Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTTHK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b.b. LETN!K XLH. CELOVEC, PETEK 8. MAJ 1987 ŠTEV. 19 (2326) Komisija reMotsKe honieience prvič msedaia: Spremenimo modno manjšinsko poiitiko V torek je na Duanju prvič zasedata deiovna skupina vseavstrijske rektorske konference, ki se bo na znanstveni osnovi ukvarjata tako s šotskim vprašanjem na Koroškem kakor tudi z asimitacijo narodnih manjšin v Avstriji, ki so v resnici že ogrožene v svojem obstoju. Komisijo sestavtja 15 znanstvenikov, od teh jih je 5 iz inozemstva, vodi pa jo cetovški praerektor dr. Gunther Hodi. Sicer sestavtjajo komisijo še univerzitetni profesorji Georg Auernheimer (Marburg/Lahn), Moritz Csaky (Graz), Wotfgang Dresster (Dunaj), Guy Heraud (Pau v Franciji), Heiner Keupp (Munchen), Dietmar Larcher (Cetovec), Franz Matscher (Satzburg), Anton Petinka in Peter Pernthater (oba Innsbruck) ter Jiirgen Zimmer (Bertin), univerzitetna docenta Erik Prunč (Graz) in Arnotd Suppan (Dunaj), univerzitetni asistent Mirko Wakounig (Cetovec) ter dr. Rudotf Vitetta, Retoromanec iz Švice. Kakor je razbrati iz tiskovne izjave te komisije, hoče s svojimi predtogi nuditi manjšinam podtage za usmeritev njihove potitike, predvsem pa hoče vptivati na uradno avstrijsko manjšinsko pohtiko. Avstrijski vtadi in vsem odgovornim gremijem hočejo ponazoriti dejansko situacijo manjšin v Avstriji, hkrati pa ponuditi tudi prave živ- ljenjske perspektive za narodne manjšine. Zeto pa si bo prizadevata izdetati strategijo proti asimitaciji. V vprašanju šotstva hoče komisija rektorske konference vptivati npr. tudi na zdajšnjo komisijo ekspertov pri zveznem ministrstvu. Članom te-te hočejo predtožiti svoje predtoge, s tem pa vptivati tudi na deto te komisije. Predvsem pa hoče konferenca avstrijskih rektorjev preprečiti prenagto odtočitev v škodo stovenski narodni manjšini na Koroškem in v svojem iskanju rešitvenih predtogov ponuditi rezuttate, s katerimi bi se mogia identificirati stovenska narodna manjšina na Koroškem. Rektorska konferenca žeti navezati tudi ozko sodeto-vanje s prizadetimi, z njimi skupno razpravljati. Iz tega raztoga so se čtani komisije tudi zmeniti, da bo nastednje srečanje potekato 22. in 23. junija na cetovški univerzi, torej na koroškem terenu. Kot cilj si komisija zastavlja, da konca tega teta izvede mednarodno zasedanje strokovnjakov na Dunaju, tema tega zaključnega zborovanja pa naj bo ..Manjšinska politika v Avstriji". Tej konferenci hočejo predtožiti svoje pretoge v pretres, po tej razpravi pa jih predtožiti vtadi, zvezni komisiji ter pristojnim gremijem. „0dpni pouk" n!i komški mode!? Ta teden so nadzornik Wiegete, odgovorni za šolske poskuse Antoni -oba sta tudi čtana koroške pedagoške komisije - in še nekateri drugi čtani dežetne ati okrajne šotske obtasti začeti izvajati takoimenovane izobraževalne dneve za dvojezične učitetje. Da so jih peljati na Žihpotje ter v Železno Kapto, torej na šoti .kjer četo po izjavah Hawtickove, Neisserja in drugih pohtikov preizkušajo koroški pedagoški modet, smo poročati v prejšnji števitki. Ktjub temu je treba še danes ponoviti, kako prav smo imeti, ko smo o teh načrtih poročati pod nastovom „Gremo, ogtejmo si pedagoški modet!" Resnici na tjubo naj bo povedano, da so se tako Wiegete, kot tudi Antoni ter žihpoijski ravnatetj Strug-ger vsaj navidezno postaviti proti zdaj že ..uradni tajnosti", da na Žihpotjah preizkušajo modet dežetne komisije: Wiegete, Antoni in Strugger so govoriti te o tem, da na Žihpotjah preizkušajo ..odprto učenje", toda že na prvi pogted je bito razvidno, da detajo ravno nasprotno, kar trdijo. In še nekaj je učitetje bodto v oči: za dvojezični pouk v bistvu nimajo pripomočkov - če izvzamemo tistih nekaj „igratnih kartic", tako da so v krajši razpravi nekateri učitelji spraševati organizatorje, zakaj je to sptoh ..seminar za dvojezične učitetje". O tako poimenovani novi obtiki odprtega učenja - ki bi ob ustrezni pripravi seveda res tahko pomenita napredek napram frontatnemu pouku -, o kateri pravijo, da jo na Žihpotjah preizkušajo, na šoti ni ne duha ne stu-ha. Učitetji in učiteljice, ki so v ponedeljek ati torek videti ta pouk, so soglasnega mnenja, da so videti zgolj „tiho zaposlitev", kakršno nasprotniki skupnega šotstva očitajo današnji ureditvi. Pa še zadnji dokaz za to, da preizkušajo koroški modet: Wiegete, Antoni in Strugger so sami govoriti o tem, da se poslužujejo tudi ukrepov, ki veljajo za učence iz večih razredov (ktassenubergreifende MaBnahmen) - pač takih, kakšne predvideva koroški modet. In kako zgtedajo ti na Žihpotjah? Trije prijavljeni učenci iz 4. razreda pridejo k prijavljeni učenki v 3. razred - med uro sedijo v ostovski ktopi in zamudijo fazo, v kateri bi morati utrditi novo snov, tako niso niti pri enem samem predmetu detežni pravega dvojezičnega pouka. In temu potem nadzornik Weigete še pravi: „Mi hočemo najboljše za otroke!"... Knncier VmniMy sprejme danes predstavnike koroških Stovencev Danes dopotdne bo zvezni kancter dr. Franz Vranitzky na Dunaju sprejet predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev. To bo prvi uradni pogovor med kancter-jem in skupno detegacijo ZSO in NSKS. potem ko je bito za 22. september tanskega teta predvideno srečanje zaradi odstopa vtade in razpisa novih votitev takrat kratkoročno odpovedano oziroma preto-ženo za nedotočen čas. Predstavniki osrednjih sto-venskih organizacij bodo kan-cterja seznaniti s potožajem stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in mu tot-mačiti predvsem svoje predstave in predtoge k najbotj perečim vprašanjem, kot so dvojezično šotstvo, otroški vrtci, trgovska akademija ter enakopravnejše upoštevanje Stovencev v avstrijski radiote-teviziji. Potrč: „Še imamo napoved kancterjn VrottiMegn" Pred obiskom na Koroškem predsednik siovenske skupščine spreje! koroške novinarje V sodetovanju med sosednjima dežetama je manjšinsko vprašanje ..najbotj odprto" od vseh, je ob začetku svojega dvodnevnega obiska na Koroškem v sredo dejat predsednik stovenske skupščine Miran Potrč. Detegacija stoven-skih partamentarcev, v kateri so tudi podpredsednica skupščine Marija Vičar-Zupančič, predsednik zbora združenega deta Vatentin Dvojmoč, predsednik komisije za mednarodne odnose pri skupščini Andrej Skertavaj in župan Jesenic Jakob Medja, je na povabito predsednika koroškega dežetnega zbora Josefa Schantta obiskata Koroško. Pogovarjati so se tudi s prcdstai niki koroških Stovencev (več o obisku bomo poročati prihodnjič). Pred dvodnevnim srečanjem slovenskih in koroških partamentarcev, ki se srečavajo redkeje kot vtadne detegacije, je Potrč sprejet v Ljubljani koroške novinarje. Raztožit jim je, da stuži obisk predvsem medsebojnemu informiranju o političnem in gospodarskem dogajanju v obeh dežetah, z upanjem, da se bo še izbotjšato vzdušje med sosednjima dežetama. V zvezi z manjšinskim vprašanjem je uvodoma opozorit na neposredne obveznosti, ki jih je Avstrija sprejela s podpisom Avstrijske državne pogodbe. „Naša pravica in obveznost je, da kot Stovenci ob izjemnih in perspektivnih odnosih s Koroško in Avstrijo v vprašanju koroških Stovencev opozorimo, da obstaja na podlagi avstrijske državne pogodbe neposredna obveznost Avstrije." Detegacija bo predsedniku Schanttu izrazila potrebo, da se v šotskem vprašanju v skatdu z napovedmi avstrijskega kaneterja Vranitzkega najde skupna rešitev s takšnim rezuttatom, ki pomeni napredek za manjšino, ki se mora kot subjekt aktivno vključiti", je dejat Potrč novinarjem. Na vprašanje slovenskih novinar- jev s Koroške, kako bodo reagirali na stališče koroškega dežetnega zbora v šotskem vprašanju (ki je v jasnem nasprotju s statiščem manjšine) in v odgovoru na očitek, da se Stovenija skuša izmuzniti od svoje odgovornosti za stovensko manjšino, je Potrč dejat, da imata Stovenija in Jugosta-vija zagotovita Vranitzkega, da se rešijo zadeve v sodetovanju z manjšino. .,Ne moremo pa predpisovati, tahko te priporočamo in zahtevamo," in dodat: ..Manjšinsko vprašanje je eno izmed enakopravnih vprašanj, o katerih se Jugostavija pogovarja z Avstrijo. Pričakovati, da bi temu vprašanju podrediti vsa druga, ni objektivno in koristno." V skupnosti Atpe-Jadran, kjer so pred štirinajstimi dnevi obravnavati ustavna vprašanja, pa so med drugim opozoriti sosednje dežete, kako sami ravnajo z itatijansko in madžarsko narodno skupnostjo v Stoveniji. ki sta po ustavi enakopravno vključeni v odločanje o svojih zadevah. Koroški novinarji so obiskati tudi gospodarska podjetja, med drugim jedrsko etektrarno v Krškem. PREBEB!TE na strani 2 Minister Neisser zdaj zagovarja koroški modet 2 Kako dotgo bo VVatdheim bremenit Avstrijo? 