obrest! odpadejo, ako vsakokratni davčni zaostanek z državnimi pribitki ln avtonomnimi dokladami vred ne presega 100 kron.
Državna podkovska Sola uljudno obvešča konjtrejce in lastnike konj, da se odslej v sredah in petkih popoldne konj ne bo podkovalo,, izvzemši najnujnejše slučaje.
Izprcmemba dostavnega okraja poštnih uradov Litija ln Sava, ter prldelltev nab!-rainice PoIJnik p. u. Sava. S 15. avgustom 1921 se pride!! občina Polšr.lk s popisnim! kraji: Borovak, Brezovo, Košiča, Dolgobr-do (Dolgirt) MamolJ, Zg. Polšnlk, Preska, Prevek, Ravne, Artiče (Sv. Bric) Tepe ta Sp. Polšaik, okolišu postnega urada Sava in hkrati izloči iz okoliša poštnega urada Litija. Zato se izloči tudi poštna nablrabii-ca Polšnk iz področqa poštnega urada Litija in pridell poštnemu uradu Sava.
Kmetijski tečaji po deželi Poverjeništvo za kmetijstvo namerava tekom letošnje zime prirediti več kratkih kmetijskih te- j čajev po deželi, ki bodo trajali po en teden. To bodo: tečaji za gnojenje in tečaji za strežbo živine. Ti tečaji se imajo prirejati od novembra do konca iebruarja m so namenjeni moški ta ženski mladini od 16. leta starosti naprej. Prirejali se bodo pod sledečimi pogoji: 1. da se priglasi zadostno število udeležencev, najmanj 30, ki se zavežejo, da bodo tečaj redno ln točno obiskovali; 2. da se za tečaj poskrbi potrebni prostor (učno sobo) s kurjavo. Ves pouk bo kollkormogoče praktičen In Je zaradl-tega pridobiti tistim krajevnim zastopom (kmet. organizacijam, izobraževalnim društvom, županstvom itd.), ki želijo take e-čaje organizirati, tudi pripravno kmetijo, kjer bi se lahko eno In drugo stvar pokazalo ta z delom razložilo. Interesenti naj se za prireditev teh tečajev obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, kjer se dobe vsa potrebna na-daljna pojasnila.
Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vsled pomanjkanja očnlh prostorov se ukine na tukajšnjem zavodu pripravljalni razred za šolsko leto 1921—22.
Ministrstvo za notranja dela Je Baranjo razdelilo v dva sreza v smislu trianonske pogodbe.
Blagodejen dež. Včeraj se je vsul nad Ljubljano in ljubljansko okolico blagodejen dež. Le žal, da Je deževalo le kakih 15 minut. Krompir ln zelenjava sta letos hudo prizadeta vsled nenavadne vročine ta suše.
Revizija gostilniških koncesij. Novi mestni svet v Mariboru namerava povzročit' strogo revizijo gostilniških koncesij, k! so se v zadnjem času Izdale za mesto. Gostilniške koncesije so se namreč oddajale tudi ljudem, ki imajo razne druge obrti in ki dozdaj niso Imeli nikdar posla z gostU-nlško obrtjo. Tudi v Ljubljani bi bila stroga revizija ln zaprtje polovico pivnic, posebno tistih, ki so pripravna za stanovanja, jako potrebna stvar!
Odmevi. O priUk zagrebških protikomunističnih demonstracij so v »Narodni kavami« ta v hiši njenega lastnika razbili šip za 40.000 kron vrednosti. Nekemu delavcu le demokraška fašistovska druhal razbila glavo. Mi se le čudimo, kako jo to pri nas mogoče.
Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubljani je v tednu od 17. do 23. t. m. umrlo 36 osebj redilo pa se jih le 31 in 2 mrtvo-
rojenčka. Od nalezljivih bolezn! se je v teta tednu pojavil 1 slučaj trebušnega Icgarjd in dva slučaja griže.
Otvoritev poštnih iiabirclnie Dovsko I* Kališovec p. Rajhenburg, Dne 16 .avgust* 1921 se otvori v Dovskem (občina Senova<_ politični okraj Brežice) poštna nabiralnica z uradnim nazivom Dovsko. Istega dne s# otvori tudi v kraju Kališovec, občina Brezje* politični okraj Brežice poštna nabiralnica Z uradnim nazivom Kališovec. Nabiralnici spadata v okraj poštnega urada Rajlien-burg, kateremu sta tudi podrejeni. Zvezo* bosta imeli 3krat na teden po selskem pls* monoši urada Rajhenburg. V okoliš ni« blralnice Dovsko spadajo sledeči krajU Dovsko, Šedun, Brezje In Dobrova (vzhod* ni del), v okoliš nabiralnice Kališovec p* kraji: Kališovec, Leskovec, Stranje in Do« brova (zahodni del).
