SLOVENSKI UČITELJ. Glasilo Učiteljskega društva za slov. Štajer. Izhaja B. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca sočega leta 2 gld. Naročnine In dopise sprejema osnov, odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer44 v Ljutomeru. Štev. 1. V Mariboru 1. junija 1874. Letnik II. »Slovenski Učitelj“ je po kratkem prestanku zopet na svitlem. Iz zimskega spanja ga je prebudilo „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer." O potrebi, namenu in delovanji tega društva govorimo prihodnjič. Čemu pa pošiljamo zopet svoj šolski list med slovenski svet, mej slovenske učitelje in šolske prijatelje? Ga li treba? Vodijo nas pri tem podvzetji iste misli, isti nagibi in nameni, kakor pri začetku 1. tečaja „Slovensl pa je tudi slovenskih učiteljev okoli 1000, kajti dobro 150 slovenskih učiteljev jo, ki službujo po nemških krajih in šolah ali pa tudi po laških. Pri tem številu smo tudi vzeli učiteljice, kojih je po Slovenskem okoli 40 (brez nun). Tudi smo pribrojili blizo 100 učiteljev duhovnikov, ki imajo po Goriškem (75) in v Istrjji (20) tako imenovane šole za silo. Da smo dobili slovenski učitelji ta imonik, za to gre v istini hvala »Slovenskemu učiteljskemu društvu", ali prav za prav neutrudljivemu njegovemu tajniku in blagajniku, g. Močniku, kateri skoro vedno le sam deluje, in kateri je tako rekoč pravi zastopnik »Slov. učiteljskega društav." Da bi bilo predsedniku, podpredsedniku ali drugim odbornikom (razun g. St., ki je pa tudi premalo energičen) še kaj mar za društvo, to jako dvomimo. Dasiravno je g. Močnik zarad njegove marljivosti v sestavljanji tega imenika (pri težavnem delu se je vendar še več pomot vrinilo) popolnem hvalevreden, vendar pa moremo kot šolski publicist omeniti tudi čudne misli g. Močnika, ki je razvija v „predgovoru“ o novih šolskih postavah, katero kot njihov zagrizeni noprijatelj mimogrede po nepotrebnem „brea“ V „predgovoru“ govori o zgodovini slovenskega šolstva (primernejše bi bilo tu govoriti o zgodovini imenikov slovenskih šol) in se pritožuje o ponemčevanji šol, katero je bilo po njegovih mislih do lota 48. zcld ukoreninjeno, pa se je potem odpravljevalo, a da se od leta 18G9. vsled novih šolskih postav zopet upoljuje,, posebno po Koroškem. Tukaje hoče g. Močnik šolsko dobo pod konkordatom, pod cerkvenim nadzorstvom hvaliti in povzdigovati češ, da je li šolam v narodnem obziru pravičnejša, nego so sedanje šolske postave. No, g. Močnik, tukaj ste se urezali. Res je sicer, da so bili nekateri duhovniki za narodno reč v šolah uneti, toda velika večina je bilo škofijskim šolskim nadzornikom, ki so bili cvet nem-škutarstva, pohlevno orodjo, s katerim so je pritiskalo na učitelje, da so po šolah nemskutarili. Še le vsled novih šolskih postav, ki so dale vsaj nekaj avtonomijo ljudstvu, je materin jezik tudi učni jezik po slovenskih šolah (glej ukaz kranj. dež. š. sveta od 8. okt. 1870 in štaj. dež. š. sveti od 14. sept. 1870.) Daje pa koroški dež. šolski svet zaukazal, da se mora po koroških slov. šolah prav mnogo nemščine učiti, tega pa nejso krive koroške srenje, kakor pravi g. Močnik, in tudi nove š. postave ne. Kaj morejo one za to, če vladni organi krivično postave izpeljujo? Po Goriškem imamo čisto slovenske šole; tudi šole po Kranjskem in Štajorskem moremo slovenske imenovati. V nekaterih se sicer ponekajeurna teden nemščina uči kot predmet, a zato šola še nej nemška, katerih bi se na slovenkem Štajerji jodva 10 naštelo. Zavoljo tega je tudi ta-Ie izrek Močnikov neresničen: „In tako gremo, kar se tiče slovenščine po naših šolati, eno stopinjo naprej, dve pa nazaj, kakor petelin