3 Prvomajska prireditev v Šentprimožu 5 Razstava v Ptiberku: partizanske domačije -spomeniki našega boja za obstoj 6 O gradnji karavanškega predora 8 Nogomet: SAK po dveh zmagah na drugem mestu Ob ob!e!nici :mage nad naci:mom Ob tej pritožnosti ubjavtjamo nekaj misti, ki jih je tajnik ZSO dr. Marjan Sturm povedat zadnjo nedetjo na otvoritvi razstave stik ..partizanskih domačij" v piiherški Posojitniei (o prireditvi obširneje poročamo na 5. str.). F te/; dneh spet obhajamo obletnico zmage nad nacizmom n; konca drage svetovne vojne. .Vaš .spon; In velja zlasa vsem tistim, k; so v tem kraten; obdobja naše zgodovine konča/; življenje bodisi v pregnanstva tn koncentracijski/; taboriščih a/l pa kot borci proti jašlzmu. Pr; tem se zavedamo dejstva, da so na t/eh tisočletnega raj/ta, v Ostmarkl, predvsem koroški partizani ob požrtvovalni podpori domačega prebivalstva k/jnbova/! vsem vojnim strahotam In preganjanjem s strani nacistične polletje, /M /M še zagrizenih domačih hltlerjancev, ki so krivi tolikih grozodejstev nad koroškim prebivalstvom. /Vlkomar ne očitamo, da je bi/ Iz takih ah drugačnih razlogov v nemški vojski, čas, o katerem govorimo, pač n! bil enostaven. Toliko bolj pa smo ogorčeni nad tistimi, k! danes, 42 let po vojni, še vedno govorijo o herojskih dejanjih nemške vojske ah o tem, da so takrat Izpolnjevali le svojo dolžnost. To več kot 40 letih namreč vemo, koliko žrtev In koliko gorja je zakrivil nacistični škorenj. Torej more biti danes tudi jasno, da je edina dolžnost, ki jo je lahkho kdo Izpolnjeval v tistem času, bil odpor prot; nacizmu. Toliko manj moremo zato razumeti, da je deželna vlada pred leti visokemu funkcionarju nacističnega režima In nosilcu „Tlu-tordena" Telnholdu Euherju podelila najvlš/e deželno odlikovanje, kakor tud; ne moremo razumeti, da predstavniki treh strank nastopajo kot govornik; na srečanjih bivših 55-ovcev. Trav te nerazčiščen; odnos do preteklosti je v zadnjem času veliko ško doval ugledu naše države, kajti v drugih državah sl sploh n. mogoče zamisliti, da bi vojnega zločinca sprejeli z vsem; častmi. Zato je želeti, da bo javna razprava okoli teh vprašanj pomagale razčistit; pojme In bo prispevala k temu. da bo delež odporni škega gibanja k vzpostavitvi druge avstrijske republike tud; javno priznan. Koroški Slovenc; smo se vedno zavedal; svoje zgodovine, njenih temnih In svetlih obdobij, /z njih črpamo moči, da tako vztrajno kljubujemo vsem germanlzactjsklm pritiskom. /Vaša zgodovinska zavest nas uči, da smo lahko ponosni no naš prispevek k zmagi nad nacizmom. S tem smo se uvrstil; med tiste narode In narodnosti v Evropi, k; so v najtemnejšem obdobju spoznali potrebe časa In temu primerno tudi ravnali, ^"vedamo pa se tud; globoke resnice, da odporniško gibanje brez pomoči ljudi naših krajev ne bi moglo uspet;.' opora prebivalstva je dala odporniškemu gibanju tisto osnovo, na kateri se je sploh šele razvilo v širino; partizanske domačije širom Južne Koroške so vir koroškega partizanstva. To so spomenik; naše trdoživosti In //fM jašlzmom. Skupni dvojezični pouk * je temelj medsebojnega zanimanja, trajnega prijateljstva, odprtosti do sveta; * izboljšuje poklicne možnosti in življenjsko kvaliteto; * podpira mir in strpnost med obeme narodoma v deželi. Starši, ki ste odgovorni za prihodnost svojih otrok: prijavite jih k dvojezičnemu pouku! Po) ure na Žihpotjah mu je zadostovato: Neisser zdaj za koroški mode)! Minister v zveznem kancierstvu dr. Heinrich Neisser, ki je še pred nekaj tedni izjavit, da bo v ministrskem svetu gtasovat proti modetu koroške pedagoške komisije (s tem ministrski svet takega predtoga ne bi moge) spraviti v parlament), je prejšnji četrtek obiskat Koroško, ati botje rečeno: tisti det Koroške, katerega so mu priporočati njegovi strankarski kotegi iz dežetne VP. Kam je torej šet? Seveda v šoto na Žihpotjah, kjer na dveh šotskih stopnjah preizkušajo koroški modet, zatem pa na Bistrico v Rožu, kjer je mimogrede videt tudi ureditev druge vrste, paratetne razrede, kakršne pač predvideva isti koroški modet za razrede, v katerih je prijavtjenih več kot sedem otrok. Rezuttat teh „obiskov": Neisser smatra ..koroški modet kot bistven koncept za novo pedagoško ureditev šolstva", sptoh pa koroški model zanj ni več ločitveni modet, temveč vse prej integrativen. Toda vrnimo se na začetek: „Neis-ser, ki je ob svoji prvotni izjavi poskrbet za vetiko nejevoljo v vrstah koroške VP (da o FP pa tudi koroški SP ne govorimo), je takrat reagirat na očitke s strani predsednika dežetne VP Scheucherja z izjavo, da je vsekakor dobro obveščen in da se na to tematiko spozna. Ktjub temu pa se je zdaj - tako uradna verzija - „prišet informirat na tiču mesta". Že kar ob začetku tiskovne konference, ki je stedita „obiskoma" na omenjenih šotah, je Scheucher blestet: „Na Žihpotjah koroški pedagoški modet že prakticirajo. Videti smo, kako pozitivno učinkuje, tn tahko vam rečem, da smo v soglasju z ministrom Neis- Tovariško srečanje bivših koroških partizanov Zveza koroških partizanov vabi nekdanje borce in aktiviste s Koroške in iz Slovenije, ki so se za časa nacizma borili na Koroškem, na tradicionalno tovariško srečanje ki bo v nedetjo 31. maja 1987 s pričetkom ob 10. uri v gostitni Wutte (pri Lucu) v Vesetah v Podjuni. Tradicionalna srečanja -vsako peto leto je na Koroškem - so lepa priložnost, da se srečamo v tovariškem krogu in obudimo spomine na težke čase, ko smo se skupaj borili proti zločinskemu nacifa-šizmu. Po kratkem kulturnem sporedu bo poskrbljeno tudi za razvedrilo. Prisrčno vabljeni! serjem, pa tudi če je morda še pred kratkim zgtedato, da imamo nasprotujoče si mnenje." Nato se je Neisser sicer še vedno skušat postaviti v vrste ..kritičnih tju-di", dodat pa je, da „je ta dan izpopolnit svoje znanje o tem vprašanju". Dejat je, da po razgovoru s svojimi koroškimi strankarskimi kotegi in po ogledu omejenih dveh šot zdaj vidi „zadevo bolj diferencirano, poskus na Žihpotjah pa da je vsekakor dober zagovor za to trditev". Sptoh pa je izjavljat, da se strinja s koroškim modetom, probteme pa vidi zgotj še v posameznih ..organizacijskih, stu-žbeno-pravnih in mezdnih vprašanjih." Na vprašanje, če mu je torej pot ure prisostvovanja pouku na Žihpotjah zares zadostovato, da je svoje mnenje popotnoma spremenit, seje začet izvijati: ..