Letnik 1917.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXLI. — Izdan in razposlan 11. dne avgusta 1917.
Vsebina: St. 834. Zakon o zavarovanju vojnega davka od višjih opravilnih donosov družb in od večjega do hodka posameznikov iz leta 1917.
334.
Zakon z dne 2. avgusta 1917.1.
o zavarovanju vojnega davka od višjih opravilnih donosov družb in od večjega dohodka posameznikov iz leta 1917.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako:
§ 1.
Višji opravilni donosi delniških družb, delniških društev, komanditnih družb na delnice, rudarskih družb, družb z omejeno zavezo ter pridobitnih in gospodarskih zadrug (v naslednjem imenovanih družbe) iz vojnega opravilnega leta 1017 ter v koledarskem letu 1917 doseženi večji zneski dohodkov v § 153 zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) v besedilu novele z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) oznamenjenih fizičnih oseb in mirujočih dediščin (posameznikov) so zavezani vojnemu davku, kojega ustanovitev je pridržana posebnemu zakonu.
Za vojno opravilno leto 1917 velja pri družbah opravilno leto, ki se začne v koledarskem letu 1917.
Kolikor se v naslednjih določilih govori sploh o vojnih opravilnih letih družb, je umevati opra-
vilna lela, ki pridejo docela ali deloma v dobo od 1. dne avgusta 1914. 1. do 31. dne decembra 1917. 1.
§ 2.
Tuzemske družbe smejo za vojno opravilno leto 1917 po razglasitvi tega zakona razdeljevati dividende, tantijeme ali druge, kakorkoli imenovane in po kateremkoli merilu pripadajoče zneske dobičkov čez vsoto, ki je enaka poprečni razdelitvi za opravilna leta v miru (§ 3), le toliko, kolikor jim ostane po pravilih razpoložnih in po bilanci izkazanih reserv, vštevši to, kar se je položilo na stran iz tekočih dobičkov, vsaj poldrugi znesek večjih razdelitev.
Reserve, ki so že vezane z večjimi razdelitvami za prejšnja vojna opravilna leta, se ne smejo več zaračunjati pri večjih razdelitvah za poznejša vojna opravilna leta. Reserve ostanejo vezane v višini večjih razdelitev, dokler docela ni plačan za zadnje vojno opravilno leto odmerjeni vojni davek.
Ako vojno opravilno leto 1917 ne obsega celega leta ali več nego enoletno dobo, je po § 3 poizvedeno poprečno razdelitev preračuniti na dejansko dobo vojnega opravilnega leta.
§ 3.
Za poprečno razdelitev velja poprečni znesek razdelitev za pet opravilnih let pred 1. dnem
(Slovenlecli. )
198
avgusta 1914. L, izločivši dve leti, za kateri se je v razmerju k osnovni glavnici (§ 5) razdelilo največ in najmanj. Pri družbah, ki še niso obstajale pet opravilnih let v miru, velja za poprečno razdelitev poprečni:la razdelitev zadnjih treh opravilnih let v miru in, ako družba tudi tako dolgo še ni obstajala, poprečnina iz razdelitev za dejansko pretekla opravilna leta v miru.
Ako obsega za poizvedbo poprečnine merodajno opravilno leto v miru daljšo ali krajšo dobo nego eno leto, je znesek razdelitev za tako opravilno leto preračuniti na eno leto.
Ako se zviša osnovna glavnica v poprečnih letih, spadajočih v primerjavo, ali v vojnem opravilnem letu 1917, se zmislu primerno uporabljajo doslej veljajoča določila o odmeri vojnega davka.
Pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah je merodajno stanje glavnice na koncu opravilnega leta.
Ako se za poprečna leta sploh ni nič razdelilo ali ako poprečna razdelitev ne doseže zneska 5 odstotkov osnovne glavnice vojnega opravilnega leta 1917, velja ta znesek za poprečno razdelitev.
§ 4.
Ako je opravilno leto, ki se začne v koledarskem letu 1917, poteklo pred razglasitvijo tega zakona in se za tako leto ni nič položilo na stran, kakor je potrebno po § 2, je to storiti dodatno naprej pred razdelitvijo, presegajočo popreč-nino (§ 3).
§ 5.
Za osnovno glavnico v zmislu § 3 je smatrati pri delniških družbah in delniških društvih vplačano delniško glavnico, pri komanditnih družbah na delnice vplačano komanditno delniško glavnico, prišlevši vloge komplementarjev, pri rudarskih družbah glavnico rudarske družbe, pri družbah z omejeno zavezo vplačano osnovno glavnico in pri zadrugah znesek vplačanih opravilnih deležev.
§ 6.
Prostovoljne razdružitve ter prenaredbe v § 1 oznamenjenih družb v drugo pravno obliko (na primer družbe z o. z. v delniško družbo ali narobe) so dopustne, preden se odmeri in plača vojni davek, le s pritrditvijo davčnega oblastva.
To pritrditev je podeliti, ako je dana zadostna varnost za vojni davek (§ 10). Ako se odreče pritrditev, gre družbi v osmih dneh priziv na finančno deželno oblastvo.
Ako se prenesejo podjetja, jamči prevzemnik za vojni davek, ki se svoječasno predpiše izroč-niku, toliko, kolikor je s prenosom izterjava davka pri izročniku v nevarnosti.
§ 7.