na strehi se sučemo s slovenščino po političnem votru“. (Normal-Lehrplane flir Volksschulen.) [Izgledni učni čerteži za narodno šole.] Izdalo c. kr. deželno šolsko svetovalstvč v Gradci-Cena 1 fl. 30 kr. To dovolj obširno knjigo je spisal deželni šolski nadzornik, g. Anton Klodič. Obširne kritike o tej knjigi nečemo danes pisati, kor hočemo pri priliki o vseh važnejših oddelkih to knjige govoriti. Danes moremo le konštatovati, da jo v njej teinljito razpravljena vsa teorija, ki ima biti učitelju podloga pri sestavljenji načertov šolskih ur na teden (Stun-denplan), pri razdelitvi šolskih ur na poedino dneve (Lectionsplan) in pri učnih čertežih (Lehrplan). Vse te roči razpravlja knjiga obširno in temeljito. Spredi ima tudi narisano pripravo za sestavljanje načerta in razdelitve šolskih ur. Ta priprava jo sicer umna iznajdba, toda težko razumljiva, zlasti ako je človek nejma pred očmi. Knijga, dasi pre-teorotična in na mnogih mestih mnogo pretežko sestavljena in za manje izvedenega ljudskega učitelja ne dovolj umljiva, je vendar velike praktičnostne vrednosti za vsakega strokovnika. Ona je učitelju vodilo, da ve odločiti pravo število ur poedinemu nauku, da zna sestaviti razdolitev ur, da ve, ko- liko učne tvarine naj se podava mladini pri vsakem predmetu in na vsaki stopinji. Zavoljo tega jo tudi slovenskim učiteljem živo priporočamo. Škoda, da nej tudi poslovenjena. (Občni zemljepis.) Spisal prof. Je s e n k o v Torstu. Cena 2 fl. Ta izverstna, jako obširna in prav dobro sestavljena knjiga je sicer uže več mesecev na svitlem. A ker je to porva obširnejša slovenska geografija, v kateri je ne samo lep jeziki, ampak tudi vso znanstveno zemljepisje, in ker dvomimo, da bi bila mod slovenskimi učitelji uže obilno razširjena, zavoljo tega jo kot pomočno knjigo vsem čitatoljem našega lista prav zelo priporočamo. Dobiva se pri pisatelji in pri knjigarjib. („Erzahlungon aus dor Geschichto der St eiormark von Fr. Kr o n os.“) Tako jo naslov knjižici, ki je začetkom aprila beli dan zagledala in je namenjena ljudskim šolam. Knijžica je sicer dobra, le som ter tje bi bilo želeti, da bi bila pisana kakor baš zgodovina pisana biti mora. Ogledujmo si točko o Otokarji II. Pisatelj pravi da so bili Štajerci uže siti Otokar-jevega vladanja in so torej šli navdušeni z Rudolfom Habsburškim v boj proti njemu. Če odpremo zgodovino, vidimo koj, da to nej istina, temveč še želeli so ga, kar nam dovolj jasno spričuje prošnja plemenitavšov tistega dela Štajerske, kjer je Bela IV. gospodoval, naj bi jih vzel pod.svoje krilo, ker bi radi v miru živeli, kakor Avstrijanci. Otokar jim je izpolnil to željo, in je pri Kresenbrunu (1260) Belo VI. nakresal in tako deželo ogrskega jarma oprostil. Pisatelj z nekakim ponosom tudi piše, da sta na moravskem polji pri Jedenspergu (1278) baš dva štajerska junaka (?) Otokarja usmertila, in tako rekoč'nja mladini stavi v izgled junaštva (1). Znano je pa, daje Rudolf velel Otokarju prizanašati. — Ljudi pa, ki so bili svojomu kralju nepokorni, vendar no moromo mladini v izgled staviti. Znano je pa tudi, da sta ta Štajerca (Maremberga: lladmar in Bort-hold) Otokarja iz privatnega sovraštva umorila, ker jo baje njuno sestro oskrunil in brata obesil, ter potom bežala in s tem pokazala, da sta sama spoznala, da to dejanje nej bilo junačko, temveč nepošteno. — In taki morilci naj bi bili mladini za vzor?!!! —ik. (Slovanski pedagog) se imenuje pedagičen list, kije začel to leto uže kot drugi tečaj (I. tečaj jo bil uže leta 1872. na svitlem) v Pragi izhajati. Uže so zdaj menda 3 številko izšle, vsaka obsega po več izverst-nih sestavkov v