Pedagogiške črtice. Spisala Danica. Kako vzgajati otroke ? Katera mati si ni že stavila tega vprašanja ? Saj je tako naravno, da želi vsaka mati odgajati svojo deco kar najbolje. Dobra volja je pač tu, a kolikokrat nedostaje pravih navodil in pravega spo- znanja ! Posebno pa v slovenskem jeziku je izšlo še tako malo del o tej zadevi, da naše matere res nimajo, kaj bi v roko vzele, da bi se poučile. V vseh strokah se uže svetijo imena slovenskih učenjakov-prvakov, le jtedagogi — se ne oglašajo. Ali je to dokaz, da se slovenski narod sploh še-ni pobrigal za odgojo svoje mladeži, da še ni nikdo spisal materam jasnega .jedrnatega navodila za njihov težavni posel ? Ne bodimo prestrogi. Naš narod je mal. Kratka je doba, odkar se- je začel uprav še-le zavedati ; ni imel tedaj še časa, da bi se bil vsestransko na vseh duševnih poljih razvil. A že se javljajo glasovi, ki so zapazili ta nedostatek. Zavedla se je i slovenska mati, da je napredek narodov nemožen brez sistematične vzgoje njega mladeži. Zastavila sem tu svoje slabo pero, da vsaj v nečem odpomorem temu nedostatku. Seveda bode to le kratko, borno delce, jedva za silo. Temeljitejšo rešitev tega pe- rečega vprašanja prepuščam močnejšim od mene. Bog daj, da bi se kmalo kedo oglasil ! I. Fizična vzgoja. Naravno se deli vsa vzgoja v dva dela, namreč na fizično in psihično. O fizični, to je telesni vzgoji, ali prav za prav reji, hočem tukaj le na kratko spregovoriti, ker to spada bolj v zdravnikov delokrog. Vendar se dogajajo glede telesne postrežbe otrokove cesto tako hude pomote, da hočem tukaj podati vsaj nekaj kratkih navodil. Prvi pogoji za normalni telesni razvoj so : dobri zrak, primerna hrana in snaga. Glede dobrega zraka se v obče še hudo, hudo greši na zdravju naših malih. Le oglejmo si tiste borne luknje, v kojih je uboga deca za- prta. Seveda, najlepša soba se odločuje navadno za spre- jemno sobo, s kojo se želi gospodinja postavljati. A za str. 2 ,S L O V E N K St. 9 otroke naj bode dobra sleharua luknja, čeprav nikdar solnce v njo ne posije. Dostikrat se silijo otroci celo v kuhinjo, samo, da po sobali ne razvlečejo. A kako se more nežno bitje v slabem, vlažnem in soparnem zraku krepko razvijati ? Ali se moremo potlej še čuditi, če so otroci bledolični in veli ? Ko bi le hotele matere uviditi, da treba odločiti otrokom najlepšo, najprijaznišo in naj- zračnejšo sobo ! Zi-ak v njej naj bi bil vedno čist, a nikdar naj se ne suši v njej perilo, posebno pa ne otro- ško perilo, kar se najčešće dogaja. Za zračenje nikakor ne zadostuje, če se okno zjutraj za kako pol urice odpre, marveč naj se po večkrat na dan temeljito prezrači. Prav primerno tudi, če se pušča v gorkem letnem času i po noči okno odprto. Čisti nočni zrak upliva dobro- dejno na spečega, globoko dihajočega otroka. — Sploh se ni treba bati, da bi se storilo z zračenjem preveč, kajti prereč. ni nikoli. Perzijci na Iranski planoti se za- vijajo rajši tesno v kožuhe, samo, da jim tudi po zimi ni treba oken zapirati In prav imajo Le predočimo si, kakov je to zrak v zaprti sobi. Zrak, nasičen z ogljen- čevo kislino, ki so ga drugi dahnili iz sebe, ki je šel že toliko krat skozi človeška pljuča, ta zrak naj zadostuje nežni deci, da jo krepča in ji oživlja kri? Nikakor ne, marveč je strup, ki mora nežno cvetko sčasoma vgono- biti. Zato pa tudi hira taka usmiljenja vredna deca, ki je obsojena preživeti vse svoje dni v zatohli sobi. Otroci pa tudi naj ne bodo nikdar zraven, kadar se soba pameta. Prah, ki se pri pometanju dviga, škodi njihovim sopnim organom. Prva hrana otroku je pač od narave določena. Bla- gor otroku, kojemu je dana. Žal, da je dandanes toliko mater, ki niso zmožne spolnjevati te le])e dolžnosti. Težko je pač odrejati novorojenčka na umetni način Najboljše nadomestilo je pač dojka, če je le zdrava in drugače sposobna za ta posel. Če se pa ima odrejati otrok s kravjim mlekom, priporočajo zdravniki, zlasti v mestih Sosehletov aparat za sterilizovanje mleka, po kojem se neki dosežejo izvrstni uspehi. Lažje ga je pogrešati na deželi, kjer je itak dobiti vedno svežega mleka. -- Dobra otroška hrana se dobi tudi, ako se mleku primeša ne- kohko kakao-praška ; seveda treba paziti na fabrikat, da je res pristen, kajti cenejše vrste navadno niso po- polnem čiste, kar bi, se ve, otroku škodilo. — Prav po ceni in lahko si napravlja vsaka mati dobro in tečno juho tako le ; rajž močno močno skuha, po kaki dve uri, voda se potem odcedi in z mlekom nameša ter nekoliko pocukra in posoli. To juhico jedo otroci prav radi in se po njej tudi dobro rede. Otroška steklenica naj se po vsaki vporabi skrbno opere. A tudi cev se mora vselej očistiti z malim ščetom. Najboljše, če za to mati sama skrbi ; nikdar naj se ne zanaša na posle, ki vendar niso dosti vestni za tako opravilo. V prvih dveh, treh letih naj obstoji otroška hrana večinoma iz mlečnih jedij. A tudi pozneje še ne kaže, da bi otroci vsega dobili, kar starisi jedo, posebno če so le-ti vajeni na bolj luksurjozen obed. V obče velja, da je otrokom najpriprostejša hrana tudi