Žihpotje da so mu bite dokaz za to, da modet ne gre v smer točitve otrok, ter da uresničitev tega modeta ne bi bita tako radikatna zareza v manjšinsko šotstvo kot npr. sprememba teta 1959", sptoh pa, daje bil kritičen do modeta te zato, „ker s prizadetimi še ni bito razprav." Seveda se je morat minister potem tudi popotnoma pritagoditi svojim strankarskim kotegom in ministrici Hawtickovi. saj tudi vsi ti navidezno zagovarjajo „po- govor s Stovenci". Nam koroškim Slovencem četo - gtej, gtej, kako so mitosttjivi! - hočejo dopuščati možnost sodelovanja, ne pa možnosti dejanskega soodtočanja. Tako je tudi Neisser strese! iz rokava te frazo, da „je s prizadetimi treba iskati maksi-matno diskusijo", za primer, da pa se te-ti ne bi strinjati s predlagano rešitvijo, pa naj bi po Neisserjevem mnenju našti demokratično rešitev, beri: večina odtoča, manjšina pa naj ktoni. S tem pa je Neisser - potem, ko je isto storita ministrica Ftawticek že pred nekaj tedni - pristat na točitveni modet, kakršnega predtaga dežetna komisija. O tem tudi ničesar več ne spremeni njegova izjava v razgovoru s sodetavci cetovški univerze, katerim je zatrjevat, da bi žetet govoriti tudi še s pristojnimi učitelji. Manjšina - preskusni kamen za ze)eno-a!ternativno gibanje Podobno, kot smo doživeti pri zadnjih državnozborskih volitvah na Koroškem (ko se je det zeteno-atternativnega gibanja iztočit, ker ni sogtašat s skupnim programom, ki je med drugim obsegat jasno in aktivno opredelitev v manjšinskem vprašanju), se manjšinsko vprašanje vedno botj kaže kot preskusni kamen za zeteno-atternativno gibanje tudi na Gradiščanskem. Zetena atternativa na Gradiščanskem se je namreč odtočita, da tudi na dežetni ravni uvetjavi takšno pohtiko, kot jo prakticira na zvezni ravni, kjer je bit postanec Karet Smotte na zeteno-atternativni tisti izvoljen kot zastopnik manjšin. Na Gradiščanskem so četo še botj odtočni: v dežetni zbor bi postati zastopnika manjšin tudi v primeru, da bi jim uspeto dobiti samo enega postan-ca. Taka opredelitev pa je znotraj zeteno-atternativnega gibanja nateteta na odpor in so se nekatere skupine (med njimi kakor na Koroškem tudi VGO) že odcepite z utemetjitvijo, da zastopstva v dežetnem zboru ne morejo prepustiti manjšinam. S tem je postata usoda Združene zetene atternative (Vereinte Grune Atter-native) precej negotova. Sicer še vztraja pri svoji opredelitvi, vendar so se izgtedi, da pri votitvah osvoji mandat, močno poslabšati. Tako bo namreč oktobra botj ati manj navezana na lastne site in na morebitno podporo manjšin. Ati bo to dovotj, da osvoji temetjni mandat v enem od obeh votitnih okrožij oziroma zbere več kot 5 odstotkov vseh glasov v dežeti? Graški študentje na obisku v Stoveniji Delegacija Ktuba slovenskih študentov v Gradcu je bita pred nedavnim na obisku v Stoveniji. Na republiški konferenci SZDL je predstavnike študentov sprejet čtan izvršnega odbora in predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja Žetjko Jegtič s sodetavci. Delegacija je predstavnike SZDL seznanita z dejavnostjo graškega ktuba, ki bo tetos med drugim spet organizirat kutturno-informativno prireditev „Stovenski dan". Na Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter pri mladinski organizaciji na univerzi pa so študente iz Gradca seznaniti z možnostmi podiptomskega študija v Stoveniji. Socialistična miadina solidarna z manjšinami V čtanku, ki ga je objavit za letošnji L maj, je predsednik Socialistične mladine na Dunaju Werner Faymann izrazit gtoboko solidarnost z židovskimi sodežetani in prav tako tudi z vsemi drugimi etničnimi, verskimi in socialnimi manjšinami. Odtočno se je izjavit proti vsem tistim sitam, ki v pohtiko vnašajo sovraštvo do tujcev in rasizem. Kritično je oceni) tudi odnos do nepremagane pretektosti in dejat, da se Avstrija ne more izmakniti svoji zgodovinski odgovornosti. Proti antisemitizmu in sovraštvu do tujcev je dunajska socialistična mta-dina demonstrirata tudi na svoji prvomajski baktadi. !ta)ija je praznovala: Dan odporništva in osvoboditve v znamenju 40-)etnice repubtike in ustave V Itatiji so v zadnjem tednu aprita praznovati obtetnico osvoboditve, ki je bita tetos še posebej v znamenju 40-tetnice repubtike in ustave. Proslave so bite tudi v Furtaniji-Jutijski krajini, kjer so se spominjati skupnega boja italijanskih in slovenskih borcev proti fašizmu in nacizmu. Vendar je praznovanje zasenčit tudi nov vat nacio-natizma, saj so biti spomeniki NOB ponekod še pomazani z žaljivimi pro-tistovenskimi gesti. Na osrednji proslavi v tržaški Rižarni, ki je bita kot nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče pred teti urejena kot državni spomenik, je senatorka Jetka Gerbec poudarita, da so Slovenci v Itatiji še posebej zvesti varuhi vrednot boja proti nacifaši-zmu, da pa hkrati zahtevajo spoštovanje itatijanske ustave, ki govori med drugim tudi o pravicah manjšin, za katere pa se mora slovenska narodnostna skupnost še naprej boriti. Kako dolgo bo Waldheim bremenil Avstrijo? Taka in podobna vprašanja se v zadnjem času množijo tako v avstrijski kot tudi v mednarodni javnosti. Povsod se - odkar je ameriška vtada postavita Watdheima na ..črni seznam" in mu prepovedata vstop v ZDA - spet žeto intenzivno havijo z njegovo vtogo med drugo svetovno vojno in še ztasti z njegovim ..pozahtjivim" odnosom do tastne pretektosti. Hkrati s kritičnimi ugotovitvami in neprijetnimi vprašanji pa so doma in v svetu na dnevnem redu tudi nedvoumni pozivi, naj končno res enkrat izpotni svojo dotžnost. naj čim-prej odstopi in s tem razbremeni svojo domovino in njej ugted v svetu. Za odtočitev ameriške vtade, da uvrsti Watdheima med osebe, katerim je prepovedam vstop v ZDA, so biti odtočitni novi dokumenti, ki sojih odkriti v raznih arhivih in ki po zagotovilu ameriških predstavnikov hudo bremenijo Watdheima. Ameriški sekretar za pravosodje Edwin Meese, ki je kot pristojni čtan vtade sprejel tozadevni sktep, se je za ta korak odtočit zato, ker po besedah predstavnikov tega sekretariata obstaja prima facie dokumentacija, „da je Watdheim med drugo svetovno vojno sodetoval pri preganjanju raztičnih tjudi zaradi njihovega rodu, vere ati pohtičnega prepričanja". Svojo utemetjitev gradi ameriška vtada na dokumentih, ki so jih v skoraj enotetnem raziskovanju 'V ddhei- move vtoge med drugo svetovno vojno odkriti predstavniki sekretariata za pravosodje tako v ameriških kot še posebej tudi v jugostovanskih arhivih. Direktor urada za posebne preiskave, ki se ukvarja s preganjanjem nacističnih vojnih ztočincev, je po pisanju ugtednega ameriškega tista The York Times v jugoslovanskih arhivih prišet do dokumentov, ki menda dokazujejo, da je Watdheim med drugo svetovno vojno sodetovat pri deportacijah Jugostovanov in Grkov v nemška koncentracijska taborišča. Med drugim je Watdheim baje sodetovat npr. pri deportacijah Židov iz Grčije in Banjatuke; maja 1942 je kot oficir za zvezo z itatijansko divizijo Pasturia sodetovat pri deportaci- jah 484 oseb iz Bosne v taborišča na Norveško; baje je bil udeležen pri množičnih usmrtitvah tatcev in drugega civilnega prebivalstva itd. Na podtagi teh dokumentov ga tudi dot-žijo, da je zavezniške vojne ujetnike izročat posebnim enotam SS. Kot navajajo predstavniki ameriškega sekretariata za pravosodje, je Wat-dheim teta 1943 kot poročnik v štabu nemške armadne skupine I. ki je detovata v Jugostaviji in Grčiji, sodetovat v zastraševatnih akci. h nemške poticije v Grčiji, I je iz ,,jata množične eksekucije in deportacije grškega prebivalstva v koncentracijska taborišča. Od teta )943 do t945 pa je po teh dokumentih Watdheim kot oficir armadne skupine E sodetovat tudi v izvajanju Hitterjevih ukazov, da morajo posebne enote SS vse ujete zavezniške častnike po izpraševanju ustrehti ati obesiti. V tej vtogi je baje „bit osebno zadotžen za zastiša-nja dveh skupin vojnih ujetnikov, pri čemer je samo en vojni ujetnik prežive) to preiskavo". \Vatdheim na vse take in podobne očitke in obdotžitve ponavtja svojo trditev, daje žrtev umazane gonje, da je nedotžen. ker je vedno izpotnjeva) te svojo dotžnost. Ravno to njegovo skrivanje za neko dotžnostjo pa je tisto, kar v javnosti najbotj razburja duhove, kajti - kakor je v tej zvezi poudarit znani soeiatistični borec za svobodo Jose! Hindets - takrat je bita samo ena dotžnost: upor in boj proti ztočinskemu režimu, tn tega mnenja Mednarodni tisk o VVatdheimu: ,,Moral bi vedeti, kaj ga čaka" # V A vstri/i sc nihče ne sme čaditi tej odiočitvi /sk/epa ameriške viade, po katerem Bhddhein; ne .s/ne v ZDA -op. ared.j, pi.se v svojem komentarja 5atMeat.se/te Zeifang ter poat/arja.* Oti vsega začetka je Mio jasno, tin bo ta zvezni pretisetinik obremenitev za Avstrijo. Niso bi/a toiiko njegova tiejanska aii tioztievna siaba tiejanja tista, ki so razbariia metinarotino tiejavnost, temveč njegovo pomanjkanje poštenosti. Sedaj bo Avstrija za šest iet „sonjetnik" njegove pretekiosti - totia to bo morah' pretivitieti že vna-prej. # Največ/';' v jrancoščini tiskani švicarski časopis ,.24 /Venre" izraža neagotije zaratii tiogotikov okoii avstrijskega zveznega pretisetinika in meni.