74
Ozir po domačii.
v
Cateške toplice — dajmo jih na noge spraviti!
Hvale vrdno je, da so   začele  „Novicea  se čedalje bolj ozirati po domovini in slediti tudi po njenih že p Rablje-
nih imeuitoostih. Naj razglasijo svetu tudi čatežkikraj in čatežke toplice, ki so zavolj zdravilne moči nekdaj slovele in kterim bi po železnici utegnila nova se lepša zarja zasijati, ako se najde pravi mož za-nje.
Čatež   je   vas   in fara na Dolenskem,   dve posti   od Novegamesta (NeustadtiJ, eno pošto od Kostanjevice (Land-atrass),   eno   pošto od Kerškega   (Gurkfeld)   poleg   velike ceste   od   Novegamesta proti Zagrebu   na majhnem  griču, kjer se Kerka s Savo steka.    Tukaj  je Kerka tako   ozka, da lahko kamen čez njo   zalučaš;   povsod  drugod je sirja. Čatež je skor nasprot Brežic na spodnjem  Štajarskem, od kterega mesta je komaj četert ure narazen. Pri Curhaleku na desno se gre k brodu,  kjer se čez Savo na  Štajarsko prepeljuje.    Od farne cerkve , h kteri se iz ceste po stopnicah gre, se lepo na Štajarsko vidi;  še lepši razgled  je pa pri podružnici sv. Vida na visokem hribu nad Čatežem, h kteri cerkvici se po ovinku v pol uri pride.    Od te cerkvice se vidi proti Raki, Leskovcu, Kerškem, Vidmu, Zdo-lam, Sromlam, Artiču, Pišečam, Kapelam, Dobovi in Hor-vaskem. Vidi se Sava od Kerškega do Jesenic, kako meji Krajnsko in Štajarsko, po kteri ladje doli protiSisku prazne ali z blagom naložene plavajo, nazaj pa jih žita polne živina tira.    Prebivavci  raztresenih vasi so večidel   revnega stanu, malo se premožnih nahaja; ker imajo premalo polja, se večidel živijo   od vinogradov,   od   drobnice   in oglarije, in le od teh stvari kaj v dnar spravijo. Kadar jim kostanj, orehi, slive in tepke obrodijo, veliko polhov (Biliche) nalovijo, in dosti mošta pridobijo, takrat si kakšen vesel dan naredijo  in kakošno  živad   zakoljejo.    Je   nekaj   imenitnih goric, kjer se dobro vino prideluje, kakor: v Cerini, Straži, Lačenbergu, Hripovcu, Gadni, pri Kozeljcu, v Stankovem itd., samo  vožuja  vina je z nekterih vinogradov   težavna, ker so poti gori in doli,   in stermi,  da   velikih  sodov   peljati nemorejo; čez 20 veder sod se prav težko pelja; večidel se   sodi   napoinejo po 8,  10,  12 do 15 veder, ktere do Čateža  ali do Kerškega   peljajo,   in   tam v večje   sode ali barigle pretočijo, da se velika škoda ne zgodi.
Pod Prilipom se je pred nekaj leti (v letu 1824) tudi žveplena ruda našla, in se še zdaj kakošen žvepie-nast kamen na cesti nahaja med kamnitnim znamenjem XIV—XV. Če bi se po ti rudi bolj sledilo in globokeje kopalo, znabiti, da bi delo ne bilo zastonj.
Zdaj pa od toplic nekdanjih.
Od leta 1802, če že ne popred, so bile te toplice v čatežki verbini znane, in so terpeie do leta 1824, kamor je veliko ljudi od več krajev zahajalo. Ljudje so si sami jame v prod ali pesek z lopato ali matiko narejali, te jame z vejami gradili, pa se v njih kalužali in kopali. Komur je prevroče bilo, je šel se hladit v Savo, ki je blizo memo tekla. Dosti bolnih se je v teh jamah ozdravilo, tako, da stari ljudje jih še zdaj ne morejo pozabiti. V letu 1824 je bila pa velika povodenj, in takrat je Sava te toplične kraje z prodom za seženj debelo zasula, in potem so bile te toplice tako zapuščene, da se nekaj let po tem še ve-dilo ni, kje so bile. Po tem produ je verbina in jagnjetina se tako zarastla, da zdaj le, kader je velika povodenj, tukaj voda teče, zakaj Sava se je deleč preč proti Mosticam obernila.
v
Leta 1845 je gosp. Franc Znidaršič, apotekar iz Brežic, te kraje vnovič preiskati dal. Po sreči se je jama za seženj globoka skopala in se je do prav tople vode prišlo. Ker je le na tem kraji verbina zlo suha, okoli in okoli pa lepo zelena bila, ker tudi pozimi ni nikoli dolgo časa sneg ležal in Čatežani tukaj pozimi svinje pasejo, zakaj če je drugod okoli veiik in zmerznjen sneg, je tukaj kopno, da svinje po koreninicah perike in regrada rijejo, se je iz vsega tega razodelo, da so na tem mestu tiste toplice do leta 1824 bile. Ker so pa kopači te jame preleno in prepočasi kopali in okroglo jamo delali, veliko pa potrošili, je omenjeni gospod veselje zgubil dalje delati in tako se je zopet vse v nemar pustilo.