najprimernejša : juha, sočivje, sadje, mleko in močnate jedi. Nikdar naj se ne dajo otrokom opojne pijače, ki škodujejo otroškemu organizmu. Prav grda navada je pa tudi, če imajo otroci ves ljubi dan kos kruha v roki ; ko sedejo k mizi, pa kremžijo obraze ter se branijo jesti, ker niso lačni. A tako ravnanje je naravnost škodljivo. Vsaki organ po- trebuje počitka, tedaj tudi želodec ; otroci naj jedo tedaj vedno le ob obrokih štiri, k večjemu petkrat na dan, a takrat naj se popolnoma nasitijo. — Škodljiva je pa tudi pozna večerja, pri koji že na pol dremljejo. Otroci naj večerjajo po zimi ob 6ih, po leti ob 7ih, a ob 8ih najkasneje naj bodo že v postelji. Glede snage se v nekateri hiši tudi še mnogo greši. Otrok naj se koplje v prvem, morda tudi v drugem letu vsak dan. A tudi pozneje še ne sme pogrešati dobro- dejne kopeli. Otroci se igrajo navadno na tleh. Naravno tedaj, da poberejo tam praha in blata. Dobro je torej, če se vsak teden vsaj jedenkrat kopljejo v gorki vodi. Glede umivanja vsega telesa z mrzlo vodo, naj bi pa vsaka mati govorila s svojim domačim zdravnikom, kajti le ta zna določiti, če je to primerno njegovi konstitu- ciji, ali ne. Da je snaga popolna, pa ne zadostuje le umivanje telesa. Treba k temu tudi vedno čistega perila. Otroci naj se zvečer preoblečejo v drugo, nočno srajčko, da se jim dnevna srajca čez noč izhlapi. Vrhu tega pa treba perilo še večkrat premeniti. — Oblekice naj bodo vedno iz takega blaga, ki se da lahko prati : nadalje naj bodo bolj svetle barve, da se vsako onesnaženje takoj zapazi. Prav neumestna je navada nekaterih mater, ki oblačijo svojo deco le v temne obleke, češ, da se manj zama- žejo. No, zamažejo se pač ravno tako, kakor svetle obleke, samo nesnaga se tako ne vidi. Ali pa more ta zavest zadostovati res snažnemu človeku ? Neobhodno potrebno je tudi, da se vodijo otroci kolikor možno na sprehod. Če je vrt pri hiši, je to naj- bolje ; puščajo se potem lahko kar sami na prostem, samo treba vse vse odpraviti, na čemur bi se znali po- škoditi. Tu naj skakajo in naj vadijo svoje mlade ude. Toda jaz mislim, da bi se mogla vendar vsaka mati odtegniti za par ur svojemu gospodinjstvu, da vodi svojo malo družinico na igrišče. Saj si vzame se seboj lahko kako knjigo ali kako ročno delo, da že ne bode čas čisto izgubljen (nekatere matere so čudnega mnenja, da je čas zgubljen, ki ga posvečujejo svoji deci), in tako lahko I mimogrede še nadzoruje svoje otroke. O deževnih dnevih lahko popravlja zamudo doma z dvojno marljivostjo. Vendar pravim, stokrat bolje, da ostane perilo nezakrpano, nego da bi moral otrok po- grešati vsakdanjega sprehoda. V poznejših letih, ko hodijo otroci v šolo, naj se vporabljajo svobodni dnevi za daljše izlete. Če pravim daljše izlete, ne mislim s tem, da naj gre obitelj v kako bolj oddaljeno gostilno, da tam sede v gostinsko sobo, napolnjeno s težkim alkoholnim vzduhom in s tobačnim dimom, da tam preseda ves popoldan. O ne, prvič je obiskovanje gostilen sploh neprimerno za deco in drugič L bi tudi telesno ne imeli nobenega haska od takega spre- hoda, ki se zvršuje v zatohli krčmi. Otroci naj se pe- št. 9 ,S L O V E N K A" Str. 3 Ijejo v svobodno naravo, v gozd, na kak hribček itd. A južino si nesejo lahko v torbici se seboj, če ravno ni gostinskega rttd v obližji. Vedno in vedno se govori in pisari zoper šoo in njen slabi upliv na zdravje naše mladine, a vendar bi se dal ta upliv v mnogih slučajih preprečiti, da se otroci le doma pametno odrejajo. Materam, ki se želijo o otroški izreji še posebno poučevati, naj bode priporočena knjiga — Fürst : das Kind und seine Pflege im gesunden und kranken Zu- stand, — Žal, da se naša slovenska književnost še ne more ponašati s' takim delom. Kedaj se bode pak dobil vesten slovensk zdravnik, ki bi podehl slovenskim mate ram kaj sličnoga? (Pride še.) Pedagogiške črtice. Spisala Danica. II. Psihična vzgoja. Otrokova vzgoja se prične takorekoč s prvim dne- vom, ko zagleda luč sveta. Marsikatero razvajeno, trma- sto dete je bilo pokvarjeno nže v prvih tednih po nes- pametnem ravnanju svoje pestunje. Dete naj se nikdar ne ziblje in ne nosi okoli. Će je zdravo, bode tudi v zi- beljki spalo, če mu pa kaj ni prav, tudi pestovanje prav nič ne pomaga. Pač se pa dete temu tako privadi, da„ hoče konečno biti vedno le na rokah in vso hišo tira- niziije. — Svojo hrano naj dobiva točno ob obrokih ; ni- kdar naj se mati ne da omehčati po njegovem kričanju. Će otrok le enkrat zapazi, da s kričanjem kaj doseže, tudi bode vedno kričal, a mati si vzgaja na ta način svojeglavo, trmasto dete. Sicer naj pa mati pogosto prijazno govori z otrokom, naj mu poje priproste pesmice. Dasi zdaj še ničesa ne razume, vendar bodo lepi spevi dobrodejno uplivali na njegov sluh. Spoznal bode s časoma mili materini glas, njena podoba se bode že sedaj globoko včrtala v njego- vem nežnem srčeci. Koncem drugega meseca počnejo se otroci navadno smehljati. Prvi poskus bode morda le kremžanje obrazka ; zategnil bode le nekoliko usteca. A kako veselje vendar za mater, ko zagleda ta prvi