- Dokazi Svetovnega žitiovskega kongresa, /zraeZa in Ztirnženib tiržnv sicer niso zajamčeni, totia IVaitibei-move izjave prav tako ne. /n svoj komentar zakijačaje z nedvonmnim pozivom/ Če ILaitibeim i/abi svojo tieže/o, potem mora otistopiti. 3 7ako sporen poiifik - piše nizozemski iist Aigemeen Dagbiaded - bi mora/ pretisetiniško mesto prepastiti kantiitiata brez samijive pretekiosti. Vendar tega ni napravi/. Čeprav je tiobro vetiei, tia bo posta/ v inozemstva izoiiran tiržnvnik, se je pasti/ izvcZiti. 7o trdovratno zatiržnnje mora ztiaj tirago piačati. Woidheim je ventiar zatinji, ki bi se moge/ pritoževati, vetiaZ je aii bi vsaj mora/ vetieti, kaj ga čaka. Totia še bajša je zatieva za Avstrijo; /z napačbegn občntka soiitiarnosti je takrat povztiigniZa 1Vaidhe;'n;a na poiožaj it; ztiaj je ta z napačnim pretisetZnikom. # ZVetivomno pomeni pregnanstvo žaiitev za Avstrijo, piše švicarski iist Basier Zeitang ob ameriški prepovedi za IVaitibeima. Toda razbarjanje zaratii dvignjenega kaztdea iz fLasbmg/o/n; je povsem zgrešeno. Krivda je ' pri Waidbeima samem. Sicer ne moti toiiko njegovo siažbovanje na Ba/knnn, kot pa naravnost neverjetna debeia koža, kako zavrača obdo/žite. /Vikdar ni pokazai, da ga strahote nemške vojne proti partizanom motijo vsaj naknadno. /Vikdar ni pokazai prizadetosti, da so iz njegove oko/ice deportiraii grške Žide v aničeva/na taborišča aii odganja/; zavezniške ajetnike k /načenja. Vse, kar ima k tema povedati, so izgovori, ko pa bi bi/o mttogo boij na mesta opravičiio. Namesto ,,/Visem bi/ zraven" aii „ZV;'česar nisem vede/" bi zadostova/e besede „Žt;Z mi je". # švedski iist Svenska Dagbiadet priporoča IVaidheima predčasni odstop, ko piše, da ima vsakčas možnost, da napravi konec nevzdržni sitaaciji. Danski iist i/;jorn;a;io/; meni. tia je IVa/dhehn s svojo čisto vestje nnjbo/jši dokaz, da boj proti nacionaZsocinZizmn še prav nič ni izgnbi/ na svojem pomena. ILn/dheim in A vstrijn si morata sedanje ponižanje pripisati sama sebi, zakijačaje svoj komentar Zondonski Times. # A/; bo odstopi/, vprašaje v pariškem časopisa Liberation dobitnik Nobe/ove nagrade za mir Lite IViese/, ki pravi, da tVa/dhein; ni samo /agai, temveč je bi/ tadi zap/eten v števiine primere deportacij. Tak čiovek pa tarna pravice zasesti najviš/i poiožaj. Avstrijci bodo gotovo protestira/; proti vmešavanja v notranje zadeve. Toda ne gre za to. Gre za povezavo med pravico in spominom, gre za obrambo obeh. Dokier bo IVa/dheim osta/ na svojem po/ožaja, pomeni to žaiitev za ta poiožaj. Da bo zmaga/ spomin, mora IVaid/teim odstopiti. so (udi vsi drugi, ki su se takrat uprti ter ne oziraje se na nevarnosti in postedice s svojim bojem, svojim (rptjenjem in svojim žrtvovanjem doprinesti svoj detež za osvoboditev domovine in njen demokratični razvoj. - 3*? ;*T #E J H A J Prvomajska prireditev v Šentprimožu: Delo za vse - dvojezičnost za vsakogar Sproščena prvomajska veselica pod gesiom „Delo za vse - dvojezičnost za vsakogar ' se je minuti petek razvita v in okoti kutturnega doma „Danica" v Šentprimožu. Prvič so kutturna, potitična in sotidarnostna društva pripravita skupno prireditev za 1. maj. Družita jih je skrb za ohra- nitev sociatnih pridobitev in žetja po enakopravni uvetjavitvi stovenskega jezika v družbenem živtjenju Koroške. Širina zasnove prireditve seje zrca-iita tudi v sporedu, kije obsegala program za otroke, diskusijo, nagovor in recital, svoj višek pa je imela gotovo v težko pričakovanem nastopu dunajske skupine „Die Schmetterlinge", ki je na uprizoritev svojega zgodovinskega komada „Die Proletenpassion" privabila okoli 300 ljudi. Prireditev so v sodelovanju z domačim prosvetnim društvom „Da-nica" skupno organizirali dvojezično Kulturno društvo „Pri Joklnu", Slovenska prosvetna zveza, periodični list Kladivo, Komite za obrambo dvojezičnega šolstva, Zveza slovenske mladine in Koroška solidarnost z Nikaragvo. V nagovoru organizatorjev je bilo ugotovljeno, da vladajoči vedo, kdaj je treba razdeliti delo in kdaj je treba sodelovati. To velja tako za socialni preobrat, s katerim hočejo sanirati gospodarski sistem, kakor tudi za narodnostno politiko, kjer izkoriščajo nacionalne predsodke v svojo korist. Zato je bilo publiki naslovljeno vprašanje: „Znamo tudi mi delovati ločeno in sodelovati sporazumno, če je potrebno?" Za združevanje razdrobljenih sil pa je bil izrečen dodatni poziv: ..Vladajočim jasno povejmo: siti smo nacionalno omejenega mišljenja! To področje je dvojezično, ker na njem govorijo dva jezika, zato mora postati tudi uradno dvojezično! Povsod: v uradih, v šolah, v vsakdanjem življenju... Hočemo, da se vsi otroci na dvojezičnem ozemlju učijo obeh jezikov, in to brez prijavljanja in priznavanja v šoli! Samo tako je mogoče ukrotiti bivše in nove naciste ter tiste, ki pred njimi poklekajo, ker se tresejo za glasove pri volitvah." PRVI MAJ 'VA JEZ) Nagovor se je končal s pozivom, naj v bodoče pripravimo vodilnim politikom Koroške - kot je to v Beljaku želel za 1. maj tudi Leopold Wagner - veliko, veliko borbenih dnevov. Proletenpassion Prav primeren za Prvi maj je bil spored skupine Schmetterlinge, ki je pred kratkim začela z novo avstrijsko turnejo, vendar ne z novim sporedom, temveč s celovečernim programom, ki je točno pred desetimi leti doživel svojo krstno uprizoritev. Gre za ..Proletenpassion", ki glasbeno opisuje upor zatiranih slojev od kmečkih uporov preko meščanske revolucije do proletarskih, socialističnih revolucij pa tja do antifašističnega upora po vsem svetu. Več stokrat so nastopili s tem sporedom, takšno povpraševanje je bilo pred leti v Evropi. Po nekaj letih so se odločili za nov zalet, ker se jim zdi času zelo primeren. To jim je dan pred nastopom v Šentprimožu potrdila 800-glava navdušena publika v Gradcu in tudi sredi Podjune so želi močen aplavz, še posebej, ko so s pesmijo o partizanki Jelki in z narodno ..Flosarsko" pokrajini primerno zaključili program. # Z igro za otroke in obtake so šmihelski igralci zadovoljili najmlajše v popoldanskem sporedu. V nebesnem gledališču se rodi nov oblak, ki bi rad spoznal meje svojega sveta, na poti do horizonta se mu odpirajo novi horizonti. Ne more doseči svojega cilja in vendar se razvija naprej. Otroci in odrasli so bili navdušeni tudi nad enostavno, a vendar pestro kuliso, ki priča o fantaziji igralcev in režije. # Literarni sprehod po slovenski zemlji so uprizorile igralke ,.Odra treh herojev" iz Pirnič pri Ljubljani s pevskim oktetom poštnih delavcev iz Ljubljane, ki se je predstavil predvsem s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Glavna izpoved recitala pa je bila posvečena zbliževanju med ljudmi, poglabljanju sožitja in resničnemu prijateljstvu. Besedila so bila izbrana iz klasične grške literature, iz novejše slovenske literature in iz literature narodnoosvobodilne dobe. # V diskusiji o televizijskem filmu v seriji „Ohne Maulkorb", ki je razburil predvsem nestrpne koroške kroge, so se udeleženci strinjali, da kritike niso šle v prvi vrsti na račun ..manjkajoče absolutne objektivnosti". Cilj teh kritik je preprečiti vsakršno pozitivnejše poročanje o manjšinskih zadevah. Želje po še bolj enodimenzionalnem poročanju ne morejo koristiti demokratičnemu razvoju v deželi. W „Zmcda" - šentprimoški prispevek k prvomajski prireditvi - je po zaključku koncerta Schmetterlingov presenetila vse tiste, ki so še vztrajali v dvorani. Čeprav ni lahko nastopiti za odličnimi poklicnimi umetniki,so ,.zmedarji"takoj osvojili srca publike, ne samo s ..kmečkim džesom" in s kritičnimi besedili, temveč tudi s svojo veselo zagnanostjo. Opevali so kolodvorske akcije, koketirali s soncem, z lopato garali „kot zamurc", itd. itd. - šentprimoški swing. Koncert vseh oddelkov