Inozemske .družbe morajo posebej položiti na stran 60 odstotkov davku zavezanega večjega donosa, ki se poizve v zmislu predpisov, veljajočih doslej za odmero davka od vojnih dobičkov. Določila § 2, odstavek 3, ter § 3, odstavek 2, ‘je uporabljati zmislu primerno.
Ako se je že pred razglasitvijo tega zakona razpolagalo s čistim donosom vojnega opravilnega leta, ki se začne V koledarskem letu 1917, je to, kar se mora posebej položiti na stran za to leto, naprej položiti na stran iz tuzemskega čistega donosa naslednjih opravilnih let.
To, kar se posebej položi na stran, je naložiti v tuzemskih državnih zadolžnicah in položiti v poštni hranilnici, Avstrijsko-ogrski banki ali v drugem tuzemskem kreditnem zavodu.
Obresti posebej na stran položenega zneska dohajajo drugim prejemkom.
Na to, kar se je posebej položilo na stran, se zaradi drugih zahtev ne more niti segati z izvršbo, niti se ne more zadeti z zavarovalnimi naredbami. Odtegnjeno je svobodnemu razpolaganju družbe in, ako se razdraži, tudi svobodnemu razpolaganju likvidatorjev dotlej, da je plačan vojni davek.
§ 8/
Da so izpolnile dolžnosti, ki so jim naložene v §§ 2 do 7, morajo družbe dokazati davčnemu oblastvu v 14 dneh potem, ko se je po pravilih ali drugače po predpisih odobril računski sklep, najkasneje pa v šestih mescih po poteku dotič-nega vojnega opravilnega leta, eventualno hkratu, ko se predložijo pripomočki za odmero pri-dobnine.
Zamudne družbe naj pozivlje davčno oblastvo. da predložijo dokaz v roku 1 4 dni. Prisiliti se morejo ne kraté kazenskih določil § 9 tudi s tem, da se jim naložijo kazni zaradi nereda do
10.000 K. Na postopanje se zmislu primerno uporabljajo določila § 250 zakona o osebnih davkih.
Ako smatra davčno oblastvo, da se zahteve tega zakona sploh niso izpolnile ali ne popolnoma, mora družbo z navedbo vzrokov pozvati z odlokom, naj takoj odpravi poizvedene nc-dostatke.
Zoper odlok gre družbi v 30 dneh priziv na finančno deželno oblastvo.
§ 9.
Udje načelstva, osebno odgovorni družabniki,' poslovodje in likvidatorji, pri inozemskih družbah reprezentanti in odgovorni voditelji tuzemskih zavodov, ki ravnajo zoper predpise tega zakona dedoma z namenom, da bi spravili v nevarnost pobiranje vojnega davka, se kaznujejo z denarno kaznijo do 50.000 K.
Ako je posneti iz okolnosti, da so se kršili predpisi sicer vedoma, pa ne z namenom, da bi se spravil davek v nevarnost, je naložiti denarno kazen do 10.000 K.
Na postopanje se uporabljajo določila, določena v V. poglavju zakona o osebnih davkih, ter druga, za neposrednje osebne davke veljajoča določila o prikratbi in zatajbi davkov.
V prvem odstavku imenovane osebe jamčijo nerazdelno za škodo, ki nastane državnemu zakladu, ker se ne izpolnjujejo v tem zakonu naložene dolžnosti.
§ 10.
Ako smatra davčno oblastvo, da je izterjava vojnega davka v nevarnosti, more zahtevati zavarovanje s takoj izvršljivim nalogom.
Davčni znesek, ki ga je zavarovati, je raču-ruti po predpisih, veljajočih doslej za odmero davka od vojnih dobičkov.
Ako se za to merodajni čisti donos (dohodek) ne dd dognati s številkami, se poizve s cenitvijo, zaslišavši dva izvedena zaupnika, ako freba, v domnevani višini.
Ako se pokaže pri tuzemskih družbah iz opravilnih let v miru poprečna izguba, je vzeti ničlo za poprečni čisti donos.
Zavarovalni nalog, v katerem je navesti najvišji znesek, ki ga je zavarovati, se more izvršiti po upravni poli ali sodno. Potrdila nevarnosti ni treba.
Izvršilno sodišče mora na podstavi takega naloga na predlog davčnega oblastva dovoliti izvršbo, da se zavaruje navedeni najvišji znesek dotlej, da se plača davek od vojnih dobičkov.
Zoper zavarovalni nalog se more vložiti priziv na finančno deželno oblastvo. Odločbo je izreči v šestih tednih, sicer neha zavarovanje.
§ 11.
Osebe, ki so od davčnega zavezanca po 1. avgustu 1914. 1. pridobile imovine brezplačno ali z opravilom, ki prikriva brezplačno naklonitev, jamčijo za davek izročnika do višine vrednosti izročenega predmeta; prejemnik pa more z dokazom dobroverne porabe omejiti jamstvo na to, kar mu je še ostalo obogatbe. Nadalje se more oprostiti jamstva, ako dokaže, da gre za brezplačne odredbe, ki izpolnjujejo zakonito dolžnost, za običajna prigodna darila ali za odredbe v primerni višini, ki so se ukrenile za občekoristne namene ali s katerimi se je ustreglo nravstveni dolžnosti ali dostojnostnim ozirom.
§ 12.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve.
§ 13.
Izvršitev je poverjena Mojima ministroma za finance in pravosodje v porazumu z Mojimi ostalimi udeleženimi ministri.
Reichenau, 2. dne avgusta 1917. 1.
Karol s. r.
Seniler s. r.	Schauer s. r.
Wimmer s. r.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.




	
	
HftJiiÄ, (S??;	i	
	.
	
	
	
	





















' 'V.:	■ îr* !	■, ' ;

■
• rlViflt


'



• * \' :	'f;!"
i’ • r>/;' r,
■ :■ -- • -


v