angeljski nasmeh na ust- nicah svojega deteta ! Znamenje ji je to, da se je njegov mali duh v toliko razvil, da začne svojo okolico opazo- vati. Zdaj je materina dolžnost, da spravi v otrokovo obližje samo lepe. estetične objekte Podobe na steni naj predstavljajo le priproste, toda okusne stvari, n. pr. igra- joče se otroke, angelje varuhe, živali ali krajine. Podobe na kojih se nahajajo osebe, predstavljajoče se v pristni grški goloti, podobe o vojski, o lovu ali o ljubavnih par- čkih nikakor ne sodijo pred otroške oči, naj si bodo še tako lepe in umetne. A to velja za poznejšo dobo še bolj nego za zdaj. Nad posteljico se lahko pritrdi barvna žogica, ki Str. 2 „S L O V E N K A- St. 10 naj se v daljših obrokih zamenja z drugo drugačne bar- ve. Otroško oko bode kmalo razločilo različne barve. — Da otroci res opazujejo svojo okolico tudi že v prvih me- secih, se pozna, ako se predmeti v njegovi bližini pre- menijo. Će je bil otrok n. pr. vajen videti na peči soho, jo bode iskal z očmi po sobi, kakor hitro se odstrani. Kadar more otrok sam sedeti, naj se mu da pri- prosta igračica v roko, da se ž njo moti. Le paziti treba, da ni pobarvana se strupenimi barvami. Najboljše otroške igrače so vselej nepobarvane. Otrok vtika vse v usta, a barva ki se odlušči, gotovo ni zdrava, ce prav ne bi bila strupena. — Čim bolj se otroški duh razvija, tem bolj se treba ž njim pečati. Otrok neče več biti ,.brez posla". Če že hodi, naj se mu da kaka mehka žogica, da bode tekal za njo. Priljubljeni so tisti grdi škrati, ki imajo časih tako strašne obraze, da odraslega groza obhaja. Take grde podobe naj se nikar ne dajo otrokom v roko. Dajo naj se rajši punice lepega obrazka, zvončki ali pi- ščaljke konjiči itd. Glede izbora pač v tem nismo v za- dregi. V tej dobi treba z otrokom veliko govoriti. Govori naj se pravilno in z dobrim naglasom. Vsaka mati naj pomisli, da se uči otrok govoriti s tem, da posnema go- vorico drugih. Če se mu le neumno blel)eta, bode i on kazil besede, a slabo to izgovarjanje se da težko zopet popraviti. Koliko ljudi izgovarja slabo in nerazločno vse svoje življenje, samo radi tega, ker se je blebetalo v otroški dobi ! Pač ljubko je poslušati to blebetanje pri malem detetu, ali pa hočeš, mati, riskirati, da ti bode vedno slabo jjovorilo ? Ne, torej govori mu pravilno ! Še na nekaj naj tukaj opozorim. Nekateri ljudje, in med njimi tudi pedagogi, mislijo, da se otrok samega sebe ne zave. Ne nagovarjajo ga tedaj s „ti", ker mislijo, da bi tega ne umel. Govorijo ž njim le v tietji osebi, kakor o kom drugem, n. pr. Tonček bo to jedel, Tonček gre spat itd. namesto ti bodeš jedel, ti greš spat. Ravno tako govorijo o sebi, mama bo to storila, namesto: jaz bodem itd. To je popolnoma napačno. Taki otroci seveda še v tretjem letu ne vedo prav o sebi govoriti. Torej tudi tukaj velja : Govoii z otrokom pravilno ! Zgodaj naj navadi mati otroka ubogljivosti. Otrok, ki ne uboga, se sme smatrati po pravici za prav, prav slabo vzgojenega. Saj izgubi mati ves upliv na svojo deco, če je več ne slušajo. Navadno si pa mislijo matere, „saji je še malo, bo že bolfše, ko bo večje". A s tem zamude pravi čas. Otroka trelia vaditi ubogljivosti precej v za- četku, ko začne hoditi in umeti materin govor. Zapove- duje naj se resno in odločno, a nikdar ne smeje se, kakor' za šalo, kajti take zapovedi ne bode otrok nikdar slu- šal. Mati pa naj tudi pazi, da otrok res stori, kar mu je zapovedala ; če je v tem obziru le enkrat popustljiva, bode otrok skušal gotovo tudi prihodnjič zanemarjati ma- terino besedo. Nadalje naj bode mati tudi dosledna. Nik^ dar naj ne dovoli danes, kar je včeraj prepovedovala. Saj bi s takim počenjanjem otroka le zbegala, da bi na- posled ne vedel, kaj sme, česa ne sme. Ona naj pa tudi brez tehtnih uzrokov ne prepoveduje. Otrokom naj se pušča kolikor možno njihova svoboda in njihovo veselje. Le v prostem gibanji se zamore razviti značaj in trdna volja in le v skrajnih slučajih naj kliče mati svoj veto med male poredneže. Nekatera mati zahteva, da naj otrok le vedno mirno sedi iašeigra, ker se ji ne ljubi poslušati kričanja in ropota. Takega otroka ima potem za uzor dobre vzgoje. A'jako se moti s tem. Otroku je kričanje, ropotanje in skakanje neobhodno potrebno za normalni razvoj, kajti tako zahteva njegova narava; ko doraste, se mu bode ta divjost uže sama polegla, V pro- stih urah naj tedaj mati ne krati otrokom veselja ; do- ločene pa naj bodo ure, v kojih naj otroci mirno sedijo in se pečajo s kako tiho igro. Dokler je otrok mal, mora ubogati na materino be- sedo ne vprašuje, zakaj. Materina volja mu mora biti dosti uzroka ; drugače je pri večjem otroku, ki že počne misliti, zakaj pač tako in ne drugače. Njemu naj se raz- logi na kratko povedo, da bode vsaj vedel, zakaj mu je kaj zapovedano. Spoznal bode. da je materina razsod- nost večja od njegove in ubogal bode še rajši. Nikdar naj se pa mati ne spušča v dolgo polemiko in razlaga- nje z otrokom, če se temu ne ljubi ubogati. Posebnu poglavje bi so dalo spisati o trmastih otro- cih, ker pa tu