75
Leta 1829 se je začela zopet zapuščena apotekarjeva jama kopati; ker eo pa izvirki od treh kotov prihajali iu se tedaj ni vedilo, za kterim izvirkom naj bi se naprej kopalo, se je od te jame višje druga jama začela kopati, kjer so do prav gorke in skor do prevroče vode prišli; gorko-raer je kazal 28 do 30 gradov toplote, ki so jo noge komaj sterpele.    (Konec sledi.)
79
Ozir po domačii.
Cateike toplice — dajmo jih na noge spraviti l
(Konec.)
Res, da se je za kopanje spodnje in zgornje jame že doeti potrosilo, — pa kaj pomaga, ako se toliko dnarja in lesa ni, da bi se to delo v 8 ali 14 dneh naglo dover-Šilo. Če bi se zgornja jama, ktera je že za dva sežnja na široko in toliko na dolgo, se za pol sežnja globokeje skopala, z lesom obdala, in za odtok vode graben ali kanal do bližnje struge naredil, da bi se voda odtekala in gorka prihajala, bi prav dobre toplice bile in marsikter revež bi se v njih ozdravil. Vem, če bi take toplice pri kakem večem mestu bile, bi bile že zdavnej narejene, bi kmali slovele in posestniku veliko nesle.
Ker ni ne v Brežcah ne na Čateža takega premožnega, da bi se teh toplic lotil, bi pač prav prav bilo, ako bi se od kod drugod kak mož tega početja lotil. Nič dru-zega teh toplic ne overa, kakor da so preveč povodnji podveržene, pa po vodenj se le včasih spomladi in v jeseni, malokdaj poleti primerja, pa če je vse dobro podperto in z deskami obdano, ne more ničesar iz jame vzeti, in ničesar ne zasipati, ker voda do toplic se sviža (Flugsand) ne, se manj pa kaj druzega ne prinaša, ker vse popred na germovji in verbini ostane; pa tudi preveč dereča ni, ker med germovjem teče, in povodenj malokdaj čez 3 ali 4 dni terpi, in kakor hitro voda vupade, se kmali vse posuši, ker je večidel sam pesek. Če bi se z lesom vse naredilo, česar je treba, se ne bi čez poldrugi sto goldinarjev potrosilo. Po tem bi se znalo še le zidati, kadar bi se nadalje čez 20 sežnjev dolg graben skopal, in ko bi se do izvirka prišlo, zakaj zdaj se za pravi izvirek ne more natanko vediti, ker voda med peskom za en seženj globoko teče, in še le na koncu verbine v strogi izvira.
Te toplice so zlo žveplene, kar se po duhu ali smradu, kjer se jama koplje, berž spozna. Ko se pa do vode pride, kmali ves duh ali smrad zgine.
Če bi te toplice lepo narejene bile, bi ta kraj kmali imeniten postal, ker se lahko do njega prida, kakor sem že rekel, pa tudi odtod se lahko po lepi cesti v Kostanjevico, v Kerško, v glažuto pod Stojdrago, v Samobor in v Zagreb pelja, ker po krajnski strani gre poštni voz, po štajarski skoz Brežce pa tako imenovani Stelhvagen vsaki dan proti Zidanem mostu na železnico ali v Zagreb; kader bo pa železnica proti Zagrebu narejena, bodo od vsih krajev ljudje v te kraje lahko hodili in čatežke toplice obiskovali, ki bi ubogi čatežki fari veliko pomagale. Zemljišče, kjer so toplice, je laetina brežko grajšine gospoda Ignaca grofa Atemsa, ki bi gotovo občnemu pridu radi daroval ta kos zemlje, ki grajsini le malo hasne.
Kdor hoče od teh toplic več zvediti, naj popraša z besedo ali po pismih gospoda organista Janeza Trešeliča na Čatežu; njemu so te toplice in druge okoljsine naj bolj znane *).
Iz Breže.                                                           M. S.
*) Temu popisu in domoljubnem vabilu na prošnjo   gosp. pisatelja: naj bi tudi vredništvo povedalo svoje mnenje o ti zadevi, dostav-
v
ljamole-to: Žveplene toplice so vsaki deželi velika dobrota, ker je njih moč v mnozih boleznih zares velika. Po nazočem popisu močnega duha in obile toplote smemo misliti, da so čatežke toplice močen žveplen vrelec, ki bi utegnil mnogim mnogim bolnikom studenec zdravja biti. Al da bi se mogel ta vrelec odkriti in popolnoma na dan spraviti, se bolj pa, da bi se otel zalivom Save in se stanovitno zavaroval povodinj — to bi bilo delo veliko, težavno , drago. Kaj malega za silo narediti , bi pa nikamor ne kazalo; če bi se le kaj tacega naredilo, kakor je že kadaj bilo, bi sčasoma spet vse pod zlo šlo, kakor je sedaj. Z napravo toplic le za uboge bi tudi čatežki fari nič pomagano ne bilo, ker od samo revnih bi okolici noben dobiček ne dohajal. Premožni ljudje, ki pušajo v toplicah mnogo dnarja, pa terjajo vse dobro in lepo napravljeno. Le tadaj bi se smelo od čatežkih toplic za okolico celo kaj veselega pričakovati, ako bi se bogat mož lotil te naprave in jih napravil sedanjim terjatvam primerne. Iz serca želimo, da bi se najdel tak možak!                                                                           Vred.