raznih slovanskih jezikih. Poedini svozok zaderžujo 3 polo, vseh zvezkov mu bode 8. Celi letnik stane menda 3 gld. 50 kr. Priporočujeuio ga vsem slovenskim učitoljem, toliko vsled zaderžaja, kolikor vsled jezikov slovanskih, v katerih naj se tudi slovenski učitelj vadi. („0bčni zemljepis) za moščansko šole in za 1. razred gimnazije in realko“ — zvala so bode knjiga od prof. Jesenka, katero jo kranjski deželni šolski svet ministerstvu priporočil, (*Primerjevalni prirodoznanski zemljepis") se bode imenovala nova knjiga od dobro znanega profesorja, g. Jesenka, katero je kranjski deželni šolski svet poterdil, in katero utogne kranjski deželni odbor založiti. Tudi minister jo jo poterdil. nNar.“ (Nov Abecednik.) V tiskamici družbe sv. Mohorja v Colovci jo prišla na svitlo važna knjiga »Abecednica,, s podobami za čitanje i čtetje Risal i spisal And. Fr. Žnidarčič, vikar i c. kr. okr. šol. nadzornik tolminski. „Abeoednica“ ima 22 čednih podob, s katerimi se lahko v petih, šestih dnevih čitati (brati) nauči. To bo veliko polajšanje za učitelje in učence. „Abecediiica“ volja v tiskarnici družbe sv. Mohora 30 kr. avst. velj. „Nar.“ (Spisje za slo vensko mladino 3. natisa) od Andreja Praprotnika je ministorstvo za rabo v narodnih šolah dovolilo. Dobiva se po 32 kr. v Ljubljani, menda pri Gerberji. (»Kmetij ski list") se zove slovenska priloga k nemškemu listu koroške kmetijske družbe, priporočujemo ga posebno koroškim slovouskim učiteljem, da ga razširjujo med slovenskemi kmetovalci ondod. Šolske novice in drobtine. („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer") je od c. kr. na-mestnije v Gradci z odlokom od 26. aprila 1874. št. 3510 poterjono. Začasni sedež ima v Ljutomeru. Pervi občni, zbor kise po razsodbi osno-valnih odbornikov skliče ali v Maribor, ali v Celje ali Ptuj, odloči društvu stalni sedež. Osnovalni odbor, ki ima skoro po vseh šolskih okrajih slovenskega Štajerja po enega ali po več zastopnikov, imel je 21. t. m. sejo, v katero se je v društvenem delovanji pogovarjalo, o čemer bodemo prihodnjič obširno poročali. Za danes povemo le to, da se je sklenilo, iz dajati »Slovenskega učitelja" in naj donesek družabnikov (pravih in podpornih) za to (1874.) leto znaša 2 fl. 50 kr. Kot začasni opravilniki so bili izvoljeni: Lapanje, predsednik, Kovačič, podpredsednik, Pernišek, blagajnik. Žirovnik, tajnik.— Vabimo pa uže danes štajerske učitelje, da pristopajo kot pravi udje, in druge slovenske učitelje, da se nam pridružujo kot podporni družabniki. (Kranjska deželna učiteljska konferencij a) bode tudi letos v Ljubljani baje 21. sept. Na dnevnem redu utegne biti: 1) Sestavljanje izglednih učnih načertov za Kranjsko. 2) Pogovor o učnih knjigah in čitankah, ki so po kranjskih šolah. 3) Katera učna sredstva bi bila primerna za kranjske šolo z ozirom na §. 71. šolskega in učnega reda? 4) Kako bi se pomanjkavanju učiteljev v olcom prišlo? Katere zapretko so pri kmetih rednemu 'šolskemu obiskovanju? V to deželno učiteljsko skupščino so volili šolski okraji po 2 učitelja postojnski, kočevski in kranjski volijo po 3, litijski in černomeljski okraj volita po 1; to se je odločilo po razmerji števila učiteljev v poedinih okrajih. (Štajerski deželni šolski svet) se v svoji okrožnici od 19. feb. 1874 pritožuje o slabem šolskem obiskovanji (okoli 20.000 ali 15°/o od vse za šolo ugodne mladine ne hodi v šolo), o pomankljivem podučevanji v ženski delih, o slabih šolskih vertih, o pomanjkanji telovadišč itd. Posebno pa poudarja, da naj šolski voditelji istinita poročila o stanji šolstva podajajo. (Občna 2. skupština hervatskih narodnih učiteljev) bodo