nedostaje prostora, hočem le na kratko omenjati. Dobro vzgojeni otrok ne bode nikdar trmast; postal je to še le vsled razvajanja. Če se je pa ta grda lastnost enkrat vkoreninila, naj dela mati z vso strogo- stjo, da jo zopet zatre. Mati naj opazuje igrajoče se otroke a tako, da je ne zapazijo. Trmasti otrok bode gotovo tudi med svojimi tovariši neznosen. Če je prepirljiv, če prepreči se svojo trmoglavostjo igro drugih otrok, naj ga mati odstrani. V samoti se že premisli, da je boljše udati se časih tudi drugim, nego samevati. Kal trmoglavosti pa sejejo matere navadno same s tem, da se dajo po otroku izprositi. Če je enkrat kaj prepovedano, naj bode prepovedano, naj otrok še tako milo prosi, naj se še tako sladko laska. Mali otroci do- sežejo navadno vse s kričanjem. Ali se materi ne ljubi poslušati joka, ali se ji pa dete tako smili, stori mu na- vi^dno po njegovi volji. Dete pa si kmalo zapomni kak- šno moč ima njegov jok ter kriči v prihodnje tembolj. — Kričečemu otroku naj se tedaj nikdar ne da, kar zah- teva. Tu bi bilo usmiljenje neumestno. Pač pa treba skr- beti, da se otroci po nepotrebnem ne mučijo. Sladkarije, kojih ne smejo jesti, naj se tedaj ne postavljajo v nji- hovo obližje, zakaj bi jih neki izpostavili tantalovim mu- kam? (Pride še.) „S L O .y E N K A" St. u Pedagogiške črtice. Spisala Danica. podobe, a neiziirjeni duh še ne ve razločiti istinitosti od domišlije. Takega otroka se sicer ne sme kaznovati, saj kazni ne zasluži, vendar treba biti opreznim. ]\Iati naj mu mirno ugovarja, naj mu pokaže, da si je to vse le sam izmislil ter naj mu brani nadaljevanje takega pri- povedovanja. Navadno se pa ljudje takemu otroku le smejejo, češ, kaj si vse izmisli : imajo ga še za posebno pametnega. A posledica tega ? Iz nedolžno blebetajočega otroka vzraste neznosen širokunstnež. Iz tega uzroka naj mati tudi nikdar ne trpi, da otrok pretirava. Kar pove, naj pove točno, s kratko besedo, brez vseh ovinkov in brez povekšanja. Najčešče se otroci zlažejo iz strahu, če so kaj na- pačnega storili, a se ne upajo priznati. Ta laž se da vsaj na jedno stran opravičiti. Vendar naj so nikar ne do- pušča. Če mati sumi, da se ji je otrok zlagal, naj stvar temeljito preiskuje, da dožene resnico. Potem pa naj otroka kaznuje, če ne radi deanja, ki je bilo morda samo ob sebi malenkostno, pa radi laži. Otrok ne sme misliti, da se more z lažjo odte'gniti kazni, vedeti mora, da mu vsaka laž kazen poostriije. Seveda je glavni pogoj, da govori tudi mati vedno in vselej resnico. Otroci lažnjive matere so vedno lažnjivi in kako bi moglo tudi drugače biti V Dostikrat sicer otroci kaj vprašujejo, česar jim ni moči povedati. Nikakor pa ne kaže v takem slučaju pomagati si z lažjo iz zadrege. Povej otroku rajši naravnost : ,Tega ne razumeš, premal si še za to, ali to te nič ne briga, torej ne vprašuj". Le lagati se nikar. Nekatera mati se pa otroku kar na- ravnost in brez potrebe otroku laže, samo da ga pomiri. Obeča mu n. pr. kaj lepega, če bode priden, ali če ostane doma, med tem ko ona odhaja. Ne prinese mu pa nič. Otrok si to zapomni, in ve, da se mu je mati lagala. Kolikokrat se tudi sliši, kako se matere z otrokom igrajo, rekoč: „Tarn poglej, boš videl tiča", ali kaj sličnoga. A tam ni nič. Ko zbegan otrok išče, kje bi kaj bilo, se smejejo njegovemu začudenju. Ne samo, da žali tako po- čenjanje otrokovo samozavest, navadi se'tudi lagati. Iz pravega resnicoljubja se izvaja samo ob sebi poštenje. Kar misliti si ne moremo človeka, ki bi bil v svojem govoru resničen, v dejanji pa bi ravnal nepošten. Otroku treba torej le vcepiti od malega pojma ,.moje" in „tvoje", nadaljna vzgoja bode lahka. Paziti na igrajoče se otroke, da drug drugemu česa ne vzamejo. A tudi tega mati naj nikdar ne dovoli, da bi kateri kojemu drugemu kaj. podaril, kajti otroci tega ne store iz namena, da bi drugemu kaj dah, marveč zato, ker so se igrače naveli- čali. Ko si je zopet požele, bodo jo gotovo zopet terjali, ker še ne umejo, kaj se pravi darovati. Mati naj pa pazi, da otroci komu drugemu škode ne delajo. Če se igrajo z drugimi otroci, naj čuvajo njihove igrače. Če gredo kam na sjirehod, naj mati nikdar ne trpi, da bi po tujih vr- tovih ah po javnih nasadih cvetlice trgali, travo gazili' ali drugače kaj poškodovali. Tudi zunaj, v logu ali na trati, naj ne trgajo po nepotrebnem cvetic, da jih potenr poinečejo v prah, da tam poginejo ter se posuše. To ni le potrata lepih-'božjih darov, to je tudi skrajno bresrčno' in surovo,, če prav se i. tiče le .brezčutnih cvetic. Ako si Otrok naj se navadi že od mladih nog resnicolju- bja. Najgrša otroška napaka je laž. Že star pregovor pravi : Mlad lažnik, dorasel tat. In res se ne razvije laž- nik nikdar do pravega značaja. Postane k večjemu kak slaboten klečeplazec, če ne še kaj hujšega. Mati naj te- daj strogo pazi na to, da govorijo njeni otroci vedno resnico. Če je spoznala, da se ji je otrok zlagal, kar ni težavno, kajti otrok, ki še ni vajen lagati, zarudi, nje- gov pogled pa je negotov in nemiren — naj ga svari, naj mu pove, kako je to grdo, če otroci resnice ne go- vore, in sramoval se bode. Če se pa taki slučaji več- krat ponavljajo, naj ga kaznuje z vso strogostjo, da se ta grda navada v njem ne vtrdi. .