LETO I ŠTEVILKA
16
Blagoslovljeno Veliko noč!
Frohliche Ostern!	Foto P»vlcwi!f
Velikonočni prazniki ne pri nas začno prav za prav s cvetno nedeljo, ko otroci nesejo v cerkev butare, potem pa postavljajo po njivah blagoslovljeni- križce. Na veliki četrtek se delo na polju imtuvl in vse »e pripravlja za praznike. Na veliko soboto Je blagoslov velikonočnih Jedil. Dekleta kar tekmujejo, katera bo nesla lepSI »žegen«. Najbolj se vesele praznikov otroci. ze ves teden barvajo pirhe, da Jih sami poneso k blagoslovu. Za to slovesnost se mnogokje oblečejo tudi v narodne noSe tako, da Je velikonočna procesija ob lepem pomladnem dnevu ln zvonjenju velikonočnih zvonov zares veličastna. Lep običaj, ki ure lz roda v rod na naSl zemlji, Je družinski ■Jesen- na velikonočno nedeljo zjutraj.
(O slovenskih velikonočnih običajih glej stran v notranjosti Usta.)

Dle festllche Osterstlmmung hat nlcht crst mit dem Ostersonntag Ihren Anfang. Schon mit dem Palmsonntag beglnnt die Freude auf das Kelt, vvenn dle Kinder dle mit allerlei FrUchten besetzten ralmbUsche zur Klrche tragen. Uherall slnd dle gesegneten Kreuze In dle Acker geitcckt und mit dem Kardonnerstag Mnd dle vor-bi-relteten Arbelten beendet und alles erwartet froh das Fest. Dle Mitdchen haben dle schOnstcn StUcke Ihrer Tracht aus den Truhen genommen und Jede* wlll, dali Ihr Korb, »der Segcn«, den sle zur Klrche brlngt, der SchtJnste sel.
Den HOhepunkt der Kcsttagsstlmmung aber brlngt der Ostersonntag mit dur Aufemtehungs-Prozesslon. Frauen und MSnner ln Ihren Natlonaltrachten, MUdcIu-n und Durschen, Muslk, Gesang und Olockenllluten, alles Ist erftlllt vom frohen Gelste dleses Festes, das elne mllde KrUhlingssorine w«rmend Uberstrahlt.
Foto: Smuc, Tlčar In Erjavec.

ih.


Mali,Ti naš up in ponos!
k	Mutter, Du bist unsere Ehre und Hoffnung!



§§


& a

As SV ^ 'SfiK
a	|
>



■ ■
i


H m	*
ai)	TO ?
SB^c, "liisti
^^ESl j




SB)r




HpF J^^™
^ ** • !
mm


I





£
/a





	
	
	
MSfc*'	
	
--S i- » .	' .
S pomladjo, ko se vse prebuja k življenju, obhajamo, mati. Tvoj dan. Tvoj nasmeh je naše zdravje, sreča, kljub globokim gubam je najlepši Tvoj obraz. Edina opora si nam skozi življenje, ponosni smo na Te, kajti Ti ne klonii. Mati, Bog naj Te nam ohrani.


BREZ ZMAGE NI MIRU
Letošnja velik« noč jo že peta, kur smo izgubili Jugoslavijo po svoji krivdi. Skopali smo si jamo, v katero smo padli. Tisti »zavezniki«, ki so nam jo pomagali kopati, se sedaj cinično smehljajo in niti na pamet jim ni padlo, du bi nam ponudili roko v rešitev, nusprotno, tolkli so nas in še nas tolčejo po glavi, potiskajoč nas v črno globino te vlažne jume. Mi smo bili tisti, ki nus je bolelo srce, ko smo izgubili svobodo, komunisti pa so se veselili, ker so zučutili, da prihuja njihov dan, ker so občutili pod seboj tla, ki so kot nalašč pripravljena za njihov nastop.
Tudi na letošnji veliki teden bodo ropotale po naši širni zemlji iz zvonikov namesto rugelj svojo železno pesem strojnice, zukuj nušu sončnu domovinu je nupojenu s krvjo in premnoge, nekdaj bele in v soncu se bleščeče cerkvice po naših zelenih gričih so postale kupi ruševin. Vasi so obdane z žičnimi ovirami in včeraj še veseli, ob harmoniki prepevajoči kmečki fantje stojijo dunes v sinjemodrih uniformah resnih obrazov nu straži ob bodeči žici. Vus ni več složnu in zadovoljna družina, zakuj rdeči izkorcninjcnci so zanesli v nuša lepa naselja nesrečo, razdor in sovraštvo.
Mnogih, ki smo jih imeli v bližnji preteklosti še v svoji sredi in so nam bili dragi, ni več. Tuk je letošnji praznik Kri-stusovegu vstajenju, tukšeu je ta lepi simbol zmagovitega miru.
Mir je tisti, po kuterem vsi hrepenimo. Misli na mir so v vseh srcih in besede o miru tudi nu vseh ustih. Vsi hrepenimo po časih, ko borno lahko zopet veselili src praznovali lepi velikonočni pruznik v miru. Povsod, nu vsakem koraku sprašujejo ljudje po njem. Nekuteri zatrjujejo, du bo prišel skoraj, mnogi so gu že nupovedovali za to veliko noč in premnogi že pred dvemu letoma v tem času. Toda miru ni bilo pred dvema letoma, gu ni bilo lani, ga ni letos in skoraj lahko trdimo, da ga tudi naslednjo veliko noč ne bo. Mir si želijo naši domobranski fantje in možje ter vsi listi begunci, ki so jih revolverji rdečih politkomi-sarjev pregnali od svojih domov. Mir si prav tako želijo svojci tistih, katerih otroci in možje so odšli, zapeljani po rdečih prega-njačih, v gozd. Ti slednji, ki so postali orodje v rokah krvavih rdečih zločincev in so s tem sami pljunili na mir, prav tako sanjajo danes v gozdovih o časih, ko so sedeli pri domači mizi in jedli velikonočni »blagoslove.
Slednjič so še ljudje, ki tudi neizmerno hrepenijo po miru, pa pravijo, da jim je vseeno, kdo ga prinese. »Siti smo teh krvavih dni, ne moremo več zdržati, naj se zgodi kar koli, naj zmaga kdor koli, saj so itak enaki beli in rdeči!« vzklikajo vročično. In medtem ko oni hočejo mir, ne ozirajoč se, kaj pride za tem mirom, ne vidijo v ozadju cinično in pošastno se režečega obruza tistega, ki je bil režiser današnje krvave drame, v kateri igra tudi naš okrvavljeni narod tako žalostno vlogo. To je obraz tistega, ki se veseli krvi in ruševin, solz in sovraštva, ker ve. da bi na s krvjo prepojeni zemlji dobro vzklilo rdeče seme, ki bi mu šlo v klasje. To je obraz tistega, ki dopoveduje na vse pretkane pa tudi robate načine narodom, da je nacionalizem preživet, da je vera zadeva starih tercijalk, družina pa staro-kopitnost. To je obraz tistega, ki ima vse tri pojme nacionalizma, vere in družine za največje svetinje. To je obraz tistega, ki uči nauk, v katerega sum ne veruje, ker je za človeka poguben, pa ga vprav zato vsiljuje na vse pretege ostalemu človeštvu. To je obraz ciničnega Juda.
Mednarodni komunizem pa je njegovo orodje, ki ustvarja z rušenjem in razkrojem človeške družbe najboljše pogoje za tiranstvo tega »izvoljenega ljudstva«, ki se ima vprav omenjenim trcin vrednotam, ki jih odteguje in odtujuje ostalim narodom, sebi pa stavlja na oltar, zahvaliti, da je ostal pri življenju in moči po tisočletjih potepanja po vsej zemeljski obli. Komunizem je tisti, ki je eno najboljših orodij v rokah tega nemirnega in zahrbtnega ljudstvu, ki se ni moglo zadovoljiti nikoli z usodo
mirnega, poštenega in znoječega se kmeta, temveč mu je bilo nu njegovem večnem potepanju kažipot zlato.
Po vseh mislih o tem »izvoljenem« ljudstvu lahko spoznamo, da so zatorej ljudje, ki si želijo miru, ne glede, na kateri strani bo zmaga, najobilnejša vodu na židovsko-komunistični mlin. •
Mi nismo prijeli za puško zato, ker bi bilo mogoče v nas preveč sile in je nismo znali porabiti drugače kot z bojem. Nam so komunisti sami potisnili puško v roko. Nismo bili tisti, ki so začeli prelivati kri, temveč smo bili tisti, ki smo iz za nas tako krvave obrambe prešli v napad, pri čemer sedaj neusmiljeno tolčemo po rdečih, dokler zadnji teh zločincev ne bo zatrt Iz vsega tega povsem jasno sledi, da v naših srcih močno tli žar miru, katerega pa nočemo za vsako ceno, zakaj resničen mir pomeni samo tisti mir, ki bo nastopil po zmagi dobrega nad zlim, po zmagi krščanskega nacionalizma nad materialističnim komunizmom.
Ko je govor o miru in o koncu vojne, moramo pokazati, če hočemo biti jasni, še na tisto črto ločnico, ki se nam resda še ni pokazala v vsej svoji jasnosti in ostrosti, pa nam vendar že v meglenih obrisih nakazuje mesto, na katerem se bo po vsem prelomilo med pravo vojno in revolucijo. Slej ko prej bo prišlo do tistega, kar smo že večkrat poudarjali, namreč, da se bo Evropa razdelila samo v dva tabora: belega in rdečega. Tretje poti ne bo. Zato bi se kruto varali tisti, ki so prepričani, da bi nastopil mir takrat, ko bi gospodje za zelenimi mizami dali svoje podpise na bele državniške listine. Taka konferenca še zdaleč ne bi pomenila miru. Se bolj pa se varajo komunisti in oni zapeljanci, ki vidijo domobrance pred rdečimi »ljudskimi sodišči«, zakaj vedeti morajo, da poznajo naši utrjeni borci samo eno povelje: feoriti se do zadnjega proti komunizmu.
Ob teh mislih se nam samo vsili misel o ljudeh, ki so pripravljeni na sprave z rdečimi. Veliko bolj kot komunizem, ki smo ga že docela razgalili, so nam nevarni ljudje šibkih src, pripravljeni v vsakem resnejšem trenutku ustvariti zmedo, kom-promisarstvo in malodušje. Zato velja ljudem te vrste najodloč-nejši boj. Mar niso ti naivni ljudje že širili strašno otroško naivnih lističev, ki so se zdeli vsakemu protikomunističnemu bralcu kot glasila OF v drugi izdaji? Mar niso nosili dobršen del krivde za Turjak in Grčarice prav tako ljudje te iste miselnosti, Toda naši kmečki fantje so danes pač dovolj prepričani, da pomeni sprava s komunizmom našo smrt, da so pripravljeni pognati vsak hip kroglo v glavo vsakemu tistemu, ki bi skušal namenoma ali pa nezavedno izdajati domobransko borbo in one-častiti spomin padlih junakov. Naše oči bi v bodočnosti postale popolnoma suhe, ko bi gledale usodo teh tragičnih ljudi, ki bi bili zmožni zagrešiti kdaj v bodočnosti največji greh — neumnost, ter se zanj pokoriti z glavo.
Zgodovina, ki je učiteljica človeštva, marsikomu koristi, še več ljudi pa zgodovino samo čita in se iz nje prav nič ne nauči ali pa se nauči narobe. Za nas domobrance je vsekakor zelo poučen primer ruske revolucije leta 1917., ko je — v primeri z veliko Rusijo — peščica boljševikov znala tako vešče speljati vodo vseh revolucionarjev na svoj mlin. Komunisti seveda še danes prikazuje rusko revolucijo kot nujen upor vsega naroda proti zatiralskemu carskemu domu in naravnost suženjskemu socialnemu redu. toda še nikoli niso povedali, da je bilo v revolucionarnih vrstah tudi mnogo gorečih caristov in dobrih nacionalistov, ki so jih boljševiki izigravali drugega proti drugemu, kasneje pa počasi enega za drugim likvidirali.
Tudi pri nas so poskušali in še poskušajo s to staro taktiko. Vprav v teh protinastopih se bo pokazala zrelost protikomuni-stov in vprav od tega bo v veliki meri zavisela usoda slovenskega naroda.
Naš letošnji velikonočni pozdrav pa je zato: V Slovenskem domobranstvu za generalom Rupnikom v boj, da si priborimo zmago in z njo tudi — mir.	Ljenko Urbančič.
NAŠI
velikcncCni
4 114 VII
Našim prednikom je bila cvetna nedelja uvod v veliko noč, prvi dan velikonočnega praznovanja. Ze ob pričetku posta mislijo otroci, /lasti fantiči, na les in zelenje, ki ga bo treba dati v cvetno butaro. Vsak del naše domovine inia pa svoje posebnosti tako že v poimenovanju kakor tudi v sestavi in rabi blagoslovljenega lesa za butare. Na Belokranjskem narede butaro iz treh enoletnih leskovih šib, ki morajo biti urezane iz enega grma in morajo imeti vsaka po troje popkov v čast presv. Trojice; nato pridenejo cvetoči dren, po katerem imajo butare tudi svoje ime »dreneki. priložijo tudi brinja, bršljana, ponekod pa tudi bodljaja in macik. V butarico dajo tudi lesen klin s plugom. Butare nesejo k blagoslovu otroci ali pastirji, ponekod pa tudi majhne deklice ali žene.