Glasbene šole MLADI ROD Izšel je Mladi rod 9/10 „Od zveznega ministrstva za pouk in umetnost priporočeno za uporabo šolah in na glavnih šolah dvojezičnega ozemlja na Koroškem ter za slovenski jezikovni pouk na nižji stopnji srednjih in višjih učnih zavodov." Tako se glasi priporočilo najvišje šolske oblasti, da se ga morejo posluževati pedagogi in učenci navedenih šolskih zavodov. A Mladi rod ni le navadni šolski list, je tudi prijatelj, ki ga bralec z veseljem vzame v roke, tudi tisti, ki ne tlači šolskih klopi. To brez dvoma govori o veliki priljubljenosti glasila in o sposobnosti urednikov. Branje je res izbrano, sveže in na visoki ravni. V Mladem rodu srečamo mnogo Peter P. Wiplinger razstavlja v Kranju Avstrijski pesnik, fotograf in publicist Peter Paul Wiplinger razstavlja v Kranju. V Galeriji v Mestni hiši se predstavlja (otvoritev bo nocoj ob 18. uri) z obsežnim cilkom umetniških fotografij, ki jih je združil v naslov Govorica podob. Peter Paul Wiplinger torej nadaljuje s tesnimi kontakti s slovenskim kulturnim prostorom in njegovimi ljudmi. Umetnik je znan tudi kot velik prijatelj koroških Slovencev, saj se v številnih člankih in v literaturi ukvarja s položajem slovenske manjšine na Koroškem, zlasti z njihovo umetnostjo. V kratkem bo v novi številki Mladja izšel cikel njegovih pesmi o Rožeku. Razstava Wip!ingerjcvih umetniških fotografij bo odprta do 31. maja 1987. domačih piscev pa tudi takih iz Slovenije, kar reviji daje možnost bralce soočati z dosežki mladinske literature iz vsega slovenskega kulturnega prostora. Odlična je tudi grafična oprema, saj uredniki pri tem vključujejo najboljše slovenske ilustratorje. Tako sta pričujočo številko ilustrirala ga. Kofler in Božo Kos, medtem ko je sliko za naslovno (barvno) stran prispeval Anton Gallob. V reviji kot avtorje tudi tokrat srečamo znana imena, ki času primerno pišejo o pomladi in veselju, ki ga ta čas prinaša mladim in starim. Razen tega bo bralec našel tudi drugo branje, ki je razvrščeno po ustaljenih rubrikah Mladega roda. Zato tudi tokrat priporočamo, da Mladi rod vzame v roke vsak, ki se čuti mladega in povezanega s slovensko pisano besedo. Peter Handke posta! dopisni č!an SAZU Peter Handke Na redni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so prejšnji teden izvolili 23 novih (rednih, dopisnih in zunanjih dopisnih) članov. Med predlaganimi kandidati iz tujine je bil tudi avstrijski pisatelj Peter Handke. Zbor akademikov, kateremu predseduje dr. Janez Milčinski, je Petra Handkeja soglasno izvolil za dopisnega člana SAZU. Handkeju, ki v svoje pisateljsko delo vključuje tudi Koroško in Slovenijo oz. Slovence, k izvolitvi iskreno čestitamo. Kot je znano, je SAZU lani v svoje članstvo sprejela pisatelja Florjana Lipuša, prvega koroškega Slovenca, ki je bil deležen tega priznanja. Glasbena šola, ki deluje kot samostojna ustanova, je prejšnjo sredo vabila v Mladinski dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu na koncert vseh oddelkov. To je že nakašna tradicija, lahko bi rekli zaključna šolska akademija, na kateri učenci in njihovi učitelji pokažejo, kaj so se v minulem letu naučili. Predsednik Herbert Sehcr je v svojem pozdravu povedal, da glasbena šola združuje veliko učencev, ki se poleg obveznega pouka učijo še igranja inštrumenta. Takih učencev pa Glasbena šola širom Južne Koroške združuje daleč preko 30(1. Sehcr je njeno pomembnost videl tudi v navzočnosti predstavnikov kulturnih in političnih osrednjih organizacij koroških Slovencev in generalnega konzula SFRJ v Celovcu Boruta Miklavčiča. V Trstu umr! igralec R. Nakrst umrl v 81. letu starosti. Rado Nakrst je svojo umetniško pot pričel leta 1927 v Mariboru, kjer je deloval do leta 1941. Po osvoboditvi seje nastanil vTrstu, kjer je bil med ustanovitelji tamkajšnjega Stalnega slovenskega gledališča in ostal do svoje smrti njegov član. Rado Nakrst je v svoji dolgi umetniški poti kot igralec prcrastel v enega izmed najboljših slovenskih gledaliških interpretov. Predvsem pa se je brez zadržkov posvečal uveljavljanju in utrjevanju Slovencev v zamejstvu in Stalnega slovenskega gU-Ulišča v Trstu. Rado Nakrst je za svojo delo prejel več nagrad in priznanj, med njimi Borštnikov prstan in Prešernovo nagrado za življenjsko delo v gledališču. Koncert je bil lepo doživetje, zlasti za starše, ki so lahko občudovali svoje otroke ob nastopih in za učitelje, ki so s tem koncertom pokazali svoje glasbene pedagoške sposobnosti. Prav ob tem koncertu se je pokazalo, da Glasbena šola pridobiva odlične strokovnjake, ki (večinoma) prihajajo iz Slovenije in mladini že od vsega začetka posredujejo prave metode igranja raznih inštrumentov. Spored koncerta je obsegal 26. nastopov, na katerih so učenci zaigrali enega ali več komadov. Izvajali so dela slovenskih skladateljev Mihelčiča, Lipovška, Šivica in drugih, kakor tudi mož svetovne glasbene ustvarjalnosti kot so Mozart, Bach, Hačaturjan, Chopin, Carulli in še koga. Paleta glasbe je bila pisana, kvaliteta igranja primerna starosti učencev, pri čemer je treba priznati, da so med njimi nekateri obetavni talenti, raven koncerta pa je svoj višek dosegla ob nastopu najstarejših letnikov. Koncert je vsekakor potrdil upravičenost Glasbene šole, ki s posredovanjem glasbenega pouka naši mladi opravlja pomembno kulturno poslanstvo. Žal pa moramo tudi povedati, da Glasbena šola, ki sta jo ustanovili obe kulturni organizaciji SPZ in KKZ, še vedno ni deležna primerne finančne podpore s strani dežele in države. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek pr. Stek.tr AIDS-predav.n,emp.gov.r Katoirškamiadma 8.5. vGlobasnici Sodelujejo: Rudolf Gallob, v Podjuni 20.00 dr. Gerhard Oiexinski. Jože Vaieško. Sobot. dvorana Schvvarzl VIGREDNI KONCERT MePZ ..Podjuna- 9.5. v Pliberku Nastopajo: tamburaški ansambel SPD ..Jepa- Pliberk" 20.00 MePZ ..Podjuna-Pliberk". Torek rest.vr.cij. MOŽNOSTI GOSPODARSKEGA PROSTORA Ciubtrep.poii 12.5 Virunum ALPE JADRAN (nem.) 19.30 vCelovcu dr.ArnuifSchatzm.yr Torek Mohorjev. LITERARNI VEČER Andrej. Kokota (kitara: 12.5. knjigarna Marja Feinig) in ODPRTJE RAZSTAVE 18.00 vCeiovcu SLIK Andreja Pavhča (Ljub.jana) Sred. vehki javni V SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH Glasbena šota 13.5. studio avstr. GLASBENIKOV TREH DEŽEL s Koroške. na Koroškem 19.00 radia. Ce.ovec iz Slovenije, s Tržaške in Goriške pokrajine Sred. Kuiturna taberna MESTNA ČITANKA Kuitum. društvo 13.5. PriJoklnu Thomas Nordhof bere iz lastnih del Pri Joklnu PriJoklnu 20.30 Ce.ovec Petek Miadrnskidom SEN KRESNE NOČI Stovenska prosvetna 15.5. SŠD v Celovcu nastopa: igralska skupina SPD Zarja zveza in 20.00 izŽeiezneKapie SPD Bisernica Petek Kinodvoran. AIDS-pred.van,ein pogovor K.t.hškam.adina 15.5. naBistrici Predavata: Rudolf Gallob, dr. Gerhard 01exinski v Podjuni 20.00 vRožu pogovorvodi: Jože Vaieško Petek farna dvorana MNOGO HRUPA ZA NIČ (W Shakespeare) Slovensko prosvetno 15.5. vŠentjakobu nastopajo: Igralci Slovenskega kulturnega društvo Rož 20.00 vRožu društva ..Giobasnica". režija: Peter Sticker Sobot. Farna dvoran. MNOGO HRUPA ZA NIČ (W. Shakespeare) Katohšk. prosvetno 16.5. všmihelu nastopajo: Igralci SKD Globasnica, društvo Šmihel 20.00 režija: Peter Sticker Sobot. župnišče v POGOVORNI VEČER (Stanko Otip) Kat.iiškamjadina 16.5. Šentjakobu na temi: Človečnost, odnos do obrobnih skupin v Šentjakobu 16.00 (Leni BreitfuH-Valeško) l^H Sobota priTrklu KONCERT„ROŽ-PODJUNA" Alpski klub 16.5. Sele-Borovnica nastopajo: Ansambel Lojzeta Hledeta, ..Obir" 20.00 Obirski vižarji, Plazniška dekleta MoPZ Kralj Matjaž, Trio Pavlič, Družina Lipuš — po koncertu ples. Nedelja farna dvorana MNOGO HRUPA ZA NIČ Siovensko 17.5. v Globasnici (W.Shakespeare) Nastopajo: igralci SKD kulturno društvo 20.00 Giobasnica. režija: Peter Sticker. Globasnica Četrtek Šentlipš OTROŠKI DAN - Pod skupno mavrico Katoliška otroška 28.5. 