— V .malih otrocih se često dogaja, da začnejo pripovedovati kako izmišljo- tino prepričani so.pa za trdno, da se je res tako godilo. To je izraz prebujene fantazije, ki jim slika vsakovrstne št. n .s L o v E N K A' Str. 5 otroci potrgajo rožic, naj jih poneso tudi domu, da si jih spravijo v kupico z vodo; Tu hočem spregovoriti tudi nekaj besed o grdi na- vadi nekaterih otrok, da hočejo vse otipavati in v roko vzeti, da s takim počenjanjem marsikaj pokvarijo in za- mažejo je umevno. Imetje starišev naj jim bode sveto ; njega se ne smejo dotakniti. A če bodo spoštovali imetje svojih starišev, spoštovali bodo i tuje. Ob jednem se navadi otrok po takem ravnanji na varičnost. Mati naj ga navadi čuvati svojo obleko, svoje igrače, knjige itd. Če potre otrok svojo igračo, ni prav nič manj kazniv, kakor če potere dragoceno vazo, ali kaj sličnoga. Dobro je tudi, če se da večjemu otroku na teden ali na mesec nekaj denarja, da si preskrbuje potrebne malenkosti : peresa, svinčnike, papir itd. sam. Svoje iz- datke pa naj skrbno zabeleži a na koncu tedna, meseca, naj se izkaže pri stariših z računom. Če je slabo go- spodaril ter mu je denar pošel pred obrokom naj se mu ne da druzega. Če se mu pa le da, naj se ta svotica pri prihodnjem obroku obračuna. Otrok naj sam trpi po- sledice svoje potratnosti. Nikdar pa naj se ne da otroku denarja v roko, s kojim sme gospodariti brez vsakega nadzorstva. S tem se mora otrok navaditi na potratnost. • Nikdar naj se mu pa tudi ne da takozvana hranilnica (Sparbichse) v kojo se mu spušča pri vsaki možni pri- ložnosti kak grošek, da se mu tam nakopiči zaklad brez drugega pomena, nego da se mu množi ter da ga otrok včasih ogleduje žarečih, poželjivih očij. Tako se mora vzgajati skopost in lakomnost. Otrok naj se štedi, dobro a vedeti mora zakaj in štediti more proste volje, tako n. pr. da spravlja en del svojih mesečnih dohodkov v kak poseben namen, da si kupi konečno knjigo, ali kar- koli. Pazi, tedaj mati, da si ne vzgajaš namesto šted- ljivoga človeka neznosnega, neusmiljenega, trdosrčnega lakomneža 1 Marsikatera mati se čudi svojemu otroku, kako je radodaren in dobrega srca, če nosi z veseljem revežem novcev, koje mu je ona stisnila v roko. Motiš se, draga mati, tvoje dete stori to le v svojo zabavo a o radodar- nosti ne ve še nič. Saj njega to ne zadeva, on sam ne čuti radi tega nobenega pomanjkanja, sipati imetja dru- gih okoli sebe še ne priča o radodarnosti. Le onega otroka smemo zvati radodarnega, ki prostovoljno od svojega da, če n. pr., dasi sam lačen, deli svoj kruh z drugim otrokom, to nam priča o njega dobrem srcu. Takega otroka smeš biti vesela mati ! Če hočeš tedaj vzgojiti svojega otroka do radodarnosti, vspodbujaj ga, da bode posegel v svojo lastno mošnjo, odtrgajoč si od svojega malega imetja. Zgodaj naj navadi mati svojega otroka tudi na snago. Na cesti naj mu ne dovoljuje skakati po vseh lu- žaji in mlakah, da se mu vsa obutev oblati in zamaže, kar otroci^ store s posebno radostjo. A tudi pri igri naj bode snažen. Če si je roke zamazal, naj pride domu, da si jih opere. Nikdar naj ne sede k mizi zamazan in raz- nniršen, marveč naj se očedi, predno stopi v jedilnico. Otrok naj ima tudi svoj robček v žepu, da si lahko no- sek sam osnaži^ če treba. Ni ostudnejšega, nego Goe- thejevi sloveči ..Ilossniischi-n'. Če je mati v tem obziru le količkaj skrbna, lahko navadi že dvoletnega otroka, da priteče k njej, ko mu treba nosek brisati. Tako naj bodo tudi pri jedi otroci vedno snažni. Jedila naj nosijo v usta a ni jih treba razlivati po sebi in po mizinem prtu. Tudi naj gleda mati na to, da ne bodo razmazali jedil po krožniku, kar posebno radi store če jim jed ne diši. (Pride še.) st. 12. .SLOVENKA' Str. 7 Pedagogiške črtice. Spisala Danica. (Dalje.) Mati naj pa tiuli skrbi za duševni razvoj svojih otrok. Navadi naj jih že od malega misliti, kajti brez- miselno dete se bode tudi pozneje v šoli teško udalo du- ševni disciplini ; njegov duh mu bode ostal na veke top in počasen. Izvrstno služi materi v ta namen nazorni nauk. Uže malega otroka naj opozarja na različne predmete v sobi ter naj mu jih imenuje. Ž njim naj prešteje koliko je sten, koliko oken, koliko stolov itd. Tudi na lastni život naj ga opozarja, na glavo, oči, ušesa, lase itd., na ude, desno, levo, itd. Iz sobe naj uhaja v kuhinjo. Koliko je zopet novih predmetov! Ognji- šče, drva, premog, police, lonci, ponve in kaj še več. O vsem tem se da govoriti. Iz česa je narejeno, v kaj rabi, kedo je izdelal itd. Pridejo tudi lazne jestvine, poljski pridelki, ki dajo veliko povoda raznoterim razpravam, posebno, če so otroci uže nekoliko večji. Mati naj po- maga v tem oziru šoli. Koliko lepše vspehe bi dosegle šole, da se podpirajo po domači vzgoji ! Navadno pa si mislijo matere, da so odvalile vso skrb od sebe, če po- šljejo otroka v šolo, pritožujejo se pa vedno le čez uči- telje, če