Na Štajerskem je za cvetno butaro znanih več nazivov. Na vzhodnem štajerskem jo imenujejo »presmec« po presnem zelenju. ki je v butari, okrog Študente ji pravijo »pušl«, okrog Rogaške Slatine pa nosijo k blagoslovu »piikšo«. v katero dajo tudi nedeljski les. Pod Pohorjem na vzhodni strani imajo »zeleni presenc«, katerega naredijo iz sedmih vrst lesa. Po Savinjski dolini se postavljajo s »snopi«, katere lepo okrasijo s svilenimi trakovi, v gornji Savinjski dolini pa delajo butare »potice«, ki imajo svoje ime po povitieah. Na Štajerskem nesejo šibe iz butare ali križe, ki jih iz njih naredijo, na polja, v hleve, vinograde in čebelnjake, zelenje dajo živini uied klajo, ostanke pa spravijo v hiši, da jim jo obvaruje pred ognjem in strelo. Na Dolenjskem dajo v butare poleg običajnih vrst lesa tudi mladike vseh vrst sadnega drevja, v vinorodnih krajih pa tudi mladike trte. Tudi na Notranjskem so podobni običaji kakor na Dolenjskem. Le v nekaterih krajih tekmujejo, kdo bo prej prinesel butaro domov. Z blagoslovljenim lesom gospodar pokadi plug in živino pri oranju. Sežigajo pa blagoslovljeni les tudi nu velikonočne dni in na svete večere. Na Gorenjskem vijejo butaro »poganco« iz sedmih vrst lesa: vrbe. leske, drena, čmeža, huda-lesa. bršljana in brinja. Butaro ovijejo z vencem jabolk, za vsakega člana družine po eno jabolko. Bogati gruntarji imajo /a vsak hlev eno butarico, ki jo navežejo na veliko poganco. Na Primorskem je glavni les na cvetno nedeljo, ki jo imenujejo tudi oljčna nedelja ali oljčnica, oljka. Nekateri neso samo oljko k blagoslovu, drugod pa naredijo tudi neke vrste butare iz oljke, lavorja. brinja, bršljana. zelenike in smrekovega ali borovega vrha. Na Koroškem okrasijo butare z umetnim cvetjem, prestami, celo klobasami, gospodar da v butaro vrečico z zrnjem vseh vrst. katerega potem pomeša med seme ali pa ga porabijo kot kurjo pičo. Želo pisana in različna je uporaba lesa na Koroškem. V Prekmurju imajo blagoslovljeno butaro v velikih časteh. Ce je bolnik v hiši, mora biti poleg njega blagoslovljen les.
Na veliko sredo je v župni cerkvi zelo živahno. Cerkovnik mora pripraviti božji grob, kamor prenesejo Najsvetejše, ki ga skrijejo v ječo. Popoldne ali zvečer po jutraniicah, ko ugasne zadnja sveča na oltarju, začnejo otroci pred cerkvijo Boga strašiti. Nanosili so namreč skupaj stare zaboje in podobno leseno šaro, po kateri zdaj razbijajo in tolčejo, dokler se vse ne razdrobi. Ponekod »strašijo Bogat z ragljami. V nekaterih krajih, posebno na Gorenjskem, hodijo od hiše do hiše in ropotajo z ragljami, ker so »zvonovi odšli v Rim<. Navadno se jih zbere cela četa, katero potem vodijo strežniki po kraju. Pomembno navado imajo na veliko sredo v Rogaški Slatini, kjer v noči od velike srede na veliki četrtek zakurijo kres v spomin, da so iskali Jezusa z lučjo.
Lepi so slovenski običaji na veliki četrtek, ko zvonove zavežejo. Tedaj se ljudje v Istri zunaj na polju ali kjer koli pokrižajo in poljubijo tla. Na Koroškem si tedaj omočijo oči, da bi bolje videli- V jutru na veliki četrtek pred sončnim vzhodom gospodinje pokadijo na Notranjskem vso nišo in gospodarska poslopja. V Prekmurju imajo še nekaj starih poganskih navad. Na Štajerskem gospodinje na veliki četrtek in na veliki petek zakurijo s posvečenim lesom od lanskih butar. Na Štajerskem, zlasti v Slovenskih goricah, so kmetje na veliki četrtek začeli sejati žito. Ta navada pa vedno bolj izumira. Na veliki četrtek se tedaj, ko zavežejo zvonove, začne post. Na Koroškem prinesejo ta dan prvič na trg cvetlice in sočivje. Na Štajerskem za viizem pobelijo na veliki četrtek hiše. Ta dan zavlada še večja resnost in žalost. Nihče ne sme ne peti, ne žvižgati, nikjer se ne sme glasiti petje ali smeh, vsaka razposajenost je zabranjena. Verniki, posebno otroci, začno obiskovati božji grob. Na Primorskem ter na Gorenjskem naredijo božji grob tudi doma. Na Raki pri Krškem imajo v zvezi z božjim grobom posebno navado. Cerkovnik razpošlje že na veliko sredo strežnike po župniji, kjer jim kakor čutaricj velike posode napolnijo z belim, rdečim in rumenim vinom. Te krogle postavijo pred prižgane sveče in oljnate svetilke pri božjem grobu. Nekako sredi 17. stoletja so
vsako leto naredili jezuiti v Ljubljani pasijonsko procesijo. V Loki pri Zidanem mostu so do leta 1790. igrali pasijon. Vloge so si kmetje meti seboj sami razdelili. Graščak Apfulterer je skupaj /. župnikom igro prepovedal zarudi nekaterih nerednosli. Pred dobrimi 40 leti so skušali otroci v Železnikih ponazoriti Kristusovo trpljenje nu veliki četrtek ali tudi že uu veliko s rudo. Na Koroškem Se marsikje stari verni ljudje v spomin na Jezusovo trpljenje leže na golih tleh.
Veliki petek je bil že v najstarejši dobi krščanstva dan žalovanja. Ta dan se ljudje še bolj postijo. Gospodinja zjutraj pokadi /. blagoslovljenim lesom hišo, hleve in gospodarska poslopja. Na tak svet dan, kot je veliki petek, vse delo počiva. Dolžnost vsakega kristjana ta dan je, da se pokloni križanemu Kristusu in obišče božji grob. Nekdaj je bil pri nas v navadi pasijon. Znan jo pusijolt v Skofji Loki, ki so ga imeli od leta 1721—1768. Obsegal je 13 podob. Vsako podobo je igrala druga vas oziroma župnija. Igralo ie 27S oseb. Zelo slovesen pasijon so imeli v Tržiču na Gorenjskem. Na Koroškem sta znana dva slovenska pusijona, ki se pa ne ujemata in imata vsak svojega pisca in prevajalca. Prvega je prevedel Drubosnjnk. drugega pa Andrej huster-Drabosnjuk. Nekaj posebnega ie bil pasijon v Železni Kaplji, ki so ga igrali na veliki četrtek podnevi, drugi del pa zvečer, tretjega pa na velikonočni ponedeljek. Po nekaterih krajih pripravijo že jedila za blagoslov.
Velika sobota se prične z blagoslovom ognju, katerega v vseh pokrajinah naše domovine zelo časte. Nikjer ne zakurilo v peči, dokler nimajo blagoslovljenega ogniti. Tega šele podtaknejo. Po blagoslovu ognja se razvije prava tekma, kdo ga bo prvi prinesel \ vas. Na Koroškem ta dan zakurijo z blagoslovljenim ognjem v peči, ki celo leto ne ugasne. Ko se pri maši zopet oglasijo zvonovi, se vse hiti umivat, ker se s tem obvarujejo bolezni, ponekod pa zaradi lepote. Ta dan blagosluvljujo vodo, s katero pokropijo njive. V Mežiški dolini gorijo nu vsaki njivi majhni ognji, da je vse v megli in dimu. Po tnuši na veliko soboto se pričuo po hišah prav skrbno pripravljuti na blagoslov velikonočnih jedil. Jedila, kuterih i/bera je simboličuu, dajo v lepo pisan jerbus. katerega pokrijejo s prtom, ki ga ne smejo rabiti /.a nobeno drugo opravilo, v Mengšu se skušajo, katera izmed deklet, ker namreč le te smejo povsod pri nas nesti jedilu k blagoslovu, luhko nese jerbus na glavi, ne da bi ga držalu. Navada je, da skuša biti vsaka, ki je nesla k blagoslovu, prva skozi vratu in prva domu. Nu Stujerskem blagoslavlju župnik v vsaki vasi posebej pri kapelici, katero v ta namen lepo okrasijo in poleg katere stojitu vsaj dva mlaja. Župnikov prihod nuznanijo s streli iz možnurju. V Beli Krujini slovijo pisuuke kot vzor najlepših slovenskih pirhov. Ob vstajenju zvonovi prekrasno pojo. I/, vseh cerkva se vijejo procesije. Nu Koroškem imuio pred procesijo jutranjice, podobno kakor na sveti večer pred poluočnico.
Velika noč je praznik Kristusove zmage. \ proslavitev te zmage zažigajo ob obrobnih pokrajinah kresove. Najveličastnejši je velikonočni kres nu Koroškem. Tu zubijejo na njivuh kole v podobi Kristusovih znamenj in te kole zvečer zužgo.
Na veliko nedeljo hitijo vsi iz cerkve domov, ker začno deliti blagoslovljena jedila. Pri tem mora biti zbrana vsu družina. Kosti blagoslovljenega mesa ne smejo dobiti psi, temveč jih morajo sežgati.
Mnogo je še lepih slovenskih velikonočnih običajev, ki jih Je naš narod ohranil. Pred nedavnim je Mohorjevu družba i/.dulu dr. Turnškovo knjigo »Pod vernim krovouu, ki nu široko obravnava ljudske običaje v vsem letu. V vseh teh običajih se izraža močna vera slovenskega nuroda, obenem pa dokazujejo močno navezanost na domačo zemljo, v kateri vidi narod odsev božje dobrote.
Nikolaj Jelotnik
Vstal je naš Kralji
f
Borci! Junaki! Z drsnim zanosom
dvignimo mlade glavi-' Vstal je Gospod, nai Kralj!
Iz mratnih, smrtnih dalj ie vieraj ovil r megle sije zdaj mladi dan in poveliiana boija dlan rosi blagoslov na naie gori.
Borci! Junaki! Z drznim zanosom
dvignimo mlade glavi!
Iz temnih, brezdanjih noči, ie vieraj s sveio krvjo oroienih, zdaj jutro bleiii in pesem vstajenja kipi tez njive, polji tja v modro nebo.
Borci! Junaki! Z drznim zanosom dvignimo mlade glavi!
Iz groze, ognja in stisk, ki so razbiiali naio zemljč, poletel mogočen je blisk; za njim pa
kot repalice ognjeni iop drzni junaki hite...
0 žarni blisk, ki Kristusov boiji križ spet poveliial na naiih si tleh, raziigaj, raztigaj visoko nebo, mi za teboj
v zarje vstajenja gremo!
Borci! Junaki! Z drznim zanosom
dvignimo mlade glave: Kristus je vstal!
Za boj zdaj sklenimo vrsti!
I
i k
Vfi'
I i
1
1 i
/vr<
I
I
i i
Mirko Šušteršič:
VIDENJE
V hpomiri prijateljem
I temni rog ljubljanskih ulic ■/.ušel ob zgodnjem sem večeru, topolujočemu krdelu sem negotov korak pridružil. I/ žil toploto je izstružil slap vetrovnih mrzlih sulic. Mrtev gozd so tihe hiše, vihra obešena svetilka, osamljenih svetlob budilka. Med stolpi zde teme grmade, zagrnjene so vse fasade. Noč svoj črni spev si piše.
Zlomljeno leži čez cesto telo, zagozdeno med hribi, svetlika se kot trebuh ribi, na suhem bregu hlipajoči, kot pod gladino plavajoči bledi mrtvec — bledo mesto.
Burje grabi s sluzastimi prsti v jasnino bistrih savskih prodov, boji močvirnatih ubodov se v lok (idmikajoča reka. Megla (hI vseh strani nateka pod nebo kot streha h krsti.
Smeh teme je med zidovi, izza zaves reže se luči, zaropotajo neki ključi, pijan se človek opoteče v vijugali gre. Oči žareče si jejo mu kot grobovi. Mize so pokrite s prti, molčijo v lovskih sobah slike, strmijo v razigrane krike; lasje, ovratnice postrani, kotički pri očeh zaspani — zrejo kot pri dnevu krti.
I kinu trak brbra praznote, vrste $e slike lažnih rajev, kulise lahke tujih krajev, junaštvo, vlečke, svila, valček, ljubezen — dnevni mušji parček; votlo poje zvon lepote.
Duše kot papir frfrajo, človeška gmota se preriva, srce je mrtva, gnila gliva.
lovi napihnjene podobe, sena iz čaš strasti grenkobe, besi divjih želj grgrajo.
Prvi ...
Videl sem ga. ko je padel
pod streli — jagnje v cestnem prahu.
Odprl oči v mrtvaškem strahu,
telo se v droben klobčič zvilo,
srce je cvete rdeče zlilo,
nanj se žarek je prikradel.
Drugi ...
Zvil se je na hišni prag od strela strt — kot sladka strd iz satja žil
slap rdeč krvavih srag se je razlil.
Tretji ...
Krč mrtvaški je telo počez razpel, in osteklel je živ pogled, življenja sled, človek prej zdaj odtrgano pero. ... četrti — peti ... itd.
Šli so mimo — se smejali ... Srca ljudi so zapuščene pečine mraza, razvaljene! Srca prepadi so krvavi, razbeljeni v sovraštva lavi živi mozeg bi sesali.
Smrt je votlo zapiskala, zasekala je v sredo gneče, telesa so kot prazne vreče, omahovala — v pišu listi odpihnjeni; pod kose švisti množica se glav trkljala.
Zbežal sem in padal, vstajal — kosti, lobanje pod koraki — lovili so me strašni spaki, goreči sik ali jeziki, v meso me grizli vražji kriki. Molil sem. da bi vztrajal.
VPT^ M
poAoJZev&žika s&užAa