10 30 mladina RAZSTAVE Torek Tinje RAZSTAVA DELPEPPIJE WEIXELGARTNER-Katohšk. dom 5.5. NEUTRE IN ELISABETHE SČDERBERG prosvete Tinje 19.30 WEIXELGARTNER Grafike, o.jnate stike Petek Gorenjskimuzej OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJE 8.5. 18.00 Kranj PETRA PAULA WIPLINGERJA Posojilnica RAZSTAVA DEL PROF. FRANCA CEGNARJA Pliberk Oljnate slike koroških domačij, ki so aktivno podpirale antifašistični bo; (g.ej knjigo ..Korenine žive ") Sobota Galerija RAZSTAVA SLIK DR. KOLLERJA 16.5. Rožek (Razstava bo odprta do 7. junija 1987, ob petkih. 19.00 sobotah in nedeljah od 15.00 do 18.00). do 22.5. Kulturna taberna GIBLJIVI SLEDOVI Kukurn. društvo PriJokinu Kar. Vouk. mešana tehnika PriJoklnu Petek Kuiturna taberna OKRASI Kukurn. društvo 22.5. PriJoklnu Otvoritev del Erwina Possarniga PriJoklnu 20 30 Razpis Siovensko prosvetno društvo ..Edinost v Pliberku razpisuje LETOVANJE NA MORJU od 28 julija - H. avgusta 1987 v Baški na otoku Krku v Jugoslaviji Prijave na nasiov: SPD ..Edinost" Joško Hud!, Nonča vas 81, 9150 Pliberk so možne do 30 maja 1987 Letovanje s prevozom stane 1700 ši! Otroci bodo ves čas letovanja pod nadzorstvom vzgojiteljev in zdravnika Podrobnejše infor macije na Posojiinici Pliberk (tel.: 0 42 35/25 83) Letujejo lahko otroci od 8 - 14 let. Vestnikovo potovanje na video kaseti Se še spominjate odiičnega vremena, dobre organizacije in prijetnega vzdušja, ki je vladalo na lanskem jubilejnem potovanju na Jadran ob 40-letnici „Sio-venskega vestnika"? Kaj se ne bi spominjali, ko je tako izredno dobro uspelo. 44(1 udeležencev nas je bilo in tri dni smo (med 1(1. in 12. oktobrom) uživali „Za 1(10(1 šilingov morja". Turistična agencija CARTRANS, kije organizirala potovanje, je pripravila video kaseto. Kdor bi doma rad podoživljal izlet, ima sedaj možnost naročiti kaseto, na kateri je poleg drugih „hitov" Cartransa posnet. Kaseta stanc 360 šilingov. Interesenti naj se javijo uredništvu (tel.: 0 42222-51 43 00-0*), da ugotovimo število interesentov (kopije bodo izdelane le, če bo dovolj jemalcev). Uredništvo Celje: Slovo od Marije Kolenik Pred kratkim se je razširila vest, da je v Spodnjem Trnoviju pri Ceiju umria Marija Kolenik, rojena Ulaga. Rodila seje v Rimskih toplicah in že kot mlada deklica je morala prijeti vsak dan za delo. Kljub temu pa je bila vedno vesela in od vse mladosti naprej se je posvečala petju. Pozneje je navdušila za petje tudi svojega moža Aleša Kolenika iz Smarjete pri Pliberku, kateri je moral po krivičnem plebiscitu 20. leta zapustiti svojo rodno grudo in Koroško, pa čeprav jima ni šlo vedno lahko ob vsakdanjih skrbeh za vsakdanji kruh. S svojo skromnostjo, ljubeznijo in neizmerno skrbjo za druge, je Marija Kolenik postala pravi pojem in vsi sojo spoštovali. Zato je tudi jasno, da se je velikanska množica vila za njeno krsto, ko smo jo spremljali na njeni zadnji poti na celjsko pokopališče. Jasno je postalo, da je bila Marija Kolenik priljubljena kot malokdo, pa čeprav je bila skromna, tiha, vendar plemenitega srca. Taki ljudje ostanejo tudi v spominu soljudi vedno živi. Blagi pokojnici, ki je bila tudi že dolga leta zvesta naročnica in bralka Slovenskega vestnika, želimo, da se spočije na njivi počitka od svojega delavnika, ki je trajal preko 84 let. Vsem njenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. -ikej Deželno zborovanje KEL Koroška enotna lista sporoča, da bo v nedeljo, 17. maja 1987, ob 14.00 uri v Slomškovem domu Mohorjeve družbe v Celovcu (10. Oktober-Str. 25/1) njeno deželno zborovanje. Zborovanje bo javno, volilno pravico pa bodo imeli delegati in delegatke KEL. Na dnevnem redu so: politično poročilo Karla Smolleta, predsednika KEL in državnega poslanca; poročilo deželnega tajnika Mihe Zablatni-ka; razprava in sklepi; volitve novega deželnega predsedstva idr. Materinske proslave Petek Gosti.n. 18.00 Otroški vrtec 8.5. v Holbičah všk.fičah Sobota Ku.turnid.rn 19.30 Otroškaskupma 9.5. vDobrtivasi Materinska pros.ava SPD Srce priCingelcu 16.30 Siovensko prosvetno na Trati =,ah priČimžarju 19.30 Siovensko prosvetno pri Kovaču 20.00 Siovensko prosvetno naObirskem Sode.ujejo: šolarji in Obirski ženski oktet „ Valentin Polanšek" Kulturni dom 19.30 Slovensko prosvetno všentpnm.zu Kutturnidom 20.00 Si.vensk.prosv.tn. naRadišah MePZ Radiše društvo Radiše Nedelja farna dvoran, 11.00 Siovensko prosvetno 10.5. KPDŠmihei) pri Miklavžu 20.00 Siovensko prosvetno kud^kl šoS! ou^i J^rSktu^I u^i' ""'a"' všoli 14.30 Velik" in priAdamu 19.00 Siovensko prosvetno mladi glasbeniki, cerkveni pevski zbor, MoPZ Kočna Nedelja farna dvorana 14.00 KPD Planina 17.5. v Selah Spored: igra ..Rdeča kapica ", otroci s petjem, v Selah Rado Janežič - 60 letnik V teh hladnih dneh letošnjega pomladnega meseca, ko si tako želimo sonca, naj zabeležimo tudi topel in svetal dogodek: 60 let življenja vnetega, zvestega in pogumnega političnega ter kulturnega delavca Rada Janežiča. Rodil se je dne 5. maja 1927 v Svatnah pri Šentjakobu v Rožu - v rojstnem kraju svojega velikega prednika in vzornika Antona Janežiča, in tam je preživel tudi svoja ljudskošolska leta in deško mladost. Že doma v družini mu je bila vcepljena ljubezen do knjige in do pisanja, zaradi česar se je odločil za časnikarstvo kot svoj življenjski poklic, s čimer se je oddolžil v času narodnega preporoda po končani nacistični strahovladi hkrati svojim mladostnim sanjam o dejavnosti človeka v službi svojemu narodu. Kot dvajsetletnik je še) na Dunaj, da bi sodeloval pri novem samoniklem tedniku - Slovenskem vestniku, ki je od vsega našega ljudstva tako težko pričakovan tedaj komaj pričel izhajati in ga je potem spremljal na vsej njegovi poti v Celovec, nazaj na Dunaj in spet nazaj v Celovec. Tako je Radovo življenje tesno povezano z zgodovino Slovenskega vestnika od njegovega začetka pa do danes, da upravičeno lahko trdimo, da v resnici obhaja dvojni jubilej: letos je praznoval 40 letnico publicističnega deta in namestitve pri Slovenskem vestniku in te dni praznuje 60 letnico svojega življenja. Polje dejavnosti, ki seje Radu Janežiču odprlo v novem povojnem obdobju narodne in socialne obnove slovenskega naroda na Koroškem, je bilo izredno velike razsežnosti, ki ga je mogel obvladati le človek delavne radosti, kakršen je naš jubil'U Rado Janežič je z izrednim političnim instinktom, s svojim publicističnim delom, pa tudi s svojim organizacijskim deležem vse od začetka v pretežni meri oblikoval podobo Slovenskega vestnika v njegovem pionirskem obdobju in v obdobju njegove uveljavitve na avtohtonem koroškem, pa tudi v vseslovenskem in avstrijskem prostoru. In to ni bilo lahko! Njegovi čestokrat tudi ponoči napisani članki, prispevki in ocene, so bili in so zmeraj izraz studio-znega, razgledanega duha in preudarjena izjava novinarskega strokovnjaka, hkrati pa tudi samosvoj izliv narodnega idealista, pri čemer pa se je vedno zavedal, da časnikar ni in ne more biti samo samodopadljiv pisec in beležnik dogodkov, ampak eden najodgovornejših oblikovalcev in usmerjevalcev v političnem, kulturnem in duhovnem vrenju svojega časa. To nalogo je jubilant vestno izpolnjeval vse do danes in je zato upravičeno, da je kot glavni urednik Slovenskega vestnika prejel lani Tomšičevo nagrado, najvišje priznanje za svoje dolgoletno delo in daje prejel te dni ogromno čestitk uradnih krogov in poklicnih ter osebnih prijateljev. Kakor smo že zapisali: 6(1 letnica Rada Janežiča je hkrati 40 let glasila naprednega gibanja koroških Slovencev - Slovenskega vestnika. Za zgodovinarje in za kulturnike in nenazadnje tudi za politike pa Slovenski vestnik predstavlja pomemben, čestokrat edini vir podatkov za narodnostno, politično, kulturno in gospodarsko življenje koroških Slovencev v silno razburkanem času po drugi svetovni vojni, ki jih je list pod vodstvom jubilanta dokumentacijsko in tekoče obeleževal. Za to izredno pomembno, odgovorno in plodno novinarsko delo Radu Janežiču ob visokem življenjskem jubileju najiskreneje čestitamo in se mu toplo zahvaljujemo ter mu na nadaljnji življenjski poti iz srca želimo