se j in dozdeva, da otrok prepočasi vspeva. Tega pa ne pomislijo, da ima učitelj veliko množico otrok pred seboj, da se mora na vse ozirati, na dobre in slabe in na poslednje še posebe. A premagati mora veliko pred- metov v kratkem času treh. štirih ur na dan. Delo nje- govo je tedaj res težavno. Naj bi ga matere vsaj v tem podpirale, da bi navadile svoje otroke logično misliti. Verjemite mi, s tem je veliko, veliko pomagano ! Najlepša prilika se nuja materi zunaj na prostem, ko uhaja se svojimi otroci. Opozarja naj jih na rastočo travo, na cvetke, grmiče, drevesa, na pevajoče ptice, na njih gnezda. ]\Iisleči materi ne bode manjkalo nikdar gradiva. A opozarja naj otroke tudi na lepoto rožic, na ptičje petje, na zahajajoče solnce in njega zarjo. Pokaže naj mu s kake višine lep razgled v deželo, da vzbuja v mladih srrih čut za lepoto in ljubezen do narave, A ko- liko poučnega se da izvesti pri takih opazovanjih ! Če govori n. pr. mati o drevesu, o deblu, o vejah, o listovji, naj vpraša otroka zakaj nam služi les, kedo ga vpora- blja, kaj se dela iz njega, zakaj se vporablja listje, kaj bode rastlo iz cvetov cvetočega drevesa, in sto drugih vprašanj Ob žuborečera studenčku naj mu pove kam leče voda, v kaj služi, (napaja rastline in živali, ribe žive v njej, ona goni mlinska kolesa). Z večjim otrokom bo sledila malemu potočku do morja, govorila bode i o tem, o ladijah, o daljnih deželah in njih pridelkih itd. Posebno naj opozarja mati svoje otroke tudi na poljske pridelke; otrok naj tudi ve, kaj raste na njivi, mimo koje gre. Nikdar ne pozabim tržaškega otroka v gorenjskem letovišču, ko je vskliknil : ,Ma questi se fasoi!", a na njivi je bil krompir. Seveda treba paziti, da se otrok pri takih vajah ne utrudi. Mladi njegov duh še ne more dolgo vztrajati pri jedni stvari. Uhajal bode z jednega predmeta na dru- gega Mati naj se torej tudi na to ozira. Kakor hitro pa začne bili preje pazljivi otrok razmišljen, je to zJiamenje, da je truden. Tedaj prenehaj z govorjenjem ; da^j mu te- kati in skakati po njegovi volji. Dostikrat se pojavlja pri otrocih nekako va'trdosrč- nost, posebno pa pri divjih dečkih. Nobena živa stvar se jim ne smili; pobijejo in pogazijo vse »kar leze ino gre^. Tega naj mati nikdar ne trpi. Nikdar naj ne pušča ne- dolžnih živalic po tleh pogaziti, saj imajo tudi pravico do življenja. Naj pa tudi ne dopušča, da bi otroci me- tulje in hrošče lovili, nabadali v takozvano zbirko, ki vendar nima nikakoršnega pomena. Tistih par metuljč- kov z na pol razmazanimi kriluti brez vsega sistema vkup zmetanih še ne bode rešilo dečkovega naravoslovnega znanja, pač so pa dokaz njegovega surovega srca, ki za- more nedolžne živalice hladnokrvno nabadati in mučiti. A to si zapomnimo, kedor more ravnati trdosrčno z nemo živaljo, on gotovo tudi ninia usmiljenja za človeka. Često se prikazuje pri otrocih nekaka plahota. Otrok, ki je sicer doma vesel in nadarjen, se kaže vpričo dru- gih ljudi neroden, da, celo glup. Takega otroka treba vsakako spodbujati do večjega samozavestja. Mati naj ga pošilja večkrat s kakim malim naročilom k sosedom, y prodajalnico itd., da se sčasoma osmeli. Nikdar naj se pa njegovo plaho vedenje ne graja ali celo kaznuje, kajti to bi le še povekšalo njegovo bojazen. Tu pomaga,le pri- jazno prigovarjanje in spodbujanje ter pogosto občevanje Str. 8 ,S L O V E N K A" Št. 12 s tujimi ljudmi. Nikakor pa ne kaže to prikazen prezi- rati, češ, da se v poznejših letih sama izgubi, kajti do- stikrat se je otrok nikdar ne otrese, ampak ostane mu kot slabo priporočilno pismo za vse dni njegovega živ- ljenja. Kaj mu pomagajo potem vse znanosti, vsa izo- brazba, ako je ne ve vporabiti ? Vpričo tujega človeka, posebno pa vpričo predstojnika ga zagrabi ta pošast, zmede mu misli, jezik se mu zaplete, a govor, ki si ga je bil popreje tako lepo izmislil, mu obtiči v grlu. Umev- no, da ga ima vsakdo za nezmožnega, porinejo ga v ozadje, drugi, morda manj zmožni ga vsepovsod spodri- vajo. Brani, oj mati svoje dete tega zla! Nasprotno se pa nahajajo tudi taki jezični, pre- drzni otroci, kojim treba prav uzde za vkročenje. Ni gr- šega, nego tako jezično, blebetavo dete ; vse povsod hoče biti prvo, vsepovsod se oglaša prvo, a poleg sebe ne trpi no- benega drugega. Naj tedaj mati nikdar ne trpi, da se otroci vtikajo v pogovor odraslih; naj jih vedno opominja na lepo, uljudno vedenje. A tudi v družbi otrok naj ne trpi njegovega preglasnega, samosvojega vedenja. Plahoti podobna je bojazen, a ona upliva skoro še huje na človeški značaj nego njena sestra. Bojazni se navadno otrok privadi po neumni in napačni vzgoji. Saj sUšimo lahko vsak dan, kako matere žugajo svojim otro- kom : „Bavbav te bo", če njihove besede že več ne po- magajo. Pri vsaki priliki se sklicujejo na grozovito prika- zen bavbava, on jim je jedino uzgojevalno sredstvo poleg surovih tepežev pa zabavljanja. Tako živi otrok v večnem strahu pred to pošastjo, dasi je ni nikdar videl a ne poboljša se. Ogibajte se tedaj matere, tudi bavbava. Ne iz straha naj vas otrok uboga nego iz