Poročevalska služba na splošno in vojaška /vozna poročevalska služba nista, kakor bi človek mogel misliti, mladi ustanovi, ki bi ju omogočila šele tehnična odkritja našega časa. Izmenjavo poročil lahko opazimo v vseh časih in pri vseh narodih ter plemenih.
Načini poročevalskega prometa in temu pripadajoča sredstva, tako imenovana poročevalska sredstva, so bila dokaj različna. Enostavna oblika izmenjave poročil je osebni prenos poročila v ustni ali pisani obliki. Vrši jo oseba, imenovana poročevalec. To so zaradi njene pomembnosti obdržali do danes in jo bodo kliub vseh tehničnim iznajdbam ohranili tudi v bodočnosti.
Da bi povečali hitrost prenašanja poročil, so se narodi v starem veku posluževali štafete. K tej vrsti prenašanja poročil lahko prištevamo tudi prenašanja s psi in golobi-pismonoši; obe živali sta morali biti za to opravilo posebno vzgojeni. Navsezadnje pa človek ni prisiljen, da bi izbiral med tema dvema zaradi zahtev modernega vojskovanja. Gotovo je, da je sedanji način vojevanja odločujoče vplival na razvoj vojnega poročanja. V prejšnjih časih je mogel poveljnik videti svoje oddelke v boju in jim dajati povelja po obveščevalcu. Zdaj so armade večje, boljše in bolj oborožene. Poleg tega se je bojno polje zelo povečalo in se razširilo na stotine kilometrov v globino in širino. Ne smemo tudi pozabiti hitrejšega premikanja moderne armade zaradi uporabe tovornih vozil, letal in tankov: kar pomeni velik napredek v oboroževalni tehniki — posebno po iznajdbi strojnega orožja. Prav tako hitro, kot so se povečale armade in se ie zboljšalo orožje, se je razvila vojaška poročevalska služba. Tehnika poročanja je dobila svoj zalet, ko so odkrili elektriko in jo začeli uporabljati v ta namen.
Takoj po iznajdbi telegrafa je svet posvetil veliko pozornost pionirskim bataljonom, ki so jih pretvorili v nemški armadi v tako imenovane telegrafske oddelke. Ti so vsa pričakovanja, ki so jih stavili vanje v vojni, najbolje izpolnili. Nadaljnje iznajdbe v tehniki so takoj dobro izrabili. Teh telegrafskih oddelkov ni bilo mogoče bolje dodeliti nobenemu orožju, kakor pionirjem. Osnovani so bili posebni telegrafski bataljoni, s čimer :e bil narejen važen korak za osnovanje nove vrste orožja.
svetovni vojni 1914 18 so pri napredujočih operacijah že občutili pomembnost teh mladih oddelkov poleg vsega ostalega orožja. Vodstvo je spoznalo, da bi bilo bojevanje brez teh mladih poročevalskih oddelkov nemogoče. Po izkustvih te vojne in zaradi pridobitev v tehniki je dosegla tehnika poročanja v daljavo v poročevalskih oddelkih v letih po 1918 velike uspehe.
Umetnost je, voditi oddelek ne oziraje se na njegovo število in pripadajoče mu naloge ter operacijske izvedbe, pripravljanja zvez in oskrbe ter skrbi za usmerjenje vseh sil na en cilj.
^ sakdo mora dobiti svoje povelje: vodstvo mora poznati ves položaj. Vsi si morajo hitro in zanesljivo slediti, da si ne stav-ljajo vprašanja zaradi nadaljevanja. Tehnično izvesti ta pogoj, je naloga poročevalskih oddelkov, ki se morejo ravno tako ponosno izkazati kakor vodilni oddelek. Kratek pregled, kako so potrebne poročevalske zveze, nam pokaže izredno važnost in potrebo: izdajanja povelj, posebnih naredb, poročila o doseženih ciljih, sovražnikovem položaju in njegovih poročilih, poročila o ujetnikih in zajetem maierialu. zahteve novih pošiljatev vseh vrst poročila o izgubah, pogovori med poveljniki oddelkov, zahteve okrepitve oddelkov itd. Pri tem so najbolj uporabili vse tehnične pridobitve in izrabili za to vsako sredstvo.
Tudi vodstvo Slovenskega domobranstva ni omalovaževalo pomena poročevalskih oddelkov, o katerih organizaciji tu ne moremo pisati. Tudi pripadniki poročevalskega oddelka Slovenskega domobranstva se morajo za svoje delo posebno izobraziti; ne zaradi svojih pravic, ampak zaradi svojih dolžnosti se ločijo od ostalih pripadnikov Slovenskega domobranstva. Težišče tega je v govorjenju na daljavo kakor tudi v signaliziranju. Gotovo je, da je poročevalski oddelek Slovenskega domobranstva poseben rod orožja in ne organizacija, ki bi jo smatrali za potrebno zlo. Človek mora nehati govoriti, da je kdo, ki je slab vojak, za poročevalca dovolj dober.
O vojnem poročevalcu na splošno in poročevalcu Slovenskega domobranstva govorimo le najbolje in to tedaj, ko so poročevalske zveze zaradi sovražnikovega pritiska ali kake druge nesreče pretrgane. Kako lahko se zgodi, da podcenjujemo največjo in glavno delavnost vojnega poročevalca. Vojni poročevalec tudi v Slovenskem domobranstvu ne sme biti vojak manjše vrednosti. Tudi pripadnik zveze poročevalske službe mora biti v prvi vrsti vojak, šele v drugi vrsti telefonist ali signalist Slab vojak ne bo nikoli dober poročevalec.
i-
Tudi najboljša preskrba s poročevalsko opremo katere koli vrste je brez pomena, če ni vojni poročevalec sposoben. Kar od pešea pričakujemo in od topničarju ali pionirja zahtevamo, (o moramo pri vojnem poročevalcu pospeševati. Lepo bi se zahvalili, če bi zveza ne bila pravočasno narejena! Telefonisti, ki so svojo zveze slabo naredili, da se takoj pretrgajo, signulisti, ki nad svojim priborom zaspijo, da preslisijo važne pozive, pomožno osebje pri telefonu, ki bi pri napadu ne sodelovalo, bi s tem stavilo življenja svojih tovarišev v nevarnost in pomagalo s tem sovražniku.
Kdor bi torej mislil, da mhra postati poročevalec, da bi se rešil trdote vojaškega življenja in da bi zopet lahko udobno živel, za tega ni mesta v zvezni poročevalski službi. Od njega zahtevamo popolno sodelovanje telesa in duha. Popolna odgovornost v dolžnostih in trda disciplina ob vsakem času in pri vsakem delu sta temelj za uspeh.
Nevažnih ali manj važnih vojakov pri poročevalski službi ni. Oddelek lahko izvrši svojo nalogo le, če je vsak vojak na svojem mestu in dela z vsemi silami. Važna je skrb in dobro stanje dragocenega materiala, od katerega v veliki meri zavisi gotovost poročevalske službe.
Bolj kot kak drug voiak je poročevalec nositelj tajne. O vojaških tajnuh zve dostikrat pri svojem delu mnogo. Vsak Doročevalec je torej posebno dolžan obdržati vojaške tajne. S pomočjo prisluškovalnih naprav skuša nasprotnik ujeti telefonske pogovore. Tudi pocovori, ki se zdijo telefonistu nevažni, lahko sovražniku mnoco koristijo. Le železna disciplina, pazljivost pri oddajanju in skrivanje pisave lahko očuvajo pred izdajo. Isto velia tudi za signaliste. Njegove Morseove znake lahko vidijo na veliko daljavo. Edina obramba proti temu je strogo izvrševanje naredb in popolno molčanje tudi o nevažnih naredbah.
Pričujoči sestavek ni nikak poziv na popolnost, l.e kratek oris o mnogostrunskih nalogah zvezne poročevalske službe iu delovanju njenih mož naj bo. Sedaj veš, čeprav v grobem obrisu, nekaj o važnosti poročevalske službe in o težavah poročevalskih oddelkov. Bolje ne moremo spoznati delovanja poročevalcev kakor iz naslednjegu stavka, ki je bil v poročilu vrhovnega nemškega poveljstva, katerega besede se nanašajo na nek boj: »Skupue operacije v tej smeri so se posrečile lo'* pomočjo odlične organizacije zvezne poročevalske službe!« Obit. Barth.
Sovjetski oklcpnikT34
tehta 26.000 kg vsebuje 15.000 kg prvovrstnega jekla
In 13.000 dalovnlh ur, 1820.000 Lir
vinid cvoklepniska
ki tehta 6 kg vsebuje 4 ? kg jekla
in 5.3 delovnih ur, ODI
kar stane OU Lil
^Kdo je močnejši ? Masa ali um l
r/Hi še veruješ v nadmoč mase?
Vojaški in politični položaj
25. marca 1045.
Poloiaj na vzhodni in zahodni fronti je v strateškem pogledu še vedno v prehodnem študiju. Velike sovražne ofenzive so trčile na obrambo in zaradi lega na bojišču ni nastopil mir. Gotovo se boljševiki kakor tudi Angloamerikanci pripravljajo na nove akcije, ki naj bi bile odločilne. Nasprotniki na zahodu kakor tudi Sovjeli poskušajo z obscinimi napadi doseči gotove pololajne ugodnosti, s pomočjo katerih si hočejo zagotovili ugodne položaje za predvidene nadaljnje operativne napade. To je strateiki pomen bojev na Ogrskem, v Gornji Sleziji, pri Sletlinu, Danzigu, v vzhodni 1'rusiji in Kurlandiji, pri rvmagenskrm mostišču in renski fronti.
Na jugu in severu vzhodne fronte imajo sovražnikovi napadi značaj velebojev. Skupinski napadi sovjetskih in bolgarskih vojnih oklepnih edinic na Ogrskem so bili uničeni v ogorčenih prolisunkih. Ti boji so dokaz nepopuslljivosti nemike vojske v tem kočljivem in kritičnem položaju. Petmesečni boji med Karpati in Donavo so posledica človeške in materialne premoči na sovjetski strani; sovražnik ima več kot pol milijona žrtev, žrtev romunskih in bolgarskih zaveznikov. Boljieviike izgube v orožju in vojnem gradivu vseh vrst so visoke. V tem času so med drugim izgubili 3— 400 oklepnikov in oklepnih vozil.
Nameravan prodor Sovjetov v slovaškem Rudogorju je bil ravno tako preprečen z žilavo obrambo. V Gdrnji Sleziji boljieviki niso mogli doseči nobenih uspehov proti naiemu hrabro se borečemu moilru; rdrli so v prednje nemike postojanke, to pa so plačali z ogromnimi žrtvami. Isto velja za bojno področje Steltina, kjer so nemiki oddelki osredotočili svoje obrambne moči. Omembe vredna je uspešna obramba proti boljieviikim sunkom na naie predmosliiče Sletlin, kjer je bilo v zadnjem tednu sestreljenih 600 oklepnikov. V dvojnem boju na obeh straneh Gdanskega zaliva je sovjetsko vodstvo nagrmadilo nad 50 strelskih divizij in itevilne oklepniike odrede pri Danzigu—Golenhafen. Naie divizije branijo vsako ped zemlje in podvzemajo vedno odločilne protinapade; poleg tega nemike pomorske sile uspeino posegajo v boj. Tudi v Kurlandiji na področju Frauenburga so se pričeli resni boljieviiki prodorni poskusi na centralnem polju. Tu in na vzhodnem pruskem bojiiču so Nemci kljub težkemu položaju kos itevilnejiemu in nadmočnemu sovražniku. To so ponovno dokazale visoke oklepniike sovjetske izgube kakor odločen obrambni duh nemikega vojaka. Na osrednjem bojiiču v Gornji Sleziji in Branden-burgu vlada sedaj relativen mir. Računati je treba, da misli sovražnik južno in severno od Kilstrina obnoviti napade. Vojni položaj na zapadu se je osredotočil v glavnem v nadaljevanju boja pri predmostju Remagena, kjer so sovražnikovi raziirjeralni poskusi proti severu in vzhodu trčili na vedno močnejie nemike protinapade, in »
premikajoče nastope Pfalz-Berglanda in bližnje okolice. Omembe vredno je dejstvo, da je bila edina močna vez z leve obale Rena in predmoslja pri Remagenu po osredotočenem nemškem topniškem ognju uničena, kar bo pripravilo Angloamerikancem vedno ležje oskrbovanje in zaskrbljenost. Med Renom in Pfalz-Berglandom niso mogli angloameriilci oklepniki čez Nahe in Glan-tal, kjer so zasedli nemški oddelki zapadne utrdbe. Vsi napadi 7. severnoameriike armade so se izjalovili z visokimi izgubami.
Pri bojih na zapadnem bojišču moramo posebno poudariti, da se borijo v 1. in 7. četi severnoameriške armade črnci ob strani belega moštva. S temi četami hočejo USA očividno posnemali boljševiiko zverinslvo na nemškem vzhodu. Angloameriiko bombno slrahovanje, ki se zopet v številnih napadih ponavlja nad vso Nemčijo, ne bo omajalo nemike morale, kakor si to predstavljajo
Prvi in
Komunistične vlade, ki so priile po načrtih in poveljih Moskve z angloameriiko pomočjo do oblasti v Bolgariji, Romuniji, Madžarski in Srbiji, so že začele v teh deželah izvajati svoj program. Komunistična »ljudska sodiiča* v Sofiji, Beogradu in drugod so stalno na delu. Sovjetska agencija *Tassc poroča o smrtnih obsodbah itevilnih uglednih narodnih veljakov v deželah, zasedenih po Sovjetih. Iz obzira do Angloame-rikancev Moskva in Tito seveda ne objavljala vseh obsodb, saj večinoma teh izrekajo posebna >vojaika sodiščaTito se hoče na vsak način znebiti vseh nasprotnikov. Teh pa je povsod, zlasti v Srbiji, kjer mu delajo hude preglavice, mnogo in z dneva v dan več. Po vesti moskovske poročevalske službe so v Beogradu morali sklicati konferenco srbske zemljoradniike stranke in razgnali strankino vodstvo, ki je bilo pod vplivom reakcionarnega strankinega vodstva z biviim moskovskim poslanikom Gavrilo-vičem na čelu in se je priključilo pokretu generala Mihajloviča. Stranko so razpustili in jo vključili v »n orodno osvobodilno borbo<.
Dejstvo, da je Gavrilovič ugleden član zemljoradniike stranke, ene izmed treh naj-Iradicionalnejiih srbskih strank, ki so zasidrane v narodu. in da je bil Gavrilovič moskovski poslanik, to pa je postal kol eksponent najbolj levičarske stranke v Srbiji leta 1941, mnogo pomeni.
Tiio ima dan za dnem več skrbi. Sovjeli zahtevajo vojake za fronto. .4nffif£t pa da umakne svoje tolpe z albanskega področja. Najhujie skrbi prizadevajo Titu sestradane množice, ki so danes sile Titovih obljub o dobavi hrane iz Sovjetije. Zato je bil Tito prisiljen, da se je obrnil na mednarodno organizacijo za pomoč osvobojenim deželam UNRRO, ki jo je ie pred nedavnim odklanjal.
Vzporedno z brezobzirnim političnim iz-koriičanjem jugovzhodnih dežel, ki so jih zasedli Sovjeti. gre /udi stremljenje Moskve, da bi postavili vojaško moč teh dežel v službo boljievizma. Zalo je razumljivo, da Tito izvršuje rekrulacijo z vsemi sredstvi. RazumljivO, da narodi, ki so jim zavezniki obljubili mir. nimajo volje za boj, saj so že rse preveč krvaveli. Tako je razumljivo, da so med žrtvami boljieviike
sovražniki. Vrhovno zavezniško poveljstvo tolmači, da je bombno slrahovanje nemških mest in bombna vojna namenjena ženam in otrokom: to je njihova vojaška politika.
Boji v Italiji so se omejili na izvidniike sovražnikove sunke, ki so jih razbili napadalni oddelki nemških edinic istočasno z mnogimi postojankami.
V osmerih akcijah so hrvatski bojni oddelki in nemške bojne skupine očistili rodovitno deželo Moslavino južno od Bjelo-vara tolovajev in jim prizadejali visoke izgube. Sovražnik je pustil številno orožje in oskrbovaliiča v naiih rokah.
Nemike podmornice, brzi čolni in male podmornice *Sturmwikinge< so napadle testo sovražne konvoje in jih uničile. Kljub motni obrambi so uničile močno sovražno oskrbovalno lonažo in pripravile sovražni obrambi občutljive izgube.	JBZ
krvave juslice v Bolgariji, Srbiji, Romuniji in Madžarski zlasti častniki.
Londonski časopis >Neics Cronicle* porota iz Washingtona, da gledajo tam na položaj v jugovzhodnih deželah kot na poiz-kusni kamen za jaltske sklepe, po katerih hotejo prevzeti odgovornost za odstranitev težkot v posameznih deželah vsi trije zavezniku >Associated Press< pravi v ifashing-lonu, da so ti dogodki vznemirili diplomatske kroge v Severni Ameriki. Tam vidijo v razvoju dogodkov nevarnost, da važna evropska vprašanja ne bodo mogla bili rešena v prijateljskem duhu. Obstoji sum. da je bila Moskva obveitena o poizkušeni ustvaritvi motnih komunističnih opozicij v deželah.
Na Poljskem, kjer je polititen položaj za Sovjete vsekakor bolj jasen kot na Balkanu, morajo Angleži in Amerikanci že ugotoviti, da se Moskva ne meni za obveznosti, ki jih je prevzela v Jalti. Na Poljskem so na pr. Sovjeli razorožili poljsko domovinsko armado, teš da je delala za angleške, ne pa za narodne koristi.
Štabni vodja Helmut Siinnderman pa v uvodniku lista rVolkischer Beobachler< ugotavlja naslednje:
r Politično bojišče narodov, ki so danes nasprotni Nemčiji, ne le škriplje, marvet se že pritenja rušiti. Tako na Poljskem, v Romuniji, Grčiji, Franciji ali Srbiji, povsod Kremelj danes brezobzirno izrablja današnji vojaški položaj ter razširja svoje gospostvo na račun jlnjIijV in Združenih držav. Vendar se lahko vidi čas. ko se bodo zrušili vsi napori vojnih hujskačev kljub koaliciji množičnega umora zapada z barbarskim vzhodom, ker ta koalicija ne more trajno obstajati. Kajti na ta način bo sledila dokončna kapitulacija anglosaštva pred boljševiiko diktaturo Kremlja. Z žilavim odporom bo nemiki narod dosegel notranji zlom v sovražnem taboru ter r igri• sil oja-čil nemški položaj. Neomajno vzdržanje Nemčije bo dalo porod novemu narodnemu dvigu vseh strariteljskih narodov proti krvavi grožnji boljieviikega besa. To je ludi prvi in odločilni pogoj uspešnega odpora proti moskovskemu suženjstvu, edina možnost ohranitve Evrope pred boljieviikim uničenjem.< — S. S.
O a i ociim pogoj
jima
vipžnanemii
it
je lepo podajala kot nageljnu roženkravt. Bila sem presenečena nad Tvojo spremembo. Bila sem zadovoljna, srečna. A še bolj me je razveselilo, ko sem slišala, kako si govoril pred soborci —
Peterka Odoit
Večer 11» siruži
Bil je dan prisege, ko sem Te prvič videla. Ožarjen v obraz si ponosno korakal med fanti — domobranci. Čudno, prečudno, zakaj sem ravno Tebe ugledala. Ali se spomniš, ko sem med po-vorko priskočila k Tebi. Ti pripela naš slovenski šopek na 1'voje junaške prsi?
Nagelj, roženkravt in rožmarin...
Takrat si mi pogledal globoko \ oči. Ali si hotel videti v srce? Drugič sem Te videla, ko si pojoč korakal s svojo četo od svete maše. Slišala sem le Tvoj glas, videla le Tvoj obraz, l i moj neznani junak. Znova si zginil neznano mi kam. Morda v boj — kdo ve?
Tretjič! Ugledala sem Te nekoč na cesti v družbi Tvojega soborca-domobranca. Ni mnogo manjkalo, da nisem kriknila. Saj veš, bil si brez noge. Opirajoč na palici si šel ob svojem spremljevalcu. bled v obraz Kot da si brez krvi. Presunjeno srce mi je zakrvavelo: >Moj neznani je bil ranjen.« Ali se spominjaš, ko sva se pogledala in si se nasmehnil. Nasmehnil bolestno. V nasmehnil si se meni. Ti moj neznani domobranec. Rada bi Ti priskočila v pomoč. Prijela bi Te pod roko in šla bi skupaj, kamor bi Ti hotel. A tega nisem storila. Oprosti mi! Ne. nisem se sramovala. Cemu? Le bala sem se, da boš odklonil, da boš užaljen.
Pa videla sem Te včetrtič. ko si že s protezo šel po ulici. Hodil si kot prej, ko si bil zdrav. Res si mi junak. To pot me nisi videl; bila sem žalostna, dan je bil zame prazen.
Petič. Videla sem Te, ko si stal pred kasarno /. domobranci. Bil si kot kdaj prej. Obraz Ti je žarel kot ogenj. Rdeč si bil v lica kot moj nagelj, ki sem Ti ga nekoč podarila. Uniforma se Ti
Drhtele so njive v vetru z osmin zarja drhtelo ju nad gordmi. Pa nisem vedel, da nekaj me drntni, da v prsih vstaja sladki vihar.
Predal sem se pesmi večera, ki pela jo je bela pomlad. Z menoj je nfibes igral ves zlat, i v meni je vstala zarja nemira.
Zaukal sem preko cretolih mejd in vrisk je jmletel kot ptica vesela. Na sredi rasi mi dekle je zapela ljubkd in vabeče iz vsega srca.
Prepevaj, deklfi, v večerih teh tihih: hitreje minil bo na straii tas, s ljubeznijo in val bom tvojo ras, srce bo pri tebi v vseh svojih dihih.
domobrancu
»Ne bom odnehal, dokler bom dihal. Da bi vsaj že mogel na teren, v boj, pa bodo komunisti še občutili mojo bližino. Ne nosim kar tako protezo.« Ponosna sem hitela dalje ter se nekajkrat ozrla, da Te še vidim.
Zadnjič sem Te videla, saj veš. Tudi Ti si mene videl. Moraš se me spomniti.
Ni nas bilo mnogo v cerkvi, jutro je bilo hladno. Pred oltarjem je klečalo nekaj žen, dva. trije moški in domobranec. Čakali so na sveto obhajilo. Iz moje klopi, kjer sem molila, sem imela lep razgled po cerkvi. Ker se še ni bila pričela maša, sem bila še raztresena v svoji molitvi in sem nehote opazovala pred oltarjem klečeče ljudi, končno je bilo opravljeno tudi obhajilo. Ljudje so odhajali izpred oltarja, le domobranec je še klečal, zatopljen v molitev. Nisem vedela, da si domobranec Ti. Ko si vstal, si se nekoliko opotekel, saj veš. proteza me je opozorila. Kri mi je šinila v glavo od veselja, da Te zopet vidim. Sel si v klop, ne daleč od mene. Takrat sem se ojunačila. vstala sem, šla sem k Tvoji klopi in pokleknila poleg Tebe. Takrat si me pogledal — molila sva dalje. Vem, da se vsega spominjaš. Za koga si molil? Zase? Za Tvoje?
Kmalu sem se pokrižala in s tihimi koraki odšla proti škropilnemu kamnu. Ko sem se obrnila, da še enkrat pozdravim Najsvetejše, sem videla, da si vstal tudi Ti. Kaj hitro sem Te razumela. Zunaj cerkve si hotel z mano govoriti. Pohitela sem venkaj. Slišala sem Tvoj glas zunaj pred vrati: »Deklič, počakaj...« Zbežala sem. Ti pa nisi razumel moj beg. Tekla sem dornov, da Ti utrgam rožmarin, Ti moj neznani...	Brcar Marija
Granitni kamen
Kako strašna je noč pod zvezdo rdečo, kako grozotno kljuje kri v zemljo, udarci klddiva le smrti v čast pojo in domovina pada v noč blodečo.
Temo tirana bo prepodil dan, svobodna zarja mora nam svetili, do zadnjega se hočemo borili, dokUr krvnik rodu ni poteptan!
Druiina, domovina, Bog so naii svetli ideali, za nje poiteni so Slovetici vstali, za nje se je napel pravice lok.
Zasvetil se je meč, pravice plamen, n\ogočno je odjeknil bojni klic roga skoz mesta in vasi, čez gdre in polji in vstal je borcev zid, granitni kamen.
To bil je val rodu, ki se sprostiti hoče, ki bolj ieli si smrti kol okov. Zdaj boj divja na smrt, boj dveh svetov, nov rod ne kloni, ker umreti noče!
V pomladnem vetru plapola slovenski trak, '	v viharje plava sinji orel smelo
in borci pesem si pojo veselo, Peterka Odon kot grom doni čez plan njih zmagovit korak.