Goveje meso od dobro pitanih volnf bo prodajala centralna Vnovčevalnica od te sobote dalje v mesnici na Sv. Jakob* nabrežju ter na stojnici pri mostu (prosti stojnici) po 30 K m 32 K kg. Na stojnici nakupovalne zadruge pri Mahrovem zidil pod kostanjem pa po 26 in 28 K kg. Telečje meso se bo prodajalo po 20 K kg.
Solnčna kap je zadela železničarja RU* dolfa Žlebnik, ko je šel v Spodnji Šišk! sko« zl Gasilsko ulico. Bil je takoj mrtev.
Ali ste že naročili „Kres“? Vestnik Steboefe.
Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Zagorju vabi na pešiz-let. ki ga priredi v nedeljo, dne 31. julija t. 1. na Mrzlico. Zbirališče pri Občnem konzumnem društvu v Zagorju. Odhod točno ob 4. uri zjutraj. Prihod na Mrzlico ob pol 9, uri zju-traj. Prijatelji prirode, udeležite se izleta v polnem številu, da pokažemo, da Imamo zmisel za družabnost in naravo. Kdor si želi par veselih uric v prosti naravi, ne bo manjkal. Na svidenje v nedelio! — Odbor.
Delavska izobraževalna zveza »Svoboda« v Mežici vabi na vrtno veselico, katero priredi v nedeljo, dne 31. julija 1921 na vrtu pred rudniško restavracijo (Bergšafer) s sle-< dečirn zabavnim sporedom:	šaljivi
ribolov, kavarna, slaščičarna. šaUiv* zapor. Drodaja cvetlic, šaljiva posj®* keglanje na dobitke. Šaljivi ve . brzofotoeraf, licitacija. konkui tnca lenot z dobitki, prosta zabava in ples pod senčnimi lipami. —■ Za dobra jedila in pjiačo bo preskrbljeno. Svira domača delavska godba na pihala. Začetek ob 2. (14.) uri popoldne. — Vstopnina za osebo 6 K. Za goste Iz Prevalja in Guštanja ie na razpolago rudniški vlak, kateri ob 1. uri popoldne odpelja iz Prevalj v Mežico. Vi slučaju slabega vremena pa bo veselica z istim sporedom prihodnjo nedeljo.
Ciosg&@d@rst¥®»
— 160 milijonov kron. Pred par dnevi
ie bila dokončana Izmenjava avstrijskega denarja v ibeniku ln onih krajih, ki so bili dosedaj okupirani od Italijanov. Iznienlava se ie vršila ua sledeč! način: Za vsoto do 5000 K le veljala relacija 1 : 10, od 5 do 20 tisoč 1 : 20, od 20 do 50 tisoč 1 : 30, 50 do 100 tisoč 1 : 40, od 1 do 250 tiso« 1 : 50 ta za vsoto preko 250 tisoč se 1* menjalo v razmerju 1 dinar : 100 kronam.
— Italijanski prlmaniklja] je znašal koncem prvega polletja finančnega leta 1920— 1921 samo 4 to pol milijarde lir, das! so računali na primanjkljaj 10 milijard. Do zaključka bižetnega leta bo primanjkljaj zrase! najbrže na 5 milijard. V glavnem so večji primanjkljaj zabranili a ureditvijo krušnega vprašanja, to se pravi s podraže-njem.	______________________
P© svetu.
.— V Pulju je zletela neka smodnišnI;a v zrak, kar je povzročilo velikansko ma^ terielno škodo. Vse šipe so razbite, ve5 hiš se je podrlo, neki parnik v luki pa so le potopil. Zalibog je eksplozija zahtevala tud! ogromno človeških žrtev.
V Kodanjo Je bila minulo soboto pro« slava petdesetletnice danskega lista »So« oialdomokraten«. Velikanskih manlfestacill so se udeležil© ogromne množice ljudi* Danski ln nizozemski socialno - demokratski govorniki so govorili raz pet tribun.
— Profesor Stroemer v Kristijanu! na Norveškem je izdal rezultate svojih dolgoletnih proučevanj severnega sija in so zlasti zanimivi nekateri podatki o višini, v ka« terj ta električna prikazen nastaja. Potom fotografije In računa je našel, da so zemeljski površini najboljši sl)! vendarle najmanl 100 km oddaljeni a nekateri so nastali v vi« šini preko 600 km. To bi značilo, da se zemeljska zračna plast nahaja preko 600 knt visoko in ne, kakor so nas včasih v šoli učili, le par kilometrov. Seveda Je ozraiic v takih višinah silno razredčeno in sestoji Iz drugačnih, veliko lažjih plinov, kot Jih poznamo iz našega ozračja*