ljubezni do vas. Ravno tako slaba je navada nekaterih mater, da plašijo svoje otroke do skrajnosti s sv. Miklavžem, s par- keljem in njegovimi verigami. In zakaj ? V njegovo za- bavo ? Pač lepa zabava to, ko otrok trepeče strahu na vseh udih, ko komaj jeclja tistih par molitvic, ki jih zahteva strogi Miklavž ! Matere, ki ne vedo boljše zabave svojim otrokom, morajo biti pač prav mlačne v ljubezni do svojih malih. Dostikrat vidimo tudi, kako se otroci igrajo med seboj s tem, da drug drugega splašijo. Skrije se morda kateri za kak ovinek, iz kojega priskoči s prav indijan- skim krikom, da svoje tovariše preplaši. Take igre naj se nikdar ne dovolé. Strah slabi živce in lahko se pri- peti, da mora tak otrok trpeti vse žive dni radi slabe šale svojih tovarišev. (Prav tako naj se pa tudi ne do- pušča da drug drugemu na uho tulijo, ali da drug dru- gemu od zadaj oči zatiskajo. Vse te šale znajo škoditi dotičnim organom). Najslabše pa uplivajo v tem oziru slabe pripovedke o strahovih, čarovnikih, škratih in drugih pošastih. Nik- dar naj se ne povejo otrokom take norčave stvari, ki vzbujajo samo po nepotrebnem njih le preživo fantazijo. Srce se človeku krči, če vidi, kako pripovedujejo ljudje ob zimskih večerih vsakovrstnih grozovitih stvari o du- hovih in strahovih, da jih obhaja kar kurja polt. Otroci pa poslušajo vestno in strah jim gleda iz široko odprtih očij. Ta strah se jim pa polagoma tako vcepi, da se na- posled otroka popolnoma polasti. S kratko besedo, otrok je postal strahopetec,a bode to tudi ostal vse svoje živ- ljenje, če ga pametna vzgoja ne zavrne na pravi pot. Mati naj tedaj pazi, da otroci nikdar nič takega ne slišijo, kar bi jim znalo vzbujati strah. Če ima tako nespametnih poslov, naj jim strogo prepove vsako neumno blebeLanje pred otroci. Če je pa otrok že boječ, naj ga nikar šiloma ne skuša osrčiti. Naj ne tira branečega se otroka v temno izbo, posebno pa naj ga ne zapre v temo. Taki siloviti poskusi se izjalovijo vselej ; otrok postane le še bolj boječ !Mati naj ga le prijazno zavrača, naj hodi večkrat ž njim v temno sobo, v klet ali zvečer na dvorišče, dokler se naposled sam ne upa iti Če se pa le ne da, naj ga konečno zasmehuje. To pomaga gotovo. (Zvršetek pride). str. 4 „S L O V E N K A" Št. i;5 Pedagogiške črtice. Spisala Danica. (Zvršetek). Prav slaba navada, kojo treba prav do korenine izruti, je radovednost. Otroci vprašujejo zmeraj, a ne samo iz ukaželjnosti. Dostikrat vprašujejo cisto brezmi- selno, samo da vprašujejo ; ali pa vprašujejo po takih stvareli, koje jiii nič ne brigajo in jih tudi brigati ne smejo Na taka vprašanja naj ma'ti nikoli ne odgovai'ja. Naj mu kratko pove, da to ni njegova zadeva, ali da je še prcmal za to. Nasprotno je pa graje vredno, če otroci često kličejo, jo kaj prašajo ali ji kaj tožijo, a ona, vglobijena morda v svoje delo, jih niti ne sliši. Svoje otroke naj mati v e d n o sluša, če nima časa za-nje. naj jim to vsaj pove. Vidimo tudi dostikrat, kako otroci v družl)i odra- slih vse na ušesa vlečejo, kako se okolo vseh stolov smučejo, samo da bi jim nobena beseda ne ušhi. Da ob taki priliki dosti slišijo, kar ravno ni namenjeno njilio- vim ušesom, je pač umevno. Otroke treba tedaj kolikor možno odstraniti, če se mislijo odrasli slobodno med seboj pogovarjati. Zasači pa mati svojega otroka celo slušajo- čega pred vrati, potem naj ga le kaznuje strogo. Sem spada tudi grda navada nekaterih Ijudij, da tuje imetje pregledujejo in prevohajo. Nobena miznica, nobeno predalo ni gotovo pred njihovimi očmi ; da njih radovednost že ne pozna več ne konca ne kraja, prebi- rajo celo drugih ljudi listine in pisma. To je tako grda navada, da ji ne vem izraza. To ni le samopašna rado- vednost, marveč tudi nepoštenje. Ta radovednost se je rodila v otroku, a zrastla je ž njim do te skrajne viši- ne. Mati naj torej nikdar ne dovoljuje, da bi otroci pre- gledovali in preiskovali omare in predale. Nikdar naj jim ne dovoljuje citati svojih pisem, če bi bila prav njih vse- bina malovažna. Spoštovati naj se učijo tuje blago, tujo last, koje se ne smejo dotakniti niti v mislih. Posebno težavna je odgoja koleričnih otrok. Dasi i najboljša vzgoja ne bode popolnem vkrotila malega ko- lerika. vendar zamore njegovo vročo kri vsaj nekoliko ohladiti. Otrok naj se uči premagovati svojo jezo. Kako redko pa pazijo matere na to lastnost svojih otrok! Kako napačno se vedejo ž njimi ! Mesto, da bi malo zavrelico tolažiU in mu pokazali, kako nespametna je njegova otroška jeza, ga z neprimernimi šalami le še bolj dra- žijo. Otrok pa postane vedno bolj in bolj jezen, razvija se iz njega tisti grozni siloviti značaj pred kojim po pra- vici vse trepeče. — Mati naj nikdar ne dovoljuje, da jezni otrok tepta z nogami, da bije s pestmi ob mizo ali da celo pohištvo prometuje. To vse so surovosti, kojih naj se omikanec ogiblje. A žal, da jih srečamo tudi v omikanih krogih, ker se otroci niso navadili prema- govati svoje jeze. To si pa zapomni, mati : najhujšo jezo svojega otroka vkrotiš najlože z največjo milino. Stroge kazni tukaj ne činijo dobrega. Dober pripomoček za odgojo je primerno opravilo za otroke. Nikdar naj ne liodijo otroci brez posla. Če se ne igrajo, naj pa pomagajo materi pri hišnih opravilih. Saj je sto in sto opravkov, kojih so otroci zmožni. Po- sebno, ko malo dorastejo, naj pomagajo materi posprav- ljati. Lahko brišejo prah s pohištva, postavljajo stole na mesta, lahko prinašajo drv in premoga v sobo itd. Taka opravila vesele otroke bolj nego dragocene igrače. Otroci naj imajo tudi svoje igrače, svoja učila in svoje obleke v najlepšem redu. Ne samo da jim daje po- št. IH .SLOVENKA« Str. 5 spravljanje primernega opravila, ampak navadijo se tudi reda, ki je vendar neobhodno potreben vsakemu človeku. Navadno pazijo matere v tem oziru samo na deklice, a dečkom se zmeraj ustreza, zmeraj se jim gladi pot, da jim ni treba česa delati, kar bi se ne strinjalo z možko vzvišenostjo : A vzgajajo se sčasoma pravi hišni trinogi, prave paše, okrog kojih se mora vse sukati. Naj bi sé i dečki navadili že od malega redu, naj bi se i oni na- peljevali do koristnih opravkov v hiši, zginil bode potem tudi tisti zloglasni »Junggesellenheim", v kojem ležijo škornji na postelji, obleke pa na tleh, s kratka, v kojem je vse na robe, grdo in neprikupljivo. Zginila bi pa tudi tista možka nesamostojnost in nerodnost, ki spravi moža v skrajni obup, če se mu je gumb pri su- knji odtrgal, a ni dobrodejne ženske roke v bližini. Vrhu domačih del pa treba otrokom preskrbeti tudi drugačnih opravil v njihovo zabavo Prav dobro služi v' ta namen prepletanje s popirjem po Fröbelnovem siste- mu (Flechtarbeiten). To je izvrstno delo, pri kojem se uče otroci šteti, navajajo se razločevati različne barve, a lepi uzorci vzbujajo estetični čut. Nadalje šivanje z volno in se svilo na luknjičastem popiru (Ausnähen), vpogubanje štirikotnih popirčkov v razne oblike (Falten), izrezovanje raznih podob iz barvnega popira (Ausschnei- den), sploh vsa tista oprav la, ki služijo tudi v otroškem vrtu. Izvrstna in primeroma cenena igrača so Kristerjeve -omarice za zidanje. Otroci zidajo vsi radi, a vadijo si s tem, roko in oko. Nedostaja mi pač tukaj prostora, da bi dalje razpravljala o teh stvareh. Priporočam jih pa toplo vsaki materi. Močen upliv na otrokov razvoj ima brez dvoma tudi čtivo. Dajte svojim otrokom le dobrih knjig v roke, a ne puščajte jih v obče preveč citati, da jim domi- šljija preveč ne vzcvete. Še bolj pa velja to za poznejšo, dobo, saj požirajo navadno vsi mladi, malo razsodni lju- dje vse, karkoli jim pride v roke, navadno so to nič- vredni romani. Mati naj torej nadzoruje čtivo svojih do- raslih sinov in hčera, a oni naj ji poročajo o tem, kar so čitali. Pri malih otrocih nadomešča čtivo živa, pripovedo- valna beseda. Mati naj pripoveduje svojim malim pri- proste, poučne pripovedke in pravljice. Vedno naj se pa ogiba tistih že gori omenjenih groznih pošasti. Pa tudi hudobne mačehe naj se ogiblje; saj je mačeha vendar tudi — mati, kako naj si pač raztolmači otrok njeno hudobijo ? Tudi glede kazni mi je nekaj povedati, saj je i ona vzgojevalno sredstvo. Če se prevečkrat, za vsako malen- kost kaznuje, zgubi kazen vso svojo veljavo, a čim hujša je, tem preje. Navadno naj zadostuje svarilo ali svarujoči pogled. Mati naj se ogiblje kolikor možno dolgega moralizovanja, ker otroka le utrudi a ne upliva na-nj skoro nič. Udarci veljajo v obče samo za malo deco, ki drugače še ne ume. Večji otroci naj se ne tepejo, izimši v skrajnih slučajih. Dr. C. Bock pravi v svojem. „Buch vom gesunden und kranken Menschen*: Otrok se ne smé spominjati na čas, ko je bil tepen. Iri dalje: otrok, ki zasluži v četrtem letu biti še tepen, je skrajno razvajen. Po tem naj bi se matere ravnale. Sploh bo pa ve- dela dobra pedagoginja'kažnjivo dejanje večinoma pre- prečiti, kar je seveda najboljše. Toda vsa pravila, vsi sistemi ne pomagajo nič, če otroci nimajo dobrega vzgleda v hiši. Oče in mati bo- dita jim merilo, kako se treba vesti, kakšnemu treba biti. Kjer so starisi surovi, neomikatii, tam tudi otroci ne bodo dosti prida ! kako se more n. pr. razviti v otroku plemenit značaj, če je dan za dnevom priča prepirov svojih starišev? Diference mej zakonskimi so včasih pač neizogibne, nikdar naj se pa ne poravnajo vpričo otrok. Otroci bi ne smeli niti slutiti, da je kaj tacega mogoče ^ Če'se razlegajo po hiši le psovke, kričanje in ropotanje, se mati ne sme čuditi, če ji vzrastejo, sami mladi di- vjaki. Čuvaj se tedaj, oj mati, da bodeš svojim otrokom lep, popolen izgled. Skrbi za to, da bode vel v tvoji hiši tisti mili, blagodejni vzduh, ki ga more provzročiti le prava srčna omika. Vzgajaj samo sebe, vzgajaš svojo deco! Izruvaj iz svojega srca vse strasti, vsako nepopol- nost. Stremi po najvišjem idealu človeškem, da bodeš svojim otrokom podoba vsega dobrega, blagega, pleme- nitega. Globoko se včrta taka podoba otrokom v srce. A če jih bodo pozneje v svetu izkušnjave obdajale, če bodo stali na razpotju, ne vedoči, kam bi krenili tedaj jih podoba materina dovede zopet na pravi pot, predno se jim spodrsne, predno padejo.