Po sledoviQ
svobode
Prisedel sem na tovorni avtomobil, ki je peljal v Žužemberk metle, vžigalice in sol, stvari, ki jih gospodinje v opustošeni Suhi Krajini menda najbolj potrebujejo. Motor, ki ga poganja plin oglja, gromko bobni, avtomobil se nugibn /daj na levo, /.daj nu desno, včasih imum občutek, du se bomo vsuk čas prevrnili v jarek. Vreme je krušno, trije domobranci na vrečah zadaj se budno ozirajo po nebu, kjer lahko vsuk čus opazijo kukega »črnega«. To so uvijoni. ki so vsak dan na preži. V takem slučaju potolčejo po stropu kabine in avto se ustavi.
To pot tega ni bilo. V Žužemberk smo se pripeljali živi in /druvi, pozdravilo nas je sonce in večni šum jezov na Krki. Zahvalil sem se vozaču in se namenil nuvzdol po cesti. Na prvi koruk sem srečni dobrega prijatelja, s katerim sva po ruznih krajih prebila marsikatero uro skupuj.
»Tebe vidim, koder hočem,< se je malo začudil moji pojavi in mi stisnil roko. RuvnO je bil namenjen po krompir za kuhinjo. Pospremil me je v štab in v kuhinjo, kjer sem ugledal Karla, ki mu pravi stotnik »karjolček«, pa se za to prav nič ne jezi. Zdaj je kuhar. Brez srajce je, žvižgu, reže čebulo, da se mu solzno oči, pa je vendar dobre volje. Tudi meni je obljubil kosilo.
Časa sem imel malo, zato sem povabil Maksa za družbo in vodnika po sledovih svobode. Prvi, ki tu srečava nu prašni cesti,-je komandir naših vrlih pijonirjev. Mulo postanemo, potem pa greva naprej. Levo in desno, nazaj in naprej je ena sama ruševina, zgoruj, na jasnem, brezoblučnem nebu pa spet jate svetlih l.iberatorjev, ki hite po svojem uničevalnem delu. Mimogrede stopivu v hišo, ki ji je granutu ali bomba odbila vogal. Krasna oprava je vsa razbita, po tleh leže kupi pupirju, pisem, fotografij in knjig. Kukšnu škoda! V prvem nadstropju je še huje. V vsaki sobi se razdejanje stopnjuje. Stopnice so mujave, razbite, vsak korak negotov. Ko izstopiva na severno stran, prideva na nove ruševine. Tu je padla bomba zadnjič in pokopala pod seboj štiri.
Ko sva stopala po vijugasti poti nuvzdol, mimo razpadajočega Krudu, ki mu kljub omrtvelosti tudi ta vojnu ni prizanesla, se je Maks ustavil in se ozrl.	—
»Vijolice!«, je dejal in iskal z očmi. Na prisojnih, skalnatih ježah tik pod zidovjein sva uušla pravi vrt dišečih vijolic, ki tako neznansko prijetno diše. Utrgala sva jih vsak nekaj in si jih vtaknilo v gumbnico. Ko" sva se spuščala navzdol, mi je s prstom kazal na hrib.
»Viš, to je kota, številku toliko in toliko, kjer imajo komunisti močne bunkerje in opazovalnice. Zadnjič smo jih z jurišem prepodili, u so bili potem, ko smo se vrnili v trg. takoj nazaj. Na grebenih teh hribov so prednji položaji komunistov, ob vznožju, v vasi pa so domobranci.«
Nekje po sredi pobočja torej teče meja med »svobodnim« in »neosvobojenim« ozemljem. Tako po komunistično. Ko greva mimo odprtega hleva, pogledam vanj. Tudi tukaj je čisto po komunistično. Menda so še gnoj speljali na razlaščene njive. Na vsakem zidu ali podrti hiši je kopica napisov, katerih nekateri so posrečeno kombinirani. Na neki hiši so napisali rdeči z rdečim: »Živeli člani VII. korpusa!«, pod katerim je napisano s plavim: Naj počivajo v miru, amen! Na drugi hiši je spet zapisano: 2ivel naš nos! Le čigav? Napisano ie z rdečim, torej naj živi rdeči nos. Čudnega nič, saj smo v vinskem kraju. A vendar, to je za šalo. Crke so zbrisane, popreje je stalo menda SNOS. Domobranci so iznajdljivi!
Človeka nikjer nobenega. Sama sva med neizmerno podrtijo. Maks se ničemur ne čudi, že vse si je ogledal, lahko bi že zra-čunal, koliko je stala Zužemberčane ta svoboda, toliko časa je že tu. Jaz bi pa vsak kamen posebej pogledal.
Sum vode postaja vse močnejši, nenadoma se zalesketa pred nama Krka, zelena, deroča, globoka. Novi most na starih pod-stavih ni še do konca zdelan, vendar skoraj. Se ograja manjka. Na mostu srečava zopet živo dušo. Domobranec je, najbrž eden od tistih, ki so na mrtvi straži. Stoje na mostu se razgledujeva navzgor po reki, kjer šumi voda preko lehnjakastih pragov. Nama se zdi, kakor bi gledala Niagaro v miniaturi. V tisoč leske-tajočih se curkih pada razpenjena voda čez naravne prage. Krka vpija toplo opoldansko sonce. Vroče nama postaja. Maks toži, da ni nič rib v vodi. To pač zato, ker je bil doslej tudi ribji lov svoboden ...
Onkraj reke je bolj živahno. Domobranci so tod in tudi tako zelo razbito,ni. Pogled nazaj na žužemberški grad je veličasten. Kakor kakšna Džingiskanova trdnjava. Oko se kar ne more odlepiti od te krasne mogočnosti. Krka in njena zamolkla pesem daje vsemu še poseben učinek.
»To je usnjarna,« pojasni Maks, ko greva mimo velike zgradbe. Dekleta in otroci naju gledajo. Gotovo sva radovedneža v njihovih očeh. ali pa člana bogve kakšne komisije.
Zu/emberška usnjarna je v času rdeče svobode bujno cvetela. Ce se pomisli, da so se strojile v njej kože vse govedine, ki je tudi za svobodo prelila svojo kri. se temu ni čuditi.
Pot je speljana cikcakasto. Ko prispeva na vrh, se očem ponudijo še druge žalostne sledi. Na griču stoji ostanek farne cerkve, popolnoma požgane in ruzdejane, ki ji dela druščino prav tako nesrečni sv. Florijan na Golem hribu. Vse pobočje od Cviblja na zahod je razkleščeno in polno zijalastih jam, ki so jih izruvale bombe. 2užemberk je bil že letos najmanj petkrat bombardiran. To je osvobojevanje za nameček, prav kakor bi še ne bilo dovolj razdejanja in strahot.
Spet brnijo krdela bombnikov in puščajo za seboj repasto meglo. Midva sva namenjena nazaj čez drugi most, ki stoji tamkaj, koder so komunisti prevažali s splavom svoje brigade preko reke. Strmo se spušča steza navzdol k reki, ob kateri čepe mlini. Kolesa se živahno vrte. Seveda, Velika noč bo. Most, čez katerega se vračava, je manjši. Splav poleg njega, ki ga lahko vzamemo kot sestavni del ofarske mornarice, tiči v vodi, kakor kak nasedli brod. Maks pravi, da ima ta »bojna ladja« pivske sodčke pod svojim dnom.
Ko se vrneva na levi breg, se spet stopnjuje opustošenje. Kavke v jatah vrešče po zraku. Menda oponašajo avijone. Njihovi, sicer malo prijetni glasovi se čudovito skladajo z žalostnim videzom suhokrajinske prestolnice.
Spet sva v trgu. Na zidovih neke hiše je še vse polno kričeče reklame za kavine dodatke, Sidol, terpentinovo milo in bogve kaj še. Kar si človek poželi. Celo čokolado. A to je le rekluma, spomin na »buržujske« čase, če se hočemo izraziti po rdeče, kajti predali so prazni in pult v zapuščeni trgovini je poln okruškov od zidu. Ura je poldne, a zvonjenja ni nobenega, kakor da nismo na Slovenskem.
Za kosilo naju je Karjolček postregel s kalno juho, kurjim mesom in pire krompirjem. Ker se mora Maks odpraviti, da bo peljal Valdija v St. Vid, hitro pojeva. Mimogrede se spomnim, da se bliža sv. Jožef, povem Maksu in se odločiva, da napiševa kaplarju Jožetu, ki je bil časih eno _peresce naše deteljice, karto za god. To je treba, da ne pozabimo eden na drugega. Vojska nas je združila in razkropila vsakega na svoj konec. A že mora tako biti.
Popoldne sem se namenil k razvalinam farne cerkve. Vreme je bilo ko cekin, zrak čist, da bi mogel videti pol sveta, če bi hribov ne bilo. Kratek sprehod me je prepodi. Okrušene stopnice so me pripeljale do cerkve, ki je po njej udarila komunistična pest. Sem naj se pridejo nagledat vsi, ki molijo za Osvobodilno fronto. Iz »strateških« razlogov je dal Pero Popivoda razrušiti ta hram božji. Bržčas ga je pekla vest, ker je pripravil Zužem-berčanom toliko blagra, pa se je zbal roke božje.
Kazalci na zaostali uri kažejo dvajset minut čez tri. To je bil menda tisti strašni trenotek, ko so padli zvonovi, katerih eden še sedaj tiči nad nizkim obokom, iz gorečih stolpov in zamolklo zabrneli. kot bi bilo slišati tresoči glas božjega svarila. Kraju se pozna, da je posvečen. Ko sem stopil med mogočno zidovje, me je zajel prijeten hlad in nenavadna umirjenost. Kamenje, opeka, kosi lesa in pločevine leže na kupu. kjer so bili včasih zbrani molilci in prosili za mir. Bog jih ni uslišal, preizkušnja je morala priti. Sedaj ni nikogar tu. Vrabci gnezdijo v zatišju raznih podstavkov in okrasnih stebričev, veter, ki piha od zahoda, drgne zarjavelo pločevino ob razsušeni prašni zid. kar povzroča čudne škrtajoče glasove. Skozi okna, ki so samo še odprtine, sije sonce. Na zidu. kjer je stala nekoč podoba, je napovedan komunizmu boj na črti celi. Sleherni Slovenec, ki se tudi takega čuti. bi moral spričo nezaslišanega zločina brez obotavljanja slediti tistemu napisu tam na steni. Brez dvoma bi bil ta kraj kaj primerno zdravilišče za tiste, ki so še sedaj slepi.
Ko sem zapustil onečaščeno svetišče, sem sedel zunaj na enega od tisoč ali milijon kamnov, ki jih je razmetala vojna vsenaokrog. Topla sapa je pihljala in preganjala osamljene oblake, ki so se na svoji poti ogledovali v počasni, zelenkasti Krki. ki se vije. kakor lena kača mimo sivega gradu naprej ob hribih, ki morajo biti še vedno tako nesrečno svobodni.
Trg je ležal pred menoj kakor na dlani, od Cviblja sem je prinašala sapa dolge zategnjene akorde harmonike. Onkraj Krke na planjavi so razstreljevali mine. vsako minuto je zadonel strel. Spet mir. Iz vinogradov na pobočjih se vračajo ljudje domov, majhni, sključeni, kakor upognjena peresa. Delajo, kakor bi večno živeli, čeprav se jim sleherni trenotek reži smrt v obraz. Tako je življenje tukaj, kjer je Bog skopo meril usmiljenje.
Vojni poročevalec L. Rogač.
Za Številnimi slovenskimi, voJaSko popolnoma nepomembnimi kraji je doživela prvega marca tudi starodavna Stična strahovalnl anglokomunlstičnl napad. Na zgodovinski samostan Je padlo več bomb. ki so uničile skoro vse zgodovinske dragocenosti, poškodovale cerkev In samostan. Uničen Je bil zvon, ki Je bil ulit 1M3. leta. Posebno velika Skoda Je v knjllnlcl. V njej so bile uničene zgodovinske In zelo redke, dragocene knjige. — Bombe »o zadele tudi druge, voJaSko »valne cilje«, vrsto kmečkih hiS.	Foto: Jančar.
Nachdem die anglo-amertkanischen Bomber schon viele miiitarisch-unbedeutende Objekte angegriffen haben. erlebte am 1. 3. 1945 nun auch das altertOmlicbe Sitticb elnen Angriff. dem bedeutende geschichtliche Werte zum Opfer Selen. WertvoIle Gemžlde. die BiblJothek und die groSe Glocke aus dem Jahre 1863 wurden dabei vemichtet. Auch viele GehčSfte und Woh-nungen wurden zerstflrt und widerlegen nun als traunge Zeugen die Ausreden der Luft-gangster von den »kriegswichtigen« Zielen ihrer Angriffe.
Foto Jančar
ILmOiajoIa pomdacL
Tople sape so že zdavnaj pobrale sneg tudi iz globokih dolin pod Javorskim hribom, kjer so odevetale divje češnje in so v jutrih s pozlačenim nadihom zgodnjega sonca žvrgoleli ptiči, katerih prešerno petje se je gubilo v pošumevauju bistrih voda, ki so se spet ponižale v svoje bele. izprane kamenite struge. Kristalna voda je curljala z umerjenim šumom in klokotanjem čez kotanje, koder so vrh brzic skakali povodni kosi in treso-repe pastirice. Nad Puharjevim mlinom v Dolgi dolini so se v globokem, prozornem tolmunu zbirali potočki iz treh dolin in drveli naprej po razširjeni izpodjedeni strugi mimo strmih pobočij, divjih previsov in ozkih obhostnih lazov, ki so bili polni rumenih trobentic, dokler se ni vsa voda uravnala v korito in naposled strmoglavila z gromkim bobnenjem preko mjinskih koles.
Popje na bukvah in javorjih po raztreščenih pobočjih, vseh preraslih z gostimi gozdovi, v katerih je le malokaterikrat zapelu žaga ali sekira, se je z dneva v dan bolj napenjalo, mavrični žarki sonca so odpirali zgodnje cvetje in budili rumene metulje, ki so sedali nanj, se obešali in frfotali med migotajočimi sencami. Zrak je bil nasičen z mladim, neugnanim življenjem. Visoko na nebu, sem od Javorskega vrha, modrem in globokem, kakor nedolžno oko, so se spreletavali kragulji, včasih v parih, včasih posamezno. Sicer pa je vladal mir. svečan mir. le voda je tekla dan in noč, prekipevala v tolmunčkih. nanašala bel. droben pesek ob bregovih in drvela naprej v dolino. Dolga dolina je pričakovala pomladi. Listje so že pograbili, kolovozi so se posušili, pisano cvetje se je razcvetalo vsepovsod.
Veliki teden je bil, jutro z redko, hladno meglo, ki se je v kosmih vzdigovala nad veje in v modri zrak. Puharjev mlin je obsijalo sonce, vitke vijugaste sence pritlikave frte, ki se je vzpenjala po začrnelem ogrodju, so padle na obledeli omet in preko zaprtih oken velike hiše, za katero se je vzdigovala kakor pregrada dvojna vrsta mogočnih, temnih smrek. Pršeča voda se je razletavala od vrtečih se koles na vse strani kakor tisoč isker. Na pragu pred zaprtimi vrati je sedela mačka, kokoši so brskale v gredi, hlapec Ruda, grbasti stari dedec, ki je bil pri hiši za hlapca, mlinarja in gospodarja obenem, se je pod kozolcem ukvarjal z grabljami. Ce bi prišel mimo hiše tujec, bi prav gotovo mislil, da je hiša prazna, da so ljudje pomrli, ali odšli bog ve kam po svetu iz tega mračnega, oddaljenega kota. Zaprta vrata, zaprta okna, podrta skladovnica drv ob steni, kup stare opeke ob potoku in toliko drugega, drobnega, razmetanega, bi kazalo le, da je prišel k zapuščenemu mlinu, ki ga goni voda kar tako, ker so jo pač nekoč tjakaj napeljali. Le mačka in kokoši, morda tudi še stari Ruda, ki ga je trla naduha, bi mogli izdati drobec utripajočega življenja v Dolgem mlinu, kakor so ga krstili po neskončni, globoki, divji dolini.
Puharica, lastnica, ženska srednjih let, ki se je bila kmalu po poroki ločila od svojega moža, s svojo edino hčerko Minko ni bila bog ve kako sposobna gospodariti na podedovanem posestvu, ki je bilo dobre pol ure hoda oddaljeno od Resja, najbližje vasi, edine, iz katere so semkaj vozili svoje revno žito. Od tod ni bilo videti nikamor kakor na Javorski vrh in nebo nad njim. Na koncu sveta, so dejali, da stoji ta mlin. Puharjeva Minka, dekle piavih las, živahnih oči in brhkih lic, na katerih so se vdrle ob vsakem smehljaju drobne jamice, je to vedela in čutila. Sest gimnazij je končala, v sedmi je zbolela, da je morala domov. Zdravnik ji je resno svetoval, naj se vrne v Dolgo dolino, kjer je zrak bolj čist in kjer je še malo upanja, da se bo pozdravila-
Tam. dft naj počaka, dokler ne bo bolj p. Tako je storila. Težko je bilo, strašno težko, n je morala. Slo je /a mlado življenje.
Tri leta ni šla Minka nikamor z domu: ležala je, posedovala po senci v poletju ali na klopci ob toplih večerih, čitaln je knjigo ali pa zrla navkreber po pobočju, gledala kragulje in belo oblake, ki so počasi lezli za liril>. Včasih je poskušala kaj malega ročnega dela, pa se ji ni obneslo. Tudi materi v kuhinji ni pomagala. Kljub težki bolezni ni bila nič manj lepa, njena lica niso bila nič manj rdeča, l.e oči, njene lepe, pluve oči, skoz katere jo privrela vsak dan stotera bolečina, so postajale otožne, hrepeneče.