vso srečo. -ci ABC-vrhunski dopust: inozemstvo, Tauplitz, Garda jezero. Tel: 04276-43 49 *** ABC-ribiški dopust: v superlativu Tel.: 04276-43 49 Loče V okviru loških kulturnih dni, od 24. aprila do 3. maja, ki jih že nekaj let prireja Dorfgemeinschaft iz Loč, so na zadnjih dveh prireditvah sodelovali tudi dejavniki SPD ..Jepa-Baško jezero", odnosno naše društvo je bilo za Marijino petje 2. maj-nika v Ločah tudi soprireditelj. Ta prireditev je bila letos pod geslom: Marijino češ-čenje v treh jezikih in temu odgovarjajoče so spored oblikovali poleg mešanega pevskega zbora in ženskega terceta Dorfgemeinschaft iz Loč ter glasbene skupine „Draustadt" iz Beljaka še mešani zbor Coro forni avoltri iz Furlanije, tamburaški ansambel in MoPZ iz Loč. Kot taka je bila tudi čisto v znamenju srečanja treh kulturnih krogov, ki se na bližnji tromeji, na Peči stikajo; to je bila tudi vodilna misel povezovalnih besed v treh jezikih - nemško Adolf Weisch, italijansko Irmgard Fritz in slovensko Irena Černut. Pisani spored petja je tako obsegal občutno uglašeno nemško duhovno pesem, delno lahkotni, južnjaško obarvani, svojevrstno melodični spev iz sosedne Italije ter veličastno, iz srca podano slovensko Marijino pesem. Instrumentalisti - domači tamburaši kot heljaška glasbena skupina, so pevski spo- red s svojimi, dobro podanimi vižami harmonično izpopolnjevali. Večerni spored, ki ga je posnel tudi ORF, je tako naletel na kar najboljši odmev pri številnih poslušalcih. Inče je bilovzaključnih besedah rečeno: ..Pesmi pa naj ne bi odvele kakor listje v vetru, marveč naj bi zvenele še dolgo v naših srcih, kajti vsaka viža je bila vendar tudi neke vrste - Pozdravljen sosed!" -potem ta skupni nastop odpira še svetle perspektive za bodočnost. Tudi zaključna prireditev kulturnih dni v loški kulturni dvorani je imela v svoji osnovi zajeto misel skupnega kulturnega ustvarjanja, pa tudi složnega sožitja v vasi sami in preko nje v občini. Zato so na tej prireditvi sodelovala skorajda vsa društva, odnosno njih dejavniki na tem območju. Tako so nastopali bekštanjska godba na pihala, moška pevska zbora iz Bekštanja in Bač, mešana zbora iz Loč in Ledine, tro bivci na rog - naše društvo pa so zastopali tamburaši in kvintet Jepa. Čeprav si je napovedovalec Adolf Weisch pri slovenskih naslovih tudi nekoliko lomil jezik, je bil vendarle mnenja, da ga bo ob nekaj dobri volji vsakdo le razumet, gotovo pa bo vsakemu razumljiva glasba, ki ne dela razlike, ne pozna meja. Oh neki splošni oceni je razveseljivo dejstvo, da se naše društvo vsekakor more meriti tudi s kulturniki večinskega naroda, ki imajo vendarle širšo bazo in tudi močnejšo materialno podlago. Da gre pri naših mladih glasbenikih težnja še prav posebno po lastnih priredbah in tudi izvirnih komadih, je še dodatno za pozdraviti. Na splošno pa je ugotoviti, da kulturna ponudba najde pri publiki temveč odmeva, čimveč raznolikosti je v njej in to jasno govori za kar največ skupnosti najrazličnejših dejavnikov. V okviru zaključne prireditve so počastili tudi zborovodjo loške Dorfgemeinschaft Georga Kugija, ki je gonilna sila kulturnega ustvarjanja v tem kraju. Za svoje požrtvovalno delo je prejel zlato odličje Koroške pevske zveze. Naj bi se misel dobrega sožitja še naprej krepila in rodila sadove. F. Č. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 7. maja 1987 Za 100 dinarjev dobite 1.75 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.20 šil. Za 100 lir dobite 0.96 šil. Za 100 lir plačate 1.02 šil. Za 100 mark dobite 694.30 šil. Za 100 mark plačate 710.60 šil. Razstava v piiberški PosojHnici: Domačije, tri so postaie spomeniki našega boja za obstoj in enakopravnost V poslovnem prostoru pliberške Posojilnice je biia minuto nedeijo odprta razstava, ki po števiiu razstavljenih slik gotovo ni velika, toda po njihovem pomenu in izpovedi izredno zanimiva in pomembna. Gre namreč za izbor slik domačij, ki so bile za časa nacizma važne postojanke borcem za svobodo in so tako postale spomeniki našega boja za narodnostni obstoj in enakopravnost. Sedanja razstava obsega okoli 15 slik prof. Franca Cegnarja, ki sicer spadajo v mnogo obširnejšo zbirko umetniških upodobitev, objavljenih v knjigi „Korenine žive". V njej sta slikarja Danica Bem-Gala in France Cegnar ovekovečila tako imenovane partizanske doma- Ravnjakova domačija na Komtju čije širom Južne Koroške. Pri izbiranju gradiva za razstavo so se - ne nazadnje zaradi omejenega prostora -odločili za najožji domači okoliš, za Pliberk in sosednje vasi. Te slike govorijo tudi za vse ostale kraje, domačije in ljudi naših krajev, ki so v najtežjem času tvegali vse ter ob lastnem odrekanju nesebično podpirali protifašistične borce za svobodo. O tem junaštvu in požrtvovalnosti naših ljudi je pri otvoritvi razstave govoril Lipej Kolenik, ki je med drugim poudaril ..Zavedamo se, da brez teh zavednih in nesebičnih ljudi, teh domačij in krajev ne hi mogii iziti kot zmagovalci iz težke borbe za naš obstoj. Pomoč partizanskim borcem je bila takrat povezana z največjim tveganjem, nam pa je pomenila življenje in upanje na svobodo. Prebivalci teh krajev, ki so res z vsem srcem živeli za osvobodilno gibanje, se niso dali ustrahovati od hitlerjancev; čeprav so mnogo morali v koncentracijska taborišča, v pregnanstvo in zapore, je bila sla po svobodi močnejša od okupatorjevega škornja." Prav zaradi tega - je naglasil Lipej Kolenik - naj bodo te zgodovinske slike nam vsem v ponos in zadoščenje. Te slike naj še poznim rodovom pričajo, da so tu živeli dobri in pošteni ljudje, ki so vse žrtvovali za svobodo, mir in enakopravnost. Mladi rod naj skrbno varuje te bisere svojih prednikov in si jih jemlje za zgled, kadar bo hudo. Udeležencem kratke otvoritvene svečanosti, katere so se poleg domačinov udeležili tudi umetnik prof. France Cegnar ter predsednika ZSO dipl. inž. Feliks Wieser in ZKP Janez Wutte-Luc, je spregovoril tudi tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Spomnil je, da v teh dneh obhajamo obletnico zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne; poudaril pa je tudi pomembni delež, ki so ga v boju proti nacističnemu nasilju prispevali prav koroški Slovenci (glavne misli iz njegovega govora objavljamo na 1. strani - op. ured.). Kulturni okvir prireditvi pa je s svojo pesmijo prispeval domači moški pevski zbor pod vodstvom Boža Hartmanna. Boroveljski bančni škanda! Proti iažem in obrekovanju Že nekaj časa nepravilnosti v pustovanju boroveijske PoB« dvigajo prah med prizadetimi in polnijo časopisne strani koroških in tudi avstrijskih časopisov. Reakcije so raziične - od objektivnega do tendencioznega poročanja. Predvsem koroški časopisi kaj radi podčrtujejo škan-dalv.,slovenski posojilnici". Včasuprpi-skav so vtakniti v zapor štiri ključne osebe. Govori in piše se o 100 miiijonski škodi. Kar hitro bi iahko izračunati, kaj bi si koroški Siovenci iahko zgraditi iz teh sredstev. Verjetno prave škode niti ne moremo oceniti, ker se bo pokazaia šeie z nezaupanjem strank zaradi brezvestnosti in kriminainosti nekaterih posameznikov. Florijan Dovjak, bivši poslovodja boroveljske posojilnice in eden glavnoosumlje-nih je v preiskovalnem priporu preko svojega odvetnika dne 27. aprila t. 1. vložil tožilstvu in finančni direkciji ..obvestilo o stanju", v katerem obtožuje bivše vodstvo ZSZ. revizijo in poslovodjo Milloniga, sedanjega predsednika ZSZ Mihija Antoniča ter predsednika in tajnika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja in dr. Marjana Sturma. KTZ je njegovo vsebino povzela pod bombastičnim naslovom „Fer!acher Bankskandal: Politikbombe?" Oba predstavnika ZSO pa sta že dva dni pozneje preko odvetnika dr. Valentina Kakla Državnemu tožilstvu vložila tožbo zoper imenovanega zaradi suma obrekovanja. Predmet obrekovanja so naslednje trditve: tščem pomočnico za ordinacijo Pego/; zaaa/e o/te/t r/eže/a:/] ;'ezt-Ztov. Prošnje /e frc/ta aa.s/at'/a na nu.s/ot'.' t/r. Ae/aa Ve/en, Žc/czaa Ka/;/a 6, 9/55; te/..