letos v Petrinji v Grauiei. Slovenci želimo in se najdejamo, da se bodo tudi o tem zborovanji odlikovali naši bratje. (Podučiteljska mesta) je ljubljanski deželni šolski svet skorej po vseh kranjskih šolah odpravil, in v učiteljska mesta prestrojil. To jo prav pametna naprava; priporočujemo jo tudi drugim deželnim šolskim svetom. (0 zapisnikih) okrajnih učiteljskih zborov je štajerski deželni šolski svet zaukazal, da naj obsegajo: 1. datum, kraj in začetek zboro- vanja; 2. ime predsednika; 3. imena nazočih in nenazočih z dodanimi izgovori; 4, ime zapisateljevo; 5. dnevni red; 6. skupni izid obravnav o poedinili predmetih; 7, čas kedaj jo konferencija sklenjena; 8. podpis predsednika in zapisatelja. (Štajerska postava) o povišanji učiteljskili plač in o odpravi šolnine jo potorjena. Prihodnjič prinesemo celo postavo. (Pri p o s 1 e d n j e m izpraševanji) učiteljev za ljudske in meščanske šole v Ljubljani so dobili 4 kandidatje spričevala št. 2, 2 kandidata spričevala št. 3 in eden št. 4. V Gorici so se bili oglasili: 3 kandidatje in 4 kandidatinje. (Hervatsko šolstvo) dobi tudi v kratkem novo šolske zakone. Prihodnji sabor bode o njih sklepal. Radovedni smo, kakošni bodo. — (Odlikovanje.) Cesar je podolil učitelju Matiji Potočniku v Kranji sreberni zaslužni križ kot pripoznanje koristnega delovanja pri ljudskem učiteljstvu. (G. Luka Hiti), okrajni šolski nadzornik v Postojni, se je odpovedal svoji službi. Prav je storil, vsaj se noj ujemal z novimi šolskimi postavami in naredbami. (Idrijski učitelji) bodo imeli baje po 700, GOO in 600 gld. letne plače. — (Industrijalni tečaj) za izobraževanje učiteljic v ženskih delih namerava štajerski deželni šolski svet v Mariboru osnovati. (Kmetijska šola na Dolenjskem je vslod obljube 30,000 gld. podpore od strani vlado temveč zagotovljena, ker je uže kranjski deželni zbor v ta namen 20,000 gld. dovolil. To bodo tudi bližnjim narodnim učiteljem na korist. (V zadevi vojaščine) jo za užitolje in učiteljske pripravuiko važna sledeča naredba vojaškega ministorstva od t. m. 1874.: „V navadnih razmerah, to jo zanaprej se smejo učiteijski kandidatje in učitelji narodnih šol in študentje v enem letu le enkrat k vojaški službi pozvati, in sicer največ za 4 tedne, namreč takrat, ko jo to poduče vanju ali učenju naj manj e v kvar, t. j. o počitnicah." Dobro! (^Avstrijsko učiteljsko društvo") snujč dunajski učitelji, kakor se po časnikih čita. Vsaj jih jo na Dunaji dovolj, lohko kaj storč. (Knjig za uboge učenco) iz c. kr. zalogo šolskih knjig dobo v š. 1. 1874/76 na Štajerskem za 6790 fl. 9 kr., na Kranjskem za 1661 G. 11 kr., na Koroškem za 1564 fl. 93 kr., na Primorskem za 2873 fl. 39 kr, (Deržavna podpora) narodnemu šolstvu. Za leto 1874. je deržavni zbor dovolil za Tirolsko 28,000, za Kranjsko 10,000, za Dalmacijo 18,000, za Istrijo 8,000 gld. ___ _________ Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem: Nadučiteljska služba v Ptuji s 700 gld. in prostim stanovanjem, ali pa učiteljska s 600 gld. — Do konec maja. Učiteljska služba v Kostrivnici s 400 gld. in stanov. V l8triji: Učiteljske službe v Ospu, Boljunci in Lonkl (občine 3. verste, menda 400 gld. letne plače — v Roparskem okraji) do 15. junija OC* Kedor se ne misli na list naročiti, naj blagovoli to številko verniti. — Prihodnja številka „Slovenskegaučitelja11 izide 20. junija. — P. n. naročniki naj blagovolč pri naročevanji povedati, katere številke so uže prejeli, da se jim po dvakrat pošiljale ne bodo. — Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Staj er". Za uredniijvo odgovoren 1). Lorene. — Tisek „Narodne tiskarne" v Maribora.