Minka je pravkar vstala. V nočni halji z velikimi gumbi, katerih le vsak drugi je bil zapet, je sedla za mizo, prelistala tednik, si popravila lase in se naslonila na polico pri oknu. Ozrla se je po lončkih, v katerih ni bilo ne cvetja ne zelenja, ampak sama presušena zemlja, brez življenja. Sonce ji jo pozlatilo čelo, v očeh se ji je pobliskalo, da je zamežala in si jih zakrila z. nežno dlanjo. Potem se je pomaknila nekoliko v stran, da je mogla videti ven, čez gredo, do kozolcu in daljo po poti, če že prihaja mati. Ni je ugledala. Ruda je še vedno enako sklonjen sedel pod kozolcem in rezal kline. Zasmilil se ji je. a je udušila bolečino. Če bi bil on tako bolan, bi ne tlačil več zemlje. Zamežala je. z vso silo je stisnila veke, da ne bi videla ničesar več ne, niti zlatega sonca, ki mora, tako veselo in blagodejno, gledati na to mlado, hirajoče, umirajoče življenje, lesno bolečino ji- začutila v prsih, zuihtelu in zakrilila z rokami. V trenutku se je zavedlu in pogledala skozi okno. če je morda kdo ni videl. Kdo neki? Ruda se ne meni z a nič, kadar je zatopljen v delo. drugega pa ni, ki bi hodil tod okrog in bi oprezoval pod okni.
Ne, zdaj ni nikogar več blizu. Vsak teden enkrat pripeljejo iz Resja žito na vozu, po navadi za vso vas skupaj, lo so vsi obiski. Včasih. Minka se dobro spominja, je bilo v Dolgi dolini več'življenja. K Logarju, ki je imel hišico visoko gori na pobočju v erapi, so hodili lepo oblečeni mladi gospodje v zelenih lovskih oblekah, lazili po gošči, zalezovali divje peteline ali streljali srne. Mnogokrat so se oglasili pri Pnharjevih. pili so žganje in si pripovedovali zanimivosti. To je bilo tedaj, ko Minka še ni hodila v šolo. Iz mesta, kjer je bila šest let, razen o počitnicah, je imela še lepših spominov. O, ko bi mogla še enkrat užiti vse te stvari, vse te spomine! Samo enkrat še! Bilo bi, kakor če bi se do smrti žejen popotnik napil vode i/, studenca pod Javorskim vrhom, ki je mrzel kakor led in čist ko kristal.
Nud pečjo je pozvonil zvonec, Minka se je zdrznila, kukor da je to Kaj nenavadnega v mlinu. Odprla jo okno in poklicala Ruao, ki je takoj vedel, za kaj gre. Deklica ji- zaprla okno in zagrnila zaveso, da bi je sonce preveč ne grelo v hrbet.
»Se enkrat--< si je Minka trpko ponovila.
Spomnila se je Prič«, študenta s počasno, premišljeno hojo, prav podobno oni hlupca Rude. Tak fant, u vendar ni bil zanjo. Prva ljubezen je bila to. a vendar nič posebnega. Menda je že moralo biti tako. Ko je hodila k teti na počitnice, se je z njim spoznula. Tam ni bilo mutere ali sestro prednice. I.ahko se je sestajala ž njim na cesti ali koder koli na vasi, zvečer, ko je sijala luna iu so bile noči kukor sanje. Včasih je prišel poil okno, kramljala sta in se smejala na tiho. da bi ju kdo ne cul. Božal jo je po laseh, ko je odhajal, je stegnil glavo, du bi jo poljubil. Tudi ona je sklonila glavo, da so ji padli od mesečine zlati kodri čez lica, u poljubila ga ni. Potem ji je stisnil roko in jo dolgo, dolgo gledal v oči.
>Zbogom, nagajivka.« ic dejul počasi in odšel. Tedaj je bila Minka zakleta kraljična. Vedela je, da je Fric še bolj neumen nanjo. Vesega je bila, da more koga vleči za nos,
V veži so se začuli koraki.
»Nič, Ruda hodi,« si je dejala potem, ko je spoznala hojo. Spet je pričakovala mater, ki bi se že morala vrniti. Stopila je po sobi. privlekla iz stare omare šolske zvezke in spominsko knjigo. Sedla je na isto mesto in listala. Vse je prečitulu, vsuk verz, vsako sliko je natanko pogledala, pluniko, ki je bila prilepljena. je pobožala kakor drago bitje, podobico, ki je bila položena na nekem listu pod celofanast papir, je vzela v roke in jo poljubila. Ko je prišla na konec, je začela znova. Zraven si je zapela pesmico. Peti je znala lepo, v mestu je pelu na koru. Tam se je spoznala z mnogimi fanti. Peli so in uganjali norčije. Minko so imeli vsi radi. vsaj njej se je tako zdelo. In so jo tudi imeli- Tedaj Minka ni vedela, kaj bi. Polno glavo je imela nevsakdanjih skrbi, nekaj ni bilo prav, sama ni vedela. Zaradi vsega tega ni v tej mali spominski knjigi tiste lepe pisave Javor-jevega Pavleta, ki ji je pisal na desetine lepih razglednic, kjer je vedno bilo napisano mademoiselle... To je Minki tako ugajalo! O, kolikokrat ga je prosila, naj ji napiše v spominsko knjigo nekaj, čeprav čisto kaj navadnega. A ni- Vedno je odlašal, tako čuden je bil. Ko sta se sprehajala po Tivoliju in ga je spraševala, kaj bo, ji je rekel, da večni popotnik. Sel da bo, ko bo prišel čas, daleč po svetu, znal bo deset jezikov, si nabral tisoč spominov in navsezadnje bo napisal knjigo o ničvrednem življenju... Res je rekel, da jo ljubi, a da ne bo pri njej, ker nista za skupaj. Toda ona je hotela z njim, obljubila je, da gre z njim na konec sveta ali kamor koli.
»Viš, to je neumnost,« ji je vedno dejal, kadar mu je rekla kaj takega. »Kam boš šla, ko te vendar ne bo pustila mama!«
»Ušla bom, ušla, samo zate, Pavle!« Tedaj sta se poljubila.
In zopet drugič je prišel k njej. Dejal je, da je slabe volje, da bo umrl... Tako žalosten je bil. Vseeno mu je bilo, če ga je na lahno prijela za roko, ga pogledula s svojimi globokimi očmi
in se mu nasmejala. Le dejal j<■, da se lepo smeje kukor kakšna filmska divu, Sliirlcy Templc, ali katera druga, ki se lahko ponaša z osmo lepoto, kakor je on rekel jamicam nu veselih licih. Ob taki priliki je tudi Minka rekla, da bo umrla.
»Skupaj bova umrla, Pavle, skupaj naju bodo pokopali, da ne bo moje srce tako žalostno.« In spet ji je rekel, nuj ne bo sentimentalna kakor on. Da je še mlada, je rekel. Skoda bi bilo tako mlade, lepe deklice. Ni mu vedela kuj odgovoriti. Ko ga je poljubila, se je za spoznanje nusmeliiiil, pu zopet povesil oči, kukor da bi skrivni v sebi veliko bolečino, Nekoč ji je rekel, da njeni poljubi niso poljubi...
»To je sumo tuko, nu videz. Vem in čutim, Miuku. ?.e zduvnuj sem vedel, du ni res, kur praviš, in vem, da me boš pozabila, ko odidem. Skoda, a povem ti, da nekoč ne bom tako žalosten kakor ti.«
Tedaj sta se poslovila. Pavle je bil ljubosumen. Menda je sklenil, iia ne pride k njej nikoli več. Odtlej ni bilo nobene razglednice več...
Zlnti, zlati časi...
Minka si je spet pela. Sedaj je bila vsa pri Pavletu, ki hodi bog ve kod po nevarnih potih s puško v roki. Pavle je vojak. Sedaj bi mu odpustila vse in on bi njej odpustil, ko bi mu po pravici povedala nekaj tistih epizod s tistim policajem, ki ga jc le nekajkrat videl, u je vedel, du jc njegov tekmec. Saj ni bilo nič takega 1
»A vendurl — —« je pomislila, »kakor da bi vedel, da bom nekoč tuko nesrečna, kukor seiii dunes, ko v tej lepi pomludi, ki kliče po življenju, pričakujem, kiluj se bodo sesedle moje prsi in bom...« Zaihtclu je. Spet si je predstavila njega, Pavleta, videla gu je kukor tačas, ko je ob potoku v Dolgi dolini lovil postrvi, v kratkih hlačah in zeleni srajci. Včasih jc sedel v travo, si zažvižgal pesmico, nulovil kobilic in spet vrgel trnek v tolmun... Morda le Se kdaj pride pogledat v Dolgo njivo, če nje ne, vsuj postrvi, brez katerih tuko težko živi. Tedaj bo šla k njemu in gu poprosilu zu odpuščanje...
V sobo je (topila mati s cckarjem v roki. Minka se je zdrznila.
»Odgrui vendar zaveso in odpri okna. Tako slab zruk je tu, zunu,j pa tuko lepo.« Potem je začela zlagati iz cekarju.
» l'o jc dul zdravnik. Dcjul jc, da pride drug teden sam gori. Trikrut na dan po eno žlico.«
»Trikrat,« je Minka nepomembno ponovila in si ogledala ste-klcničico. Potem je odšla ven in sedlu nu klopco. Ccz nekaj časa je prišla mati zu njo.
»Tistega sem videla, no, onega ■■■« se Puharicu ni mogla spomniti. »Tistega no, ki ti je včasih pisal. Tistega ribiča.«
»Kje?« je zadeta vprušalu Minka. »Pavleta?«
»V trgu. Se pozdravil me je- Vprašala sem ga, če pride kaj v dolino, pa je rekel, du nima kaj početi, ko ni več postrvi.«
»Pa bi mu vendar rekli, du so še. Saj niso vse minile!« je razburjenu dejalu Minka-.
»Saj to je rekel kar tuko, menda za šalo- Preden sem šla, je vprašal, če bo kaj pirhov. Reklu sem, da bodo. Potem sem morala. Je že tuko pozno, če hočem kaj skuhati za južino...« Puharicu jc odšlu po kuhi.
Minku je nataknila zelene naočnike in gledala po nebu in dolini. Vsak šum jo je vznemiril. Cakalu je in čakala, se ozirala po belem kolovozu, koder bo prišel Pavle. Saj je vprašal, če bo kaj pirhov.
Popoldne je Minka barvala pirhe. Dvajset jih je pobarvala rdeče Kukor po nuvadi. na enega pa je narisala ornumente in jih pobarvala z vodenimi barvicami, kakor je nekoč delala v šoli za red. V sredo ornamenta je postavila veliko rdeče srce.
»Ta bo za Pavleta,« je dejala.
Na veliko soboto se je sonce prav kakor druge dni pripeljalo v vsem svojem sijaju na plavo nebo in razsulo svoje žarke po pobočjih Dolge doline. Minka je vstala zgodaj, kakor da bi imeja toliko odpraviti. Se preden se je oblekla, je vzela žlico tinkture. Nekam bolj svežo se je počutila. Mati je vse pripravila za blagoslov. V velik jerbas jc zložila pirhe, kolač, hren, klobase in gnjat. Vse skupaj je pokrila z lepim, tkanini prtom. Minku. ki je vse to gledala z debelo knjigo v roki, je žalostno vzdihnila.
»Ali bom nesla letos jaz. maina?« Saj je vedela, da ne bo.
»Kam? Izdihneš na poti! Počakaj, da se pozdraviš. Drugo leto boš pa ti!« Ob devetih je Puharica zadela jerbas na glavo in odšla v trg k blagoslovu. Minka jc stala na pragu in gledala za njo. V mislih je videla cerkev in slišala zvonove, dolgo procesijo mladih deklet v belih predpasnikih, ki hite z ierbasi velikonočnega blagoslova ob potoku. Vsaka od njih misli, da bo prva skozi vrata, ko bo blagoslov končan, in bo postala žena... Minki se je milo storilo pri srcu. Ona ne more. ne sme. Sama mora ostati doma. Zanjo je življenje le sen, nekaj, kar je daleč, nekaj nedosegljivega. -
Za hišo je nekdo ogovarjal Rudo. ki je ravno nakladal gnoj. Minka je prisluhnila besedam in stekla. Onkraj potoka, čez brv, je stal Pavle, vzravnan, s puško čez rame. Na šajkači se mu je svetila kokarda.
»Pavle?« je kriknila Minka in stekla čez brv.
»Dober dan. Ravno sprašujem strica, če niste že vsi pomrli, ko je videti tako zapuščeno.« Nekoliko se je odmaknil, jo po-pleilal v oči in ji segel v roke. Minka je povesila pogled. Ni vedela besed- Veter ji je vihral krilo in lase. Popravila si jih je-
»Ne greš nič noter? Sama sem doma, inamu je šla k blagoslovu.«
»Sem videl, da. Vendar, ko pa nisem prišel k vam. Postrvi sem prišel gledut.«	%
»Ah, ne bodi tuk! — — Nekaj ti imam povedati...«
»Vem že vse, to si lahko prepričana. A pojdiva.« Pavle je govoril ravnodušno, da, celo nekoliko ostro. Stopil je za Minko.
»Vedno je sama, le pojdi,« je še dodal Huda, ki se je dobre volje naslanjal na vile.
»Kako da te ni bilo toliko časa naokrog? — Tako sem sama in nikamor ne grem...«
»Se sprašuješ? Ali se nisva takrat poslovila?«
Molk je napolnil hišo. Minka je gledala nekam skozi okno.
»Zures nisem prišel k vam. Po postrvih mi je dolg čas.«
»Pavle, ti sodiš preostro. Vse ti povem. Glej, ko sva takrat govorila s tistim-..«
»Pusti,« jo je prekinil Pavle. »Lahko sedem? — Truden sem. Že zaranu na nogah.«
»Izvoli,« mu je ponudila stol. Tudi ona je sedla. Potem sta molčala. Pavle si je prižgal cigareto in puhnil dim proti svetilki na stropu. Zunaj je sijalo sonce, voda je šumela kakor vedno. V sobi je tiktakala ura. Minka je vstala in odšla brez besede. Pavle se je ozrl z rahlim nasmehom za njo, potem pa se je zamislil-
Da bi ji rekel, da misli včasih nanjo, da se mu smili, ko mora tako sama in nesrečna obujati spomine na vse lepo? Ne, potem bi vedela, da tudi njemu ni neznano. Tuberkulozna je, to je gotovo. Nobena še tako lepa barva njenih lic, še tako sladak nasmeh, poln zdravega videza, ne more spremeniti tega dejstva. Zdravnik se je dovolj izdul, ko sta zadnjič slučajno govorila. Katera drugu naj bo tu v Dolgi dolini tako bolna? Saj ni nobene. Ona je sama taka dekle v teh treh mlinih od trga gori. In, ali ni takrat, ko sta se ločila, za trdno sklenil, da ž njo ne bo več govoril o kaki ljubezni? Seveda.
Minka je vstopila po tihem, po prstih, kakor angel. V drugem, nedeljskem krilu, lepo počesana, s pirhom v rokah.
»To je zate,« mu je izročila pirh z rdečim srcem. Pavle jo je začuden pogledal in ga ni vzel.
»Zame? — To rdeče srce? Čigavo je to srce?« Vstal je in se odmaknil.
»Moje srce je to, ki ga dajem tebi,« je pogledala Minka Pavletu v oči, naravnost, neustrašeno.
»Oprosti, Minka,« je mehko izgovoril Pavle, »to srce ni zame.« Stisnil je ustnice in pričakoval odgovora. Minka je molčala in povesila oči.
»Ni,« je na glas pomislil Pavle, ko je še enkrat pretehtal.
»Zakaj ne?« Pavle ni vedel, kaj bi odgovoril.
»Zato, ker, ker... saj sama bolje veš...«
»— — ker bo, hočeš reči, ker bo--umrlo?« Dekle se je
opoteklo na klop. Zajokala je. Pavle je vstal.
»Oprosti, jaz odhajam. Ne spominjaj se me več in ne bodi žalostna. Zbogom!« Pavle je trdo zaprl vrata za seboj. Odšel je-Minka se ni zganila. Potem ko ga je videla odhajati po belem, od sonca obsijanem kolovozu, je stopila k oknu, se prijela za zaveso in gledala za njim, dokler ni izginil za ovinkom.
Minka je šla ven. Ruda je že odpeljal z vozom. V desnici je tiščala pirh z rdečim srcem. Stopila je po stezi v breg. Na tro-benticah so vzletavali citrončki, mačice na vrbovju so bile polne prerivajočih se, brnečih čebel. Po medu je dišalo. Toplo je bilo, da je trepetalo ozračje nad Javorskim vrhom. Minka je sedla na travno rušo, si podprla glavo s pestjo in gledala v dolino. Dolga dolina je ležala pod njo, srebrna voda je šumela po njej. Daljno je bilo to šumenje, prav kakor vse sanje o življenju. Minka se je zasopla, da je komaj dihala. V prsih jo je tiščalo. Pokašljala je. Potem je spustila pirh z rdečim srcem, da se je skotalil med debli in štori. Gledala je za njim. Dolgo zatem se ji je zdelo, da je čofotnil v vodo.
Deklica je še enkrat pogledala v dolino, po kolovozu, po katerem je odšel Pavle. Nikogar ni videla na njem. Potem je legla vznak. Jadrni beli oblački so hiteli na vzhod. Nad Javorskim vrhom sta se visoko v zraku lovila dva kragulja. Dolgo je strmela v neizmerno pomladno nebo. Imela je občutek, da se svet obrača in da oblaki stoje pri miru. Potem je zaspala. Sonce je prilezlo izza oblaka in prijazno posijalo na pobočje, na umirajočo pomlad.	Ludvik Potokar.
KDAJ ČLOVEK NAJVEČ USTVARJA?
Navade, slabosti in raztresenosti velikih ljudi
Večkrat presojamo sposobnosti tega ali onega človeka po letih. Če kak športnik ne doseže tega, kar si gledalec od njega želi, bo ta pripomnil: sai je že vendar prestar za prvo moštvo! O mladih pesnikih. pisateljih ali skladateljih često slišimo: saj je še premlad, da bi mogel kaj dobrega ustvariti!
V zgodovini najdemo nešteto primerov, ki jasno kažejo, da je Bog obdaril človeka z neizčrpnimi darovi in da človeškemu geniju in vzponu njegovega duha skoraj ui meja. Oglejmo si nekaj primerov in sami se bomo prepričali, da je res tako.
'NVolfgaug Amadeus Mozart še ni izpolnil 14 iet. pa je bil že znan umetnik; pevka Angelina Pa t ti si je nabrala prvih lavorik v New Vorku kot 17-letna deklica. Aleksandru \ e 1 i k e m u je bilo samo dve leti več, ko je v odločilni bitki, dobljeni pri Heroneji, postavil temelje svojemu poznejšemu velikemu cesarstvu.
Nesmrtniki med dvajsetimi in tridesetimi leti
Med 20 in 50 leti starosti so ustvarjali ter se povzpeli med nesmrtnike: V 20. letu je napisal Friedrich S c h i 11 e r svojo znano in značilno dramo »Roparji« (Die Rauber); Mar coni je v 30. letu dobil patent na svoj izum brezžičnega brzojuva: Goetheju je bilo jedva 25 let, ko je napisal svojega »\Vertherja<; Rafael pa je v isti starosti naslikal znano Ma-dono. Rembrandt je v 26. letu zamislil in prenesel na platno svetovno znano sliko »Antona dr. Tulpa«; 50 let star je nemški filozof Senopenhauer končal delo »Svet kot volja in predstava«.
Med tridesetimi in štiridesetimi
V	41. letu je Nikolaj Kopernik dokončal svoj sončni sestav, ko je postavil sonce v središče vsega ozvezdja, dočim je v istih letih znana pisateljica in unet-nica Nobelove nagrade Selma Lagerlof napisala svoj roman Gosta Berltng, s katerim si je pridobila svetovno slavo. Danteju je bilo 55 let, ko je dokončal svojo »Božansko komedijo«. Krištof Kolumb je imel dobrih 56 let, ko se je podal na neznano morje in odkril Ameriko. V 57. letu je Francoz M o n t g o 1 -f i e r izdelal svoj prvi zrakoplov. Prav toliko let je bilo Keplerju, ko je postavil zakon o gibanju planetov. K I e o-
{> a t r i je bilo 40 let, ko je z razkošno epoto zlomila Antonijev odpor in ga potegnila v ljubavno mrežo. Tudi Verdi je bil star 40 let, ko je zložil »Trubadurja« in »Traviato«.
Od najzrelejših let pa do visoke starosti
V	41. letu je napisal Nietzsche za nadaljnji razvoj nemške miselnosti tako pomembnega »Zaratustro«. Leonardo d a V i n c i je imel 45 let, ko je narisal na steni obednice očetov dominikancev v Santa Maria delle Grazie v Milanu znamenito »Zadnjo večerjo«. Darvvin je objavil delo »Nastanek vrst« 50 let star. Jubju Cezarju je bilo 51 let, ko je postal popolni gospodar Italije. Beethoven je v 54. letu zložil znamenito IX. simfonijo. Miguelu Cervantesu je bilo 58 let, ko je napisal nesmrtnega »Don Quichota«. Eleonora D n s e je v 62. letu
zadivila svet s poduhovljeno igro, in tudi Pašteti r je imel že 62 krtžev, ko je iznašel zdravilo proti steklini. Richard \V a g n e r je v 69. letu doživel prvo predstavo »Parsivala«, in Verdiju je bilo 73 let, ko je prišla iz njegovih rok opera »Othello«.
Tudi slovenski velikani so ustvarjali v različnih starostih. M u r n je že mlad umrl. Tavčar je pisal najboljše v zreli moški dobi,
Napoleon je kar na veliko ženil svoje ljudi. — Sehiller je pisni svoje balade ob čebričku z vodo, v katero je pomakal svoje noge, itd.
Raztresenost gotovih ljudi in stanov ie znana. Predvsem se drže ti očitki profesorjev. Če napraviš kako neumnost, če kaj pozabiš, pa dobiš pod nos: »Raztresen, pozabljiv si kakor profesor.« Profesor pozabi na vse. Pozabi dežnik, pozabi na julio, ki jo ima pred sabo na mizi, pozabi na zvezke, kujigt-. Profesor. Tako sodijo ljudje o njih. Večkrat čisto neupravičeno ker je znano, da je neprimerno več žensk in drugih ljudi pozabilo svoje dežnike v vozu cestne železnice, ali na trgu. vagonu ali pa kje drugje. Raztresenost nastopa pri vseh ljudeh, ki se predajo vsega mislim o stvareh, ki so zanje važnejše in ki imajo stalno pred očiui samo dotične predmete.
Za velikega fizika N e w t o n a pripovedujejo, da se je pri delu tako poglobil v svoj predmet, da je ob neki priliki pograbil prst svoje male nečakinje in ga potisnil v odprtino svoje pipe in z njim brskal po pepelu. Zdrznil se je šele potem, ko je dete bolestno zajokalo, ker si je v žerjavici opeklo prst Romanopisec Emile Zola je pri pisanju romanov pozabil na ves svet oKoli sebe in tudi nikdar ni čul zavijanja svojeea psa, ki je hotel priti na prosto. D i ti e r o t je vedno pozabil na uro, za katero je naročil kočijo ter je moral vedno plučevuti kočijažu več ur čakanja.
Kronike poročajo tudi o nekaterih nerazumljivih navadah velikih in slavnih ljudi. Tako na primer filozof Schopen-h a u e r ni hotel plačati nobenega računa, če je bilo na njem njegovo ime napisano z dvema »p«. — Stendahl, katerega pravo ime je Henrv Bevle, v trgovini ali pri obrtniku ni nikdar puščal svojega pravega imena, temveč *so po več dni morali po mestu iskati nekega Beyleja. Stendahl tega gotovo ni delal zaradi tega, ker ne bi bil hotel plačati računov, temveč iz neke nerazumljive navade. — Napoleon je bil svojedobno gotovo največji posrednik za sklepanje zakonov. V tem pogledu je prekosil vse znamenite pariške salone. Najprej je oženil odnosno omožil svoje sorodnike in sorodnice, posredoval je pa za sklenitev zakonov tudi čisto neznanih ljudi. Tako je oženil več svojih generalov in dvorjanikov. Če kateri ni pristal na njegovo posredovanje, je poiskal drugega kandidata ter "zahteval, da mora biti poroka čimprej, samo da je lahko bogato obdaroval ženina in nepo-dušnežu pokazal, kako močno se je pre-varil. Prvič je bil Napoleon posrednik pri možitvi hčerke vratarja v hiši, v kateri je stanoval še kot poročnik. Za sklepanje raznih zakonov je posredoval še z otoka Sv. Helene. Pa tudi v svoji opotoki je iz-
razi! željo, da bi se naj tedanji istrski vojvoda ožeuil s hčerko njegove znanke madamc Duroc.
Jean Jacques Roussoau zavzema v galeriji čudakov prav tako lepo mesto. Kot IS-letni fant je potoval z nekim svojim prijateljem po svetu ter je hotel postati bogat od prodaje neke majhne igračke, kur se mu pu ni posrečilo, ter je vso pot stradal. Zato je moral večkrat nastopiti tudi kot učitelj, urar, cirkuški čarobnjak, sluga, dozdevni diplomat, samo da bi živel na tuje stroške. Končno si; mu je vedno bolj mračil ura ter je trdil, da ga visoke glave preganjajo in du se celo kralji dogovarjajo, kako bi ga spravili na drugi svet.
v Otl manije preganjanja je trpelo mnogo velikih ljudi. Mozart se je na primer stalno bul, du gu bodo zustrupili; L u t h e r se j« v zaporu v VVurtburgu bul, da ga bodo nupadli; S c h o p e n h a u e r se je prav tako bal. da ga Dodo zastrupili. Pri tem je bil silno pruznoveren. S t r i n d b e r g in Zola sta imela to bolezen, du sta neprestano računala s številkami hiš, ki sta jih videla, ali pu kočij, s katerimi sta se vozila. -Sehiller je moral imeti pri pisanju balud in druitih svojih del vedno pri sebi posodo h hladno vodo. v katero je potuakul svoje noge, Dcjul je, du mu hladna vodu pospešuje živahnost misli. — M i 11 o n je navadno ležal na divuuu, tako du mu je glava visela. Trdil je, da mu pri taksni legi najprej pridejo dobre in lepe misli. — M u r k T \v n i n je najrajši pisal v postelji. — D'A n n u n z i o je pri pisanju svojih del imel na nogah pisane nogavice, otl katerih je bila vsaka drugačne barve. — A r h i m e d je potem, ko je iznašel zukon o specifični teži, skočil s kadi, v kateri se ie kopul, in zdivjal nag nu ulico ter vpil, du je iznašel specifično težino.
Za Goetheja pruvijo. du je bil od vseh velikih in sluvnih ljudi nujna-ravnejši. Vsaj opazili niso nobenih posebnosti.
Debelo knjigo bi pu človek luliko napisal o zadržanju velikih in slavnih ljudi napram ostalim »malim in navadnim« ljudem. Nekateri so bili oholi, domišljavi, da jih skoraj ni bilo mogoče prenašati. N. pr. Tusso, Krištof Kolumb, lord Byron, Lenuu, Nietzsche, Turgenjev, DAunun-zio, medtem ko so bili Schumunn, Dostojevski in Gogolj neverjetno skromni in z malim zadovoljni.
Kako dolgo lahko rabimo vsakdanje stvari
Zanimive so ugotovitve ljudi, ki so tekom let stalno opazovali, kuko dolgo luhko rabimo določene stvuri, ki jih po-trebuiemo vsuk dun. N. pr. dobri pod-	J
plati lahko vzdrže okoli milijon korakov. Pisalni stroji lahko vsak dan natipkajo na tisoče in tisoče črk. Številčno je ugotovljeno, da dobre strojepiske napišejo tekom desetih let na pisalnem stroju okoli 180 milijonov črk, iz katerih bi lahko napravili 100.000 knjig po 100 strani osmin-ske oblike. Kuhinjski nož, zelo važno orodje v vsakem gospodinjstvu, se navadno uporabi tako močno, da ga moramo odvreči v staro železo šele po 15 letih. Navadno jekleno pero lahko rabimo tako dolgo, dokler se popolnoma ne obrabi, kar je navadno šele potem, ko pero napiše okoli 670.000 črk.
v
^Uaafliao^
5toJW (ita^o^i
Napad na Jalto. (Adrta Zeitung.) V \va-shingtonskem senatu je prvič prišlo do odkritega napadi na jaltske sklepe Churchilla in Roosevelta. Republikanski senator Narlan Bush-field je v svoji izjavi ugotovil, da ima nameravana zveza narodov, ki naj bi bila ustanovljena po načrtih velesil, samo ta namen, da bi dobile tri ali Štiri velesile celokupno nadzorstvo nad vsem svetom. Ta Zveza narodov bi imela isti pomen kakor prisilni mir, ki bi ga določili trije ali Štirje politiki te zemlje Senator Bushfield je končno odkrito izjavil, da je Stalin dal na krimski konferenci Združenim državam in Veliki Britaniji krepko zaušnico, ker je bil Stalin enostavno spretnejši kakor zastopniki Združenih držav.
Poljska pritožba. (Adria Zeitung.) Poljska poročevalska agencija v Londonu sproti objavlja porodila o strašnem divjanju Sovjetov na zasedenem poljskem ozemlju. Neko tako poročilo pravi, da so lublinske oblasti na zasedenem ozemlju takoj začele načrten boj proti vsem nekomunističnim skupinam, predvsem proti članom takozvane poljske domovinske armade. Na stotine poljskih oficirjev in vojakov je bilo zaprtih, med njimi celo dva padalska oficirja, ki sta se Se pred kratkim borila v poljskih oddelkih na zapadnem bojišču. Ta oficirja sta bila zaprta pod izredno obtožbo, da sta se borila za angleško stvar in za lublinske oblasti.
Na področju Sandomierca. tako pravi poročilo dalje, je bilo toliko aretacij, da se lahko govori o pravcatem rekordu. Občinske in državne oblasti stalno menjavajo lublinske uradnike zaradi pomanjkljive izvedenosti. V Rielcah je bil nameščen že četrti deželni komisar in sedmi župan. Ogorčenje nad postopanjem lublinskih oblasti je splošno, tako pravi na koncu to poročilo, predvsem zato. ker postopajo sedaj z vsemi Poljaki, ki so se borili proti Nemcem, kot z zločinci.
Mučna zahteva. (Adria Zeitung.) Baltska združenja v Angliji. Združenih držav in Švedski so se obrnila, kakor poroča »Stockholms Tidningen«. na vodstvo mednarodnega Rdečega križa s prošnjo, naj bi dobili vsi begunci iz baltskih dežel zaščitne potne liste, da jih ne bi bilo mogoče prisiliti, kakor Je poudarjeno v dokumentu, k vrnitvi v njihovo prejšnjo domovino. dokler ne bodo baltske države zopet svobodne. Stališče Rdečega križa do te mučne zahteve Se ni znano.
Ameriški tednik »International Law Revievv« je objavil pogoje premirja za Italijo: kralj in Badoglio sta pristala na deportacijo dveh milijonov Italijanskih delavcev v zavezniške dežele, ha odstop otokov Lampeduse In Pantel-lerije Angliji, otoka Elbe in dela obmejnega področja Franciji, na odstop Istre in Zadra ter na odstop Egejskih otokov Grčiji. Prav tako sta tudi že vnaprej sprejela vse pogoje glede kolonij in trgovine.
Nemška mornarica je po vdoru boljševiških čet v vzhodno ir. zahodno Prusljo prepeljala doslej vsega 390.000 beguncev, zvečine žensk in otrok.
Dvema dopisnikoma sovjetske brzojavne agencije TASSA Angleži niso dali dovoljenja, da bi obiskala zahodno bojišče, češ da je na bojišču že preveč novinarjev ter dopisnikov. Tako so se maščevali Sovjetom. ki angleškim novinarjem nikdar niso dovolili, da bi obiskali vzhodno bojišče in zlasti nova zasedena ozemlja.
Angleški katoliški list .Catliolic Herald«
ostro napada poslance spodnje zbornice zaradi
njihovega vedenja pri poljskem vprašanju. Leta 1939. so glasovali za vojno zaradi Poljske, podpirali so zakonito poljsko vlado, zdaj pa so vse skupaj prodali sovjetskemu pohlepu. List poudarja, da člani parlamenta predobro vedo, da je lublinskl odbor poljski KLAS, prav tako vedo, da pomeni sovjetska zasedba umor, deportacijo In rop.
Atensko porotno sodlšlta je obsodilo na smrt Johna Avgerlsn. člana KLASA, ker je za časa nemirov decembra meseca umoril 93 ljudi.
V	Colllers Magazinu piše Frank Gervasi, da so mnogi Angleži močno v skrbeh zaradi naraščajočega sovjetskega vpliva na Balkanu, na srednjem Vzhodu ter v baltskih deželah. Medtem ko vojna proti fašizmu Se nI dobljena, pravi list, zaveznici tekmujeta za oblast. Zdi se, da Ima Sovjetija v tej igri prednost. Danes je najmočnejša industrijska, voJaSka in politična sila vzhodne poloble. S triih m nezaupanje do SovJetlje sta tako velika, da se človek sprašuje, alt se bojujemo proti Nemčiji ali proti Sov je tij i.
Angleži vedo malo o Titovem divjanju.
Stoekholm. Po neki izjavi, ki Jo je dal državni minister La\v spodnji zbornici, so Izrekla »sodišča« Titovih tolp v Srbiji 1(15 smrtnih obsodb nad boljševiSkimi nasprotniki ter v okraju Vo-dina doslej 75 smrtnih obsodb. Za ostale predele niso na razpolago nobene številke. Je izjavil La\v. s čimer le priznal, da Je britanska vlada o divjanju NKVD na Titovem področju le delno poučena.
Le komunisti. Berlin. 21. marca. Neka vest sovjetske poročevalske službe iz Belgrada o pripravah k volitvam v takozvanl •narodnoosvobodilni komite« pravi, da bodo lahko izvoljene le take osebe, ki so borbo za »osvoboditev Jugoslavije« podpirale, torej ki so komunisti, kar lahko dokažejo.
Lakota v Dalmaciji. Ženeva. Nek član organizacije UNRRA, ki se je ravnokar vrnil Iz Dalmacije, je sporočil rimskemu dopisniku »Daily Expressa«, da je bilo komaj možno iz-tovoritl prvo ladjo z živili, ki je dospela v neko dalmatinsko pristanišče, ker so delavci, ki so bili zaposleni pri Iztovarjanju, po kratkem času popadali od slabosti. Ženske in otroci so požrešno planili po vsakem pšenlčnem zrnu. ki Je padlo iz vreč. Prebivalstvo se je vso zimo hranilo skoraj Izključno le s travo In ohrovtom. Otroci so povprečno S do 6 cm manJSI. kakor bi morali blU z oztrom na svojo starost. Mnogi bolehajo na angleški bolezni. Za bolnike pa skoraj ni nobene pomoči
Kdo stoji za kom? »Za Petrom (bivšim jugoslovanskim kraljem, op. ur.) stoji Isti Pero Živkovič In njegovi sokrivci, kt so prvi utirali pot poznejšim Izdajalcem. . .« (»Novice«, podtalno glasilo OF za Dolenjsko In Notranjsko.)
Za Titom v Belgradu pa stojita danes na primer .regent« Dušan Sernec. prvi Zlvkovl-čev diktatorski ban v Sloveniji ter korupclo-nlst U čaršljske Jugoslavije, ki Je Se novembra 1943 prejel ministrsko pokojnino od »okupatorja«, in »minister« dr. Marušič, drugi Ztvkovičev diktatorski ban v LJubljani, sotvorec »fašlsttč-ne jugoslovanske ustave iz leta 1934., nasllnlk. ki je 1932 ln 1933 poslal v Internacijo vrsto slovenskih vodilnih politikov, ker so proU diktaturi zagovarjali — demokracijo . ..
Kdo nam bo vendar že enkrat končno In za vselej veljavno razodel, kaj Je belo ln kaj je črno. kaj so čiste roke in kaj je »kompro-miUranost U dobe raznih protlljudskih režimov?« (Po »Slov. domu«.)
Tito prosi INRRO za pomoč. Tito Je svoje-časno odklonil, da bi mu UNRRA. zavezniška organizacija za pomoč »osvobojenim« deželam, dobavljala živila, če mu ne bi obenem prepustila razdeUtve. Sedaj pa Je vendar prisiljen spričo naraščajočega pomanjkanja živil prositi UNRRO. naj mu dobavi takrat odklonjena živila. Belgrajska telegrafska agencija »Tanjug« pita sedaj stradajoče prebivalstvo z obljubami, da bodo v kratkem prispele večje dobave; obenem pa molči o tem. da se UNRRA Se vedno brani prevzeU tudi Dalmacijo v svoje delovno območje.
Se en sporazum. »Svoboda«, podtalno komunistično glasilo za Primorsko, prinaša v zadnji številki naslednji zanimiv razglas: »Pozdravljamo vas! Italijanski beneški patrioti v NOVJ:
Po nekem razdobju obžalovanja vrednih nesporazumov ln nezaupanja, ki se je včasih zdelo, da se ne bo moglo pozabiti na italijan-sko-slovensko narodno nasprotje. Je končno prišlo do sporazuma vseh partizanov v Julijski Benečiji. Italijanski patrioti so se priključili NOVJ in se podvrgli komandi maršala Tita. Mi jih pozdravljamo kot naše brate, ki bodo sle-dlU zastavi svobodne Jugoslavije. Zagotavljamo Jih. da ne bodo pozabili odločitve, ki je bila na tako srečen način sprejeta v času težkih borb proti okupatorju in da bo Benečija kot zvezna država nove federativne Jugoslavije čuvala vse pravice italijanske narodne manjšine.
Skupno z našimi Italijanskimi brati pričakujemo vkorakanje ruske armade, katerih ideali so isti kot naši.
Živela NOVJ! Živel naš veliki maršal Tito!
Živel veliki maršal Stalin!«
Izdaja za izdajo, sporazum za sporazumom, vse proti osnovnim koristim slovenskega naroda — to je njihovo »osvobodilno« delo!
V	Belgradu so osnovali novo slovensko prosvetno društvo »Franc Rozman«. V njem ni niti enega člana bivšega slovenskega balgrajakega Prosvetnega društva, pač pa znani »prosvetarjl
In kulturniki« — lludnles, Jurač JoSko, profesor Sedlvt lz Maribora in prof. l.lSka ter Sen-čftr. Veliko vlogo ima seveda tudi komuntstnt pesnik nor-Pavšič.
Domobranci vseh bojnih skupin so fle vedno v ofenzivnih bojih proti tolovajem na Dolenjskem ,ln Notranjskem. Na Sp. Štajerskem IV. oper. zona nima dneva miru. Zaradi samih neuspehov se Je komunistično vodstvo odločilo, da ho počasi začelo pošiljati tolovaje, zlasti prisilne mobillzlrance v Srbijo k Titu. Po pre-streženlli pismih Iz Bele Krajine kaže, da jo nekaj skupin že odromalo v Srbijo — od tod pa na sovjetsko-nemško fronto.
Vojaški položaj na Dolenjskem. I.etoSnjo zimo se Je vojaški položaj na Dolenjskem temeljito preokrenil. Novim postojankam na Občinah, Vel. Gabru ln Sv. Ani, ki so h svojo ustanovitvijo na mah pretrgale telo svobodnega ozemlja na dvoje ln onemogočile sleherno zvezo med Štajersko In Dolenjsko, so se kmalu potem pridružile nove, za uspešen nastop proti preostankom zdecimlrunlh brigad važne in tudi nujno potrebne: Žužemberk ln Dvor.
Domobranci, ki bo mnogokrat z nadčloveškimi napori kljubovali težkim ozemeljskim ln vremenskim prilikam, so vse svoje naloge odlično Izvršili Zid novih postojank vzdolž Krke onemogoča tolovajskim brigadam VII. korpusa tudi najmanjše vpade večjih tolovajskih mas.
V	začetku marca so se mogle nekatere enote NOV zaradi skrajno kritičnega položaja v pogledu prehrane prebiti po velikih ovinkih na severno stran cente. Cankarjeva brigada se Je zadrževala na tem področju zaradi stalnih zased in nastopov raznih domobranskih udarnih skupin le malo' časa. dočlm se je XII. brigada ln Dolenjski odreci prebila čez nemško mejo v smeri Kuma. Moblllzlranje prlsiljencev v okolici Zagorja in St. Jurja pod Kumom. kakor tudi številne rekvizlelje raznovrstne hrane, zlasti živine, so očitno pokazale, s kakšnim namenom so se tolovaji teh dveh enot zadrževali v krajih okrog Kuma skoraj 10 dni. V tem času so Imeli tolovaji XII. brigade In Dolenjskega odreda kljub temu, da niso Imeli, razen v St. Jurju pod Kumom. ntkukth operativnih načrtov, nič innnj kakor šest spopadov, v katerih je poginilo nič manj kakor 74 tolovajev ln verjetno še večje število ranjencev. V sklopu teh bojev z XII. brigado Je »lasti omeniti njen velik poraz pri vasi Lese severozahodno od Zagradca.
Zlasti velika bojna aktivnost je bila malone ves mesec na področju Jutno in Jugovzhodno od Žužemberka, koder se zadržujejo večje tolovajske skupine, med katerimi je zlasti omeniti XV. in XVIII. tdečo divizijo. Zlasti skupine domobrancev so v preteklem mesecu prizadejale tem tolpam, ki so si v trku časa zgradili nekakšne utrjene »linije«, velike izgube. Enega najtežjih udarcev v tem razdobju Je doživela komunistična vojska pri » L I p J a h , kjer je padlo v začetku meseca naštetih 123 tolovajev in zaplenjeno mnogo orožja, zlasti lahkih strojnic.
Nadaljnje Izgube, ki so jih imele tolovajske tolpe v tem predelu, so bile prav tolike, če ne še večje.
Večje nastope v slednjem času je omeniti posebno s Cankarjevo brigado, ki je bila dvakrat temeljito poražena pri vasi S e 1 a . južno od Žužemberka. V prvem spopadu Je padlo po izjavi samih ujetnikov, ki so jih zajele naše patrole naslednji dan. vsaj 50 komunistov.
V	prvi polovici meseca marca se je prijavilo na razne postojanke dolenjskih domobranskih In nemških skupin spet večje število prisilnih mobilizlrancev ali skesancev. Brez razlike so vsi edini v tem. da se pri tolovajih zaradi skrajno obupne hrane ne da več shajati.
Leteča patrola Je odletela. Leteča patrola 7. korpusa Je prišla v Sv. Križ pri Kostanjevici in se od vasi kar nI mogla ločiti, dokler Je nI skupila. Imela Je to pot res pravo smolo. Najprej so se tovariši sprli sami med seboj. Eni
so bili za Tita, drugi za kralja in so se spoprijeli. V pretepu so uničili brzostrelko in puško. Naslednji dan so seveda imeli mačka ln se skrivali; ponoči pa jih je zasačila domobranska patrola. odprla nanje ogenj in leteča patrola je odletela. Vodnik je letel najdalje, tja. kamor vsi taki spadajo. Bil Je to zloglasni Smukovlč Jože iz Sv. Križa. Pošteni ljudje so se globoko oddahnili, ko so zvedeli za njegov konec.
Rupnlkova bojna skupina Je bila štiri dni na pohodu ob hrvaški meji. Rupnlkova bojna skupina Je bila skoraj vos pretekli teden na bojnem pohodu po Loški dolini In Imela ves čas pod kontrolo vse ozemlje do hrvaške meje. Največji uspeh je bojna skupina dosegla pri
Poslušajte našo 'radijsko oddajo vsak četrtek od 6 do pol 7 zvečer I
prvi Izvidnici v okolici Babnega polja, ko Je z močnim posegom spravila v objem svojih edlnlc cel tolovajski Notranjski odred. V spopadu Je padlo lm tolovajev. Domobranci so zajeli veliko vojaškega in agltacljskega materiala In celoten arhiv Notronjskego odreda. Pri tem spopadu sta padla tudi dvu domača terenca. Naslednjo noč Je bojna skupina ponovno obiskala ozemlje okrog Kabnegu polja In znova naletela na ostunke Notranjskega odreda, ki pa .se Je sedaj skuftal boju Izmakniti. Vendar so domobranci presenetili neko tolovajsko Bkupl-no v neki ti I Al ln v boju Je padlo 5 tolovajev. Pri tem spopadu so domobranci dobili zanimivo pismo, ki bi ga moral tolovajski kurir ncstl od komande komunističnega Notranjskega odreda kaki brigadi na Dolenjsko. Pismo nam odkriva, v kako strašnem ln obupnem položaju so vsi ostanki tolovujev na Notranjskem, ki ga varuje Kupnikova bojna skupina. Tretjo noč
ie Kupnikova bojna skupina napravila najdalj-I pohod In prISla do Ilcle vode. ne da hI naleteli na kakftnega tolovaja. Četrto noč se Jo Kupnikova bojna skupina vrnila Iz Loške doline na svoje stalne položaje z zavestjo, d« Je z uspelo akcijo naredila nov velik korak naprej v čiščenji! ostankov tolovajskih tolp na Notranjskem.
Slaba sc obeta komunističnim terenccm. Od ene strani Jih trebijo domobranci, sedaj so Jih začeli pa proganjatt tudi komunisti sami. Komunistično glasilo »Svoboda« Je pod naslovom »Terenci, na boJISČcl« med drugim napisalo: ■Upamo, da se bo s korupcijo In zabuSanstvom temeljito pomedlo«. Ce »c mislijo komunisti reševati s terenci, se zelo motijo, ker večjega gnoja kakor so terenci, nI. Se misliti nI, da bi ti kaj tvegali. Kvečjemu, du bi kje kaj pokradli. Posebno vzglednl glede korupcije In za-buSanatva so ljubljanski terenci. ki se sumo z Jezikom borijo za narod, sicer pa stisnejo ob vsaki najmanjši nevarnosti rep med noge In so 7. vsakim ter Jih nič ne moti, če Jedo Iz -okupatorjeve« sklede.
Vas Zvlrčr v Suhi Krajini so požgali komunisti v noči od 14. do 15. t. m. To .osvobo-bodilno. delo Jc opravila 'Cankarjeva brigada«. Komunisti so »egnall skupaj vso vas In prestrašenim vaSčanom sporočili, da bodo vas požgali. Povabili so Jih, naj gredo z njimi na •osvobojeno« ozemlje, česar pa ni razen treh hotela storiti niti ena družina. Zgorelo Jc 84 domačij. Cez 500 ljudi Je moralo s praznimi rokami v svet, kamor Je kdo vedel. Tolovaji so minirali tudi Solo ln cerkev. Preden so vas zažgali, so Jo Izropall. Ko sp ropali, so vaSčanc zaprli v cerkev, potem pa~so Jih odgnali do Strug, od koder so ljudje odSll pod domobransko varstvo. Za »dober« glas. ki ga rdeča svoboda uživa med ljudstvom. Je značilno, da so Sle s tolovaji samo tri družine, vse, kar Jc bilo v tej vasi komunističnega. Zvlrče so sedaj že tretja vas, ki so Jo komunisti do zadnje hiše ln zadnjega poslopja požgali. Enaka usoda Je doletela letos Hlnje ln Hrib. Nov komunistični zločin, ne najmanjši med ostalimi velikimi. To Je »nov red«, nova »demokracija«, ki nam Jo obljublja Titova pajdaSlja lz Belgrada.
•To bo za srečno smrt«. Komunisti vedno dokazujejo, da Je versko prepričanje pri njih svobodno ln da nikakor ne ovirajo izpolnjevanja verskih dolžnosti. Kako pri njih to razumejo, nam lepo govori primer, ki se Je zgodil v Lip-ljah. Partizani so priSU ropat. Stopili so v hišo.
kjer so bili domači zbrani pri molitvi rožnega venca. Ko so komunisU zagledali zbrano družino pri pobožni molitvi, so se začeli norče-•vatl. Zlasti Jim Je bil na poti rožni venec in so ga zato očetu strgali iz rok. Norčevali so se, da ga oni bolj potrebujejo kot pa domači, ker tt lahko brez nJega moUJo. Ko so po hiši vse pobrali, so odšli v hlev ter od Jasli odvezali kravo. Prignali so Jo na dvorišče in Ji na rogove obesili molek. Pri tem so se posmehoval!: »To bo pa za srečno zadnjo uro, saj pomaga rožni venec za to.« Smeje In krohotaje so kravo odgnali.
Domobranski obveščevalci z Grosuplja so pod vodstvom poročnika LipovSka odkrili komunistično skrivališče orožja na Rožniku.
Novi uspehi vellkolaške posadbe. Poleg ve-llkolafike bojne skupine, ki Je prav za prav doma le, kadar Je na počitku, tudi vellkolaška domobranska postojanka požrtvovalno .skrbi, da bi bilo komunističnega tolovajstva pri naB čim prej konec. Ob njenem delovanju naj omenimo le dva zadnja uspeha, ki so Ju domobranci Iz vellkolaSke postojanke dosegli daleč od svojega stalnega mesta.
V noči od 8. na 1). marec le odšla Iz Velikih l.afič proti vzhodu domobranska izvidnica z namenom, da preiSče teren, na katerem so so pred kratkim skrivali ostanki Dolenjskega odredu ter XII. ln XV. brigade. Izvidnica Je imela veliko uspeha. Pri Brezovem dolu Je naletela na tolovajsko skupino, ki Je imela v boju 10 mrtvih, 7 tolovajev pa so domobranci ujeli.
DrugI uspeh so velikolaSkl domobranci dosegli v noči od 14. na 15. marec, ko so bili na daljšem lzvtdnlškem pohodu proti Ambrusu. Prav v okolici Ambrusa so domobranci naleteli na tolovaje. V boju sta bila ubita dva tolovaja.
Tako se Je vellkolaška postojanka Izkazala tudi z onimi svojimi fanti, ki ne pripadajo udarni skupini, ki pa so prav taki borci kot njihovi tovariši lz bojne skupine.
17. marca Je minilo leto dni, kar se je v
Ribnici ustanovila domobranska posadka. To leto Je bilo leto trdega boja in hudih preizkušenj, kar vse so ribniški domobranci uspešno In Junaško prestali. Komunisti so hoteli za vsako ceno postojanko likvidirati, pa so se morali vedno umakniti s krvavimi glavami ln opustiti misel nu podobne poskuse. Delo. ki ga Je bilo treba opraviti, so domobranci radi storili, zavedajoč se, da pomagajo slovenskemu narodu. V
V Cerknem so komunisti postrellll 25 spol-
nobolnih tolovajskih vlačug. V bolnišnici Imajo 40 tovarlšlc, ki pričakujejo poroda. Ljudje pripovedujejo, da so našli na poti lz Cerkna v Zlri 3 umorjene novorojenčke.
Blizu RetIJ v Loški dolini so ribniški domobranci napadli skupino tolovajev. Po kratkem »pogovarjanju« z brzostrelkami so obležali trije, med njimi en polltkomisar.
Zakaj so taki? Človek kar verjeti ne more, če sam na lastni koži ne občuti, kako podivjane so komunistične tolpe, ki se klatijo po naši zemlji.
Ob priliki ropanja po Dolenjskem so bili tako divji, da so se ljudje po vaseh skrivali pred njimi. Ko Je v vasi Mokro polje začel goreti kozolec, so domači hoteli gasiti, a jim komunisti tega niso pustili, češ: Ce že vse hudič jemlje, pa naj še to zgori! V neki drugi hiši, kjer so že dvakrat ropali, so ponovno zahtevali žita. Ker ga niso mogli dobiti, je eden hotel zažgati hišo, rekoč: »Vemo, da imate še skritega žita, a če nam nočete da^i, pa tudi sami ne boste imeli. Bomo pa vse požgali!«
Odkod to divje ln surovo obnašanje, podobno pobesnelim zverem? Vzrokov je več, a glavni je obup.
Komunistični voditelji so z vabljivimi besedami slikali bodočnost in marsikdo je tem besedam verjel. Res Je bilo prve čase kar prijetno, romantično v gozdovih. Laška cesarska vojska Jim nI delala večjih preglavic, borb ni bilo, vsem Je ugajalo »svobodno« življenje. A slovenski kmet se Je z orožjem v roki uprl takemu početju. Partizani so spoznali, da s krvavimi rokami ne morejo več nazaj. Tolažila
Povorka ob obletnici posadke v Ribnici
nedeljo so proslavili to obletnico z zborovanjem pred cerkvijo, nato pa s službo božjo. Popoldne Je bila akademija. Na sporedu so bile pevske točke, deklamacije, recitacije in dva prizora lz življenja naroda pred ustanovitvijo Slovenskega domobranstva in po njej. Spomin padlih domobrancev in žrtev lz Jelendola ter Grčarlc so počastili z žalostinko »Zdravo, dru-žc« In toplim nagovorom na pokopališču v Hrva«.
Črtomirove! so v zadnjih dneh imeli skupno z domobranci lepe uspehe v boju proti komunistom na Dolenjskem.
Terorističen napad na kmečko naselje. Poleg premnogih drugih terorističnih napadov so si angloameriškl letalci privoščili v sredo tudi Šmarje pri Grosupljem. V popoldanskih urah Je osem bombnikov streslo na mirno naselje do 60 srednje težkih bom. Bombe so padale križem prek po vasi. Tako Je ena padla pred cerkev, ki Je bila znatno poškodovana, druge pa na kmečke hiše in gospodarska poslopja ter njih neposredno bližino. Tudi- začasno šolsko poslopje je bilo hudo prizadeto. Lahko rečemo. da letalski teror nI prizanesel niti eni hiši v vasi. Vsaka ima, če drugega ne. vsaj razbite šipe. Skoda je zelo velika, najbridkej-ša pa Je izguba življenj. En domačin in ena domačinka sta Izgubila pri terorističnem napadu, ki Je bil napravljen iznenada in z jasnega neba. življenje. Tudi ranjenih je bilo več oseb. Tudi ta napad spada v vrsto takozvanega •osvobajanja« po receptu, ki so ga začeli pred leti Titovi komunisU ln ga sedaj nadaljujejo njihovi zahodni zavezniki.
Patrola na Dvoru je prijela poveljnika narodne zaščite za Dvor. čevljarja Vovka Viktorja. Bil Je že v Jugoslaviji član Komunistične partije in vnet ofarski propagator.
jih je edina misel na skorajšni konec, a slednjega le ni hotelo biti. Prišla je zima. treba je bilo v snegu in noči begati po gozdovih. Bili so lačni, žejni in utrujeni. Zato ni čuda, da so postali zagrenjeni in sami sebi na poti.
S kapitulacijo Italije je postal položaj nekoliko boljši, a se Je kmalu spremenil. Slovenska domobranska vojska partizanom ni pustila mirovati niti za trenutek. Zopet neprestano be-ganje iz vasi v vas, iz gozda v gozd. Tukaj je padel en tovariš, tam zopet drugI. Vseh se je začel polaščati obup. Hrane je pričelo zmanjkovati in kmetje so Jih vedno bolj grdo gledali. Partizan je postal kot lačna žival, ki plane po plenu, če ga le kje zagleda.
Sedaj ko vidijo, da je njihova »osvobodilna« stvar pred polomom, da zanje ni več poti nazaj. skušajo v svojem obupu potolažiti sebe s tem. da prizadevajo in prinašajo tudi drugim gorje. Lačni in obupani, kot so. se Jim ne smilijo niti otroci. niU solze žena. ni jim za lastno imetje. Edino veselje, ki ga še imajo, je: »Ce bom jaz propadel, pa naj še vse drugo vzame vrag!«
Da bo revija tudi v bodoče izhajala v dosedanjem obsegu, bo cena prihodnje, t. j. 17. številke v kolportaži 7 — Lir. Za edinice ostane v veljavi prvotna cena.	Uprava.
■ UGANKE i
Veriga

Prerokba
(RadoS)
Skrivnostno pismo
(Radož) -
ižnm
vtor jvsjT>pmcunr
Rešitev ugank it. 15
Kozolec
Domačija.
—	Dvojni obrazi
Mlad tat — star berač.
Prijetna podoba
Vsak dom, lesen ali zidan, visok ali nizek, svetel ali mračen, vsak pa tudi Se reven tako. je vreden velike ljubezni in vsega srca. Srečen oni. ki ga ima tako blizu, da ga dosežejo rokč! Jaz nosim njegovo podobo s seboj. Te mi menda nihče ne bo ukrade L
Križanka za veliko noč
(Jan)
Vodoravno: L starogrški Junak, S moSko ime. 9. vrba. 10. poljski pridelek. 15. zdravilo. 17. obrtnik. IS. plezalna priprava. 19. del spovedi. 20. žensko ime, II. pesnik (Mladika 192»), J3. glavar druiine. 25. nordijsko moško ime. 26. cerkven praznik. 27. matematični izraz, S9. del strehe. 30. električni pol. JI. reka na Hrvatskem, 32. slovanska pijača. 33. zvok. 34. italijansko mesto, 35. ploskovna mera, 38. začetek abecede. 39. italijanska reka. 41. kovina, 43. žuželka. 45. vrtna hiSica, 46. svetopisemsko mesto, 48. nasprotje vojske. 49. žabja noga. 52. rimski denar (narobe). 53. moSko ime. 55. denar. 56. osebni zaimek. 58. kulturna ustanova.
59. vetrnice. 60. izraz pri kartah, «1. mlečni izdelek. «2. dlačica. B3. leseno orožje. »4. kovaška priprava, 65. svetopisemska oseba.
Navpično: 1. pripadnik evropske rase, S. vrsta lesa, X vojvodinski kraj, 4. kmečka Jed, 6. slovenski pesnik. 7. reka na Uralu, 8. prebivalec gorenjske vasi, 11. zver, 1J. Italijansko mesto, 13. prebivalec italijanskega mesta, 14. obvodna žival (narobe). 16. otrok. 17. alpinist (druga In četrta črka zamenjani). 18. nasprotje hribčka, 22. umetnik. 23. glasbilo, 24. matematični izraz, 25. bogar. n. pripadnik angleških protestantov. 28. kretnja, 36. Sardenkova pesniška zbirka. 37. sobojevnik. 39. italijansko mesto. 40. del obraza. 42. irska prevratna organizacija, 44. izdelovalec sira, 47. pobirava prevelike obresti. 49. žabji glas. 50. vrsta peči, SI. vladarsko znamenje. 54. reka v Porenju, 56. mestno zabavišče (narobe). 57. del koSare (narobe), 63. ženska.
•Delo za obnovo živinoreje«. Pod tem naslovom piše inž. Berkopec Jože. vodja kmetijskega oddelka pri SNOS, v .Slovenskem poročevalcu-z dne 10. avgusta 1944 tole: .Naša oblast dela že sedaj za obnovo živinoreje. Zlasti posveča mnogo skrbi vzreji živine in zaščiti dobre plemenske živine. Predvsem se izvajajo naslednji ukrepi: 1. 2ivina se iz ogroženih krajev preseljuje na osvobojeno ozemlje. Zlasti se preseljuje rodovniika selekcionirana živina. 3. prepovedano Je klanje telet, ki so sposobna za rejo. Prav tako se skrbi za rejo In vzgojo pujskov. 4. Vsi vojaški in civjjni intedanti imajo strog nalog, da ne pobirajo plemenske živine. 5. Vse delo strokovno vodijo in nadzirajo kmetijski strokovnjaki, ki so dodeljeni vsakemu okrožju. — Uspehi dela so že vidni.« — To Je pa res. da so uspehi dela že vidni! Tudi ti ukrepi se temeljito izvajajo. 2iv;na se prav pridno preseljuje v .osvobojene« kraje, kjer Jo »gojijo« razni štabni kuharji za svoje ko-
munistične gospode. Vse delo pa vodijo priznani strokovnjaki — v ropanju in kraji. Potem se ne smemo čuditi, da jim delo tako uspeva.
Po suhi Krajini so se klatile tri komunistične brigade in se Izogibale domobrancev, kolikor so mogle. Domobranski udarniki so kljub Izogibanju le naleteli nanje in Jih. v naskoku razbili. Glavni boji so bili pri Vel. LipIJah. Toplicah In Malih Laščah, kjer so imeli rdeč-karji skladišča. Domobranci so v teh bojih našteli 170 mrtvih komunistov In tudi zajeli so Jih precej. Plen v skladiščih Je bil zelo zadovoljiv.
Zavezniški .blagoslov« so dobile tudi ZlrL Skoda na poslopjih Je precejšna in tudi žrtve so velike. V Zlreh nI ne »okupatorja« ne »bele garde«, ampak je tam stoloval komunistični štab. Ce ne bi bilo škode In žrtev, bi bili ml kar zadovoljni.
Pogovori z ugankarji
Klančar: Hvala. Pride polagoma na vrsto.
Kovačlč: Ne bi rekel, da so tako pogostne napake v ugankarskem kotičku. . .7 Enkrat je nobenkrat — z ozlrom na vse ostale težave.
Kosmač: »Domobrančevo geslo« je bilo rešeno »koša« ln bo prlobčeno. »Račun z ulomkl« pa me ni posebno ogrel. Misel Je sicer dobra, vendar tretjlnjenje abecede težko lepo ugankarsko Izvesti. Odprte roke Imam za vsako novo pošiljko; zato: pošlji Se kaj.
M. F., Višnja gora: Zamisel Tvojega »filma« Je dobra. Vendar bogate zveze slik (piramide, padalci, bombe) z rešitvijo ugank nisem mogel dobiti. V bodoče: dobri misli — dobro odejo! Poskusi Se kaj ln pošlji.
Radoš: Za bogato pošiljko prijetna hvala. Pride polagoma na vrsto. Pošlji Se kaj.
BezuzspreU: Einzelnummer 5 Lire — SchriftUitung und Venraltnng Bimska cesta Nr. 22. Laibach. Fernruf 46-12. — Erschalnt jeden 2. Donn«rstag.
— Herausgeber: Slowenische Landeswehr, Abt. Via. — Druck: Ljudska tiskarna ln Laibach (verantwortl. Jože Kramarlč). Naročnica: Posamezna številka i lir. — Uredništvo in uprava Rimska oesta it. 22 — Ljubljana — telefon 46-12. — Izhaja vsak 2. četrtek. — Isdaj«
Slovensko domobranstvo, oddelek JUa^— Tiska Ljudska tiskarna v LJubljani (Jože Kramarlč).
UnAW£ ruft.
• V vsak kotiček zasadi seme, ki bo dajalo s svojim cvetenjem naSl domovini podobo raja, s svojim sadom pa nasitilo slovenskega otroka in ga rešilo slovenski bodočnosti. Naša zemlja sama je pripravljena rešiti vsakega slovenskega rojaka ln ga z večno zvestobo prikleniti nase, da bo po njem ohranila klico našega rodu na tem rajskem prostoru.« (Iz prezidentovega oklica slovenskim kmetom: •Vsi na delo, da bomo vsi živeli!«)	Foto: Pavlovčič in Tičar.
•In a' e Furcnen streut den Samen. Mit semen Blaten wird er uns die Heimat zu einem Paradies machen. mit seinen Frilchten unsere Kinder, unsere Zukunft erhalten. Unser Land ist bereit. jeden Landmann zu schirmen und mit ihm den Keim kommendfer Generationen zu schfltzen. Greifen wir alle zum Pflug, damlt wir alle leben werden!« (Aus der Rede des Pršsidenten den slowe-nischen Bauern.)
jrJ |
[□t*
deuf$c£e/t
Poročile nemških tovariše*
»DESET MINUT DO POLNOČI, SE DESET MINUT DO ZAMENJAVE«
Komaj je spravil stražar zunanjega položaja svojo uro, že je zadonel iz cerkvice prvi polnočni udarec. Katera ura zopet ne kaže prav? Sam pri sebi je štel udarce zvona... »Deset, enajst, dvanajst.« Ni Je izzvenel zadnji udarec, ko temna polnoč nenadoma zalivi: uporniške strojnice zapojo z vseh strani na postojanko. »To bo nekaj lepega! Dolga, vroča noč bo!« Napad je točno izdal uporniško namero in alarmiral može v postojanki. Ni to prvi napad. V trenutku so vsi na svojih prostorih. Njihovo orožje že odgovarja.
Dvanajsti udarec zvona je bil zgovorjeno uporniško znamenje, da v varstvu teme napadejo z vseh strani postojanko in jo uničijo.
Vodja postojanke dvigne telefonsko slušalko, zavrti vzvod. Nobene zveze! Vod pretrgan! Kritičen ooložaj! Hitro izstreli »rdeče«. »Napadeni smo. potrebujemo pomoči!« Vse orožje siplje ogenj na napadalca.
Uporniški ogenj je nenadoma prenehal. Kaj neki to pomeni? Ali je konec? Tedaj branilci zaslišijo pozive: »Pridite ven! Vdajte se! — Pridite ven!«
Vojaki odgovorijo na to le s strojnicami. Zdaj začnejo tolovaji v resnici napadati. Pravi ognjeni pekel se je usul. Bobneči odmev od gorskih sten stopnjuje hrup izstrelkov, treskov in eksplozij. Uporniki so postavili metalce granat. letečih min. težke in lahke strojnice. Eksplozije ročnih bomb pretresajo zrak. Ostrešje postojanke gori, kmalu nato tudi drugo nadstropje. Možje se morajo sedaj umakniti; eden tik drugega so, pa še vedno odgovarjajo s svojim orožjem.
»Spodaj« so videli svetlobni znak. Klical je na pomoč. »Naših je v postojanki le dvajset.« Poznajo nevarnost, poznajo pa tudi upornike! Ti napadajo z večkratno, dvajset- in tridesetkratno premočjo. a vedno le neodločno ln omahujoče.
Uporniki so podminirali cesto k postojanki in postavili ostrostrelce. Po glavni dovozni cesti je pomoč nemogoča. Po stranskih in gozdnih stezah hite častniki in vojaki obkoljenim na pomoč. V jutranjem mraku so presenetili tolovaje in jih začeli obstreljevati. Kdor izmed upornikov je še mogel teči. je takoj zginil. Orožje ln strelivo so odvrgli.
Ob tri četrt na osem Je bil boj končan. Vodja postojanke je javil svojemu predpostavljenemu: »Višinska postojanka St. — f. napadena s tridesetkratno premočjo. Stanovanjska poslopja so neuporabna.«
Preveliko j» bilo število napadalcev. da bi lahko očuvali poslopja. Toda postojanko so vojaki kljub temu obdržali!
Novo postojanko so postavili više. Zgradili so Jo vojak; sami. Kopali so zemljo, se utrdili v tleh, sekali les, žagali opornike za ostrešje in opaže, betonirali strop. Istočasno pa niso smeli preslUati niti ure, biti so morali vedno na straži in čuvali so delo z orožjem v roki. Tako so skopali z velikim veseljem, brez odmora in brez tuje pomoči v kratkem časti novo. močnejšo in bolj utrjeno postojanko, kot Je bila prva.
Vzdržala bo ie večjo premoč. Naj le pridejo___
Baa emes	-nackgeb(^geflosteH$-
»23 UHR 50 — NOCH 10 MINUTEN BIS ZUR ABLOSUNG«
Kaum hat der Posten <ler AuBenslcherung selne Uhr zu slch gesteckt, ertOnt von dem oberhalb ge-logenen Klrehleln der erste der 12 stundenschlflge. Ju, welclie Uhr geht mal wieder nlcht rlchtig? In Gedunken zlihlt er dle Glockcnschlilge mit . . . »zelin, elf, zw(51f«. Der letzte Glockenschlag ist noeh nlcht verklungen, da wlrd dle dunlcle Mlttornacht plOtzlich lebendlg: Maschlnengevvehigailjen der Aufstilndlschen prasseln aua allen Rlohtungen auf den StUtzpunkt herab. »Das kann gut werden. Das glbt elne lange, helUe Nachtl« Der FeuerUberfall verrtlt deutllch dle Absloht der AufstUndlschen. Dle Miinner im Innern des StUtzpunktes slnd durch den BeschuB alarmlert. Es Ist nlcht der erste Dberfall. Im Nu slnd sie auf Ihren Posten. Ihre Waffen antworten.
Der zwOlfte Glockenschlag war das verabredete Zelchen der Aufstilndlschen, den StUtzpunkt lm Schutze der Dunkelhelt von allen Selten anzugrelfen und auszuheben.
- Der Postenftlhrer hebt den HOrer des Kernsprechers ab, dreht an der Kurbel — kelne Verblndung — I.eltung durchschnltten! Er kennt dle krltlsche Lage selnes StUtzpunktes. Kurz entschlossen lact er »rot« nus der Leuchtplstole schleBen. »Wlr werden angegrlffen, leh brauche Hllfel« helflt das. Die MBnner feuern aus allen Waffen auf dle Angr.elfer.
PlOtzlich verstummt das Feuer der Aufstilndlschen. Was hat das zu bedeuten? Ist der Spuk zu Ende? Da hdren dle Stlltzpunktlnsassen deutsche Zurufe: »Kommt herausl — Ergebt euchl — Kommt heraus!« Dle Posten aber beantvvorten dlese Zurufe mit den Maschinengevvehren. Jetzt aber legen die Aufstandi-schen erst rlchtig los. Eln wahrer Feuerzauber beglnnt. Das grollende Echo von den Bergw3nden stei-gert das Gettlse der AbschUsse, Elnschlilge und Dotonationen. Dle Aufstflndlschen haben Granatvverfer eln-gesetzt, FlUgelmlnen, MG, MI', geballte I.adungen aun ilandgranaten, Brandmunltlon. Der Dachstuhl des StUtzpunktes brennt berelts, bald darauf auch das zvveite Stockwerk. Dle MHnner mltssen nach unten, slnd Jetzt dlchter belsammen, lOsen slch ab, antworten mit ihren -Waffen. Elnige Stunden dauert berelts der Feuerkampf, Noch slnd kelne ernsthafteren Ausfaile In den elgenen Relhen elngetreten.
»Unten« hat man das Leuchtslgnal gesehen. Hat zum Entsatz gerUstet. »Der Uns'rlgen slnd nur zwan-zlg Im StUtzpunkt«. Man kennt dle Gefahr und kennt auch dle Aufsttindlschen! Dle greifen nur ln viel-(acher, ln 20- und 30 facher Obermacht an. Es Ist kelne Zelt zu verlieren.
Dle Aufsttindlschen aber haben dle StraBe zum StUtzpunkt vermlnt, haben BaumschUtzen eingesetzt. Auf direkter /.ufahrtstraUe kommt kelne HUfe heran. Auf Neben- und Waldwegen treten Offizlere und MUnner. dle den Elngeschlossenen Hilfe bringen sollen. den Marsch an. Im Morgengrauen haben sie die Aufstlindlschen (lberraschend orrelcht und unter Feuer genommen. Was nun von den AufstSndlschen noch limfen kann. rennt <lavon. Waffen und Munltton lassen sle im Stlch. Gegen 7 Uhr 40 ist der Spuk be-endet Der 1'ostenfUhrer meldet selnem Vorgesetzten: »Hochgeblrgsposten St. — F. gegen JlOfache Uber-mnchl gchslten. Unterkunftsgebflude unbrauchbar.«
Zu groO war dle Anzahl der An-grelfer und zu umfangreich dle eln-
gesetzten Mittel der AufBtttndlschen,	------------
nls dali man das Gebtlude htttte retten kttnnen. Gehalten haben dle Miinner den StUtzpunkt trotzdeml
Der neue StUtzpunkt wird htther gelegt. Alle Bauarbeiten werden von den Mllnnern »elbst verrlchtet. Sle sc-haufeln Erde. wUhlen slch In den Boden ein, schleppen Holz heran, stt-gen Balken fUr GerUst und Verscha-lung, betonleren dle Dečke. Zuglelch dUrfen sle aber auch kelne Stunde aufhdren, Wachen auszustellen und alle Bauarbeiten mit der Waffe In der lland zu slchern. So schaffen »le mit hdchstem FlelO, ohne Rnst, ohne fremde Hilfo, In kUrzester Zelt den neuen StUtzpunkt, stttrker gebaut und betentlgt al« der erste.
Er wlrd elner noch grOOeren Ubertnacht itandhalten. MOgen sle nur kommen ...


i^r	•'•'V" *
#
ISS; LMt
Foto: SS P. K. - Beckmann Tekst: SS P. K. - Schulz Risbe SS P. K. - Pohle