- 9 92 JR - 420. Čestitamo Francu in Sonji Picej-Kotenik se je prejšnji teden rodila hčerka Nastasja. Srečnemu paru in hčerki želimo obilo zdravja in družinske sreče. Jutri obhaja svoj 50. življenjski jubilej ravnatelj slovenske gimnazije, dr. Regi naid Vospernik, ki mu ob tem prazniku iskreno čestitamo. Pred kratkim je slavil svojo petdesetletnico tudi Fiorjan Lipuš, ravnatelj ljudske šole v Šentlipšu. Besednemu ustvarjalcu, kritiku in šolniku ob jubileju vse najboljše! 1. Florijan Dovjak trdi, da je Feliks Wieser ml. za posredovanje sanacijskega kredita prejel od Karla Krištofa iz Strug kot provizijo okna, ki so mu jih brezplačno montirali v njegovo hišo v Slovenjem Plaj-berku. 2. Ob opremljanju dvojezičnih otroških vrtcev naj bi si Feliks Wieser in Marjan Sturm za posredovanje naročil pri firmi Baustoffe Egger na račun otroških vrtcev uredila kopalnici zase. 3. S posredovanjem Feliksa Wieserjtt naj bi Tovarna celuloze „Obir" od Janeza Wutteja-Luca, funkcionarja Zveze koroških partizanov, odkupila zemljišče po trikratni ceni dejanske vrednosti. Ker ob tem ne gre samo za obtožbe proti posameznikom, ampak proti funkcionarjem slovenske narodne skupnosti, kar je slej ko prej politično ovrednoteno in meče slabo luč na centralno organizacijo, smo tudi javno dolžni pojasnilo. K prvi trditvi: Firma Karla Krištofa je imela v letu 1981 res finančne težave. Rešitve je iskala preko gospodarskega odbora ZSO in ne osebno s pomočjo Feliksa Wieserja. Krištof je Feliksu Wie-serju dne 22. 4. 81 res dobavil in montiral eno okno, kar pa mu je Feliks plačal po ..zasoljeni" ceni 6.500 šil. Vsa ostala okna mu je dobavila firma Kastler za skupno vsoto 83.182 šil. (Dokumenti: potrdilo o plačanemu oknu Karlu Krištofu, račun firme Kastler). K drugi trditvi: Firma Baustoffe Egger nikdar ni opremljala dvojezičnih otroških vrtcev Slovenskega šolskega društva, kije vključeno v strešno organizacijo ZSO, vsi trije vrtci v Šentprimožu, Celovcu in Ško-fičah so bili opremljeni iz darilnih sredstev republike Slovenije. Feliks Wieser je nabavil kopalniško opremo 21. 9. 1979 pri celovški firmi Wauk in zanjo plačal 38.265,04 šilinga (dokumenti: izjava firme Baustoffe Egger. račun firme Wauk) - dr. Marjan Sturm nima lastnega stanovanja, zato si tudi ne bi mogel urediti sporne kopalnice, in je tudi kakršnokoli dokazovanje brezpredmetno. Praznik narodnih skupin v Vehkent Borištofu Na Gradiščanskem se pripravljajo na ..Praznik narodnih skupin", ki bo od 15. do 17. maja. Z razstavami, branjem in glasbo (nastopata tudi skupini „Schmet-terlinge" in ..Istranova") bo predvsem hrvaška mladina krepila svojo samozavest. K tretji trditvi: Kupna pogodba med Janezom Wutte-jem-Lucem in Tovarno celuloze „Obir" je bila sklenjena 22. 5. 85 v Celovcu. Tovarna celuloze .,Ohir" je odkupila zemljišče v Veselah po predhodni soglasnosti obeh družabnikov Slovenija-papirja in BABEG-a za 2.700.000 šilingov. Ceno so oblikovali po cenitvah s strani dipl. inž. Joh. Fausterja iz Velikovca, ki je ocenil zemljišče v vrednosti od 380 do 450 šil. za m- ter gradbenega podjetja Schicher iz Sinče vasi, ki je ocenilo obstoječe objekte v vrednosti 1.254.000 šilingov. V skupni vsoti znese kvadratni meter zemljišča le 283 šilingov, kar je precej nižja cena od ocenjene vrednosti, (dokumenti: zapisnik sklepa o odkupu, cenitvi, kupoprodajna pogodba, družabniški sklep). Večina boroveljskih zadružnikov je že leta opozarjala, da s poslovanjem nekaj ni v redu. Že pred dvemi leti se je o tem šušljalo, toda na to se odgovorni niso ozirali. Celo na občnem zboru ZSZ v Celovcu spomladi 1986 so nekateri vodilni funkcionarji ZSZ vse bolj glasna opozorila skušali utišati s stavki: ne delajmo panike, ne delajmo politike! Zadružniki in odborniki Kuhar Peter, Lipej Kolenik, Marko Wie-ser, Feliks Wieser in drugi so opozarjali na katastrofo. Marjan Sturm je v imenu ZSO tedaj dejal: ..Opozorilo zaradi Borovelj je opravičeno. Nekateri (navedel je konkretna imena, op. p.) so dolgo hoteli zatuškati boroveljski problem. Govorice okrog Borovelj škodujejo vsemu zadružnemu sistemu. Razčistiti je treba, zakaj bi trpel ogled vseh posojilnic!" Bil je grobo zavrnjen. Pa vendar sta Wieser in Sturm še naprej zastopala stališče, da je treba stvari primerno razčistiti. V uvodnem delu svojega ..sporočila" jima Florijan Dovjak to tudi očita. Je podtikanje torej maščevanje? Samo njegovo? Ne stojijo za zaveso še drugi, morda celo nekateri krogi? Naj se zavesa odgrne! Pomožnega receptorja (moškega ati žensko) sprejmemo v delovno razmerje od 15. maja do 30. septembra 1987. Znanje jezikov: slovensko, nemško, angleško. Hotel Obir, Železna Kapla Tel.: 0 42 38/381 Občinska seja v Žitari vasi: Še naprej rovarijo proti dvojezičnosti Konec prejšnjega tedna sta bili v Železni Kapli in Zitari vasi občinski seji, ki sta - sodeč po napovedanem dnevnem redu - obetali živahno razpravo, saj je v Železni Kapli EL vložila zahtevo po dvojezičnosti kažipotov in krajevnih napisov v občini, v Žitari vasi pa je VP zahtevala, da smejo v ljudsko šolo novinarji samo s privoljenjem občine. Medtem ko je v Železni Kapli župan Haller že pred sejo pedlagal odbornikoma EL, naj svoji zahtevi preložijo na dnevni red naslednje seje - medtem pa hoče še razgovor z EL in KP (s tem sta odbornika EL soglašala), pa je zahteva VP v Žitari vasi ostala na dnevnem redu. Odbornica VP Altersbergerjeva je zagovarjala zahtevo frakcije z argumentom, da „menda sedanja praksa povzroča prerekanje in težave, ker menda ravnatelj Kukoviča vedno ne upošteva predpisov s strani Deželnega šolskega sveta. V isti sapi pa je morala že kar sama priznati, da formulacija s strani Deželnega šolskega sveta ni preveč jasna. Župan Posod (SP) pa ji je že kar na samem začetku pridno ministriral in izjavil le to, da ..mora tudi v šoli vladati red!". Odborniki žitrajske Enotne liste Urh, Hribernik in Petek so opozarjali na to, da obiski novinarjev med poukom dejansko lahko pomenijo le poseg v pedagoške koncepte ter da je za to plat pristojen Deželni šolski svet, ne pa občina. Opozorili so, da so ob takih obiskih na šoli prisostvovali večkrat tudi nadzorniki sami, kar pomeni, da so bili v soglasju s šolskimi oblastmi. Odborniki EL so nadalje jasno ugotovili, da gre tudi pri tej zahtevi VP le za načelno rovarjenje proti vsemu slovenskemu oz. dvojezičnemu v občini, ter za blatenje ravnatelja Kukoviče. Kot povzetek celotne razprave o dvojezičnosti v Žitari vasi - ki je v zadnjih letih doživela svoje viške z odstranitvijo dvojezičnih napisov v šoli, v hudih napadih proti ravnatelju in drugim slovenskim aktivistom v občini - pa je Tinej Hribernik še ugotovil: „Če bi k tem vprašanjem pristopili tolerantno od vsega c<3/Y<3y Vedno aa.s /to /nun)/ Ženske se vedno /to/; Ztrun/nto naraščaju. T/odde snto /efa /n /efa v so/e, se ači/e, končno /mamo de/ovno mesto, katero pa /zga/nmo. ko moramo zarnd/ otrok ostat/ doma. Zaka; smo se v s/až/n sp/o/; tradde, če pa smo po /et//;, ko kočemo spet v s/až/teno razmerje, zgu/n/e zvezo /n se je v/ak odpe/ja/ /trez nas? Moramo pa upoštevat/ tud/ razmere doma. A/osk/ so se vedno preveč mošk/, da /t/ /tam pomaga// pr/ neg/ /n vzgoj/ otrok. .Smejočega se /n s/tega otroka še vsak dedec rad vzame v naročje, če pa je p/en/ca po/na a// pa je tre/ta poaoč/ vstat/, pa so /ja/teč/ očetje ze/o redko na mesta. Te do/tre duše dragega spo/a so še v mesta redke, kaj še/e na podeže/ja. So že pre-/epe take noč/, kadar veš, da t/ n/ tre/ta vstat/, ker se „astvarja/ec" sam Ztr/ga za svoj zarod. Toda samo skr/t /n de/o ne zadrž/fa nekater/k moj/k spo/a/k kc/eg/c od de/te/ega trekaščka. Kako /ep/ so t/ modem/ čas/, ko /mamo vsaka svoje stanovanje, dovo/j prostega časa za svoje kot;j/čke (aj, ko/Zko j/k /mamo/j, za pr/jate/je /n pr/jate/j/ce, n/česar se nam n/ treka odreč/, kar se nam zd/ ravno zan/m/vo ak m/kavno... Predmet zase so seveda samovzga-jajoče ženske, kater/k ko vedno več. Koroš/ce pa smo ta že /eta ze/o eman